to® V!., št, tg§, PaStnlna ?>!a5ana w g©Sev!nl. ¥ ljubljeni, ¥ srad-s 2®. i&s5i|a 1922. P@sam= if» p.. HSPIEJ y»*llo Socialistične stranke JusosMe. Slika ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Iti y Ameriki so stopili v stavko rudarji, lez .v-^i° že več mesecev in 1.1. m. že-stavt -r^l’ *ako znaša skupno število bi tvfU]?°i okoli 1*500.000 mož. Vesti, ki redkp°v 0 ve^iitansiti stavki, so zelo dinie«-ič^Pl0 samo to, da je vojaštvo v Ze-2lave državah, oboroženo od nos: pa do riti k'i ^^travljeno ponoči in podnevi uda-di. ’ v'fi i ^ se bdjavili nemiri in izgre-kratke. ^an boli iasno, da pride v nega ”0 do splošne paralize in do popolna ^tvila- Naše sodruge gotovo zanima ameriškega proletariata. Zaradi Racije navajamo članek z gorenjim kakr- ’aior. ^f\0rtl n »Proletarca«. Snih j delavskih unij so taki, stv0 vince javljajo v svojem rU. da Cen*rakieTnu izvrševalnemu od-fnhn ietJe s„eirie. ki je bilo posejano pred ribjih t?111: se'le zdai pognalo v nekaterih sn;L ° t1® nadalnji dokaz o strahovito-kal;+V Pskem letu, ki je celo preprečitev semena. kletje't^0 !z. tega semena, se še ne ve. Z.velikim Vlc^'° v lem pojavu čudež in se ^ kraio Up.an’ern vračajo iz mest in dru-v svoi« ’ ^mor so bili pobegnili, nazaj rodne vasi. f.e’ dr m 0vna kriza še ni končana. Komi-J*l°n oo in da bodo 'ljudje eto. i13- Podhrani še celo prihodnje vPih mn^n'kan*e živine in kmetskih de-Pustiln 5 Za. Iet°šnjo setev bo nedvom-'esoriski set5lik° po*'a noobdelanega ori Toda Volga ne bo izbrisana kot žitnica Evrope, kakor so se mnogi bali lansko zimo. Prenesla ie strašanski udarec, ko sta glad in bolezen pomorila okrog dva milijona prebivalcev, in bo okrevala. To pomeni, da se Rusiji ni treba umikati, skrajne koncesije v Haagu niso potrebne. Skoro leto dni ie Rusija lezla korak za korakom, prisiljena na težke kompromise in koncesije, da reši golo življenje svojih državljanov. Pred nekaj tedni je Ljenin naznanil, da je umikanja zdaj konec. Znamenja tega se že vidijo v Moskvi. Delavci niso več pri volji dovoliti vstop v Rusijo tujim kapitalistom z namenom. da si »ogledajo razmere«. Želja po trgovini in inozemskem kapitalu še živi. toda Rusi ne marajo trgovinskih in industrialnih koncesij z vsakomur. Podjetnikom, ki res hočejo pomagati Rusiji, so še vedno odprte dobičkonosne koncesije. Pred nekai dnevi ie sovjetska vlada sklenila pogodbo z veliko angleško stavbinsko družbo, katera bo prezidala in popravila podirajoče se hiše v Moskvi in Petrogradu. Družba bo nekaj let pobirala najemnino od hiš in potem pripadejo hiše sovjetom. Velikanski projekti za namakanje sveta ob Volgi — kar ima preprečiti bodoče katastrofe suše — čakajo kapitala. Rudarske, gozdarske in tovarniške koncesije predstavl.iaio ne lc denar za tujce, marveč tudi potrebščine in napredek Rusije. Rusija ne bo preplačala teh koncesij, ker ve, da jih lahko odda. Letošnji pridelki na polju so bogati in vrhutega ima sovjetska vlada pogodbo z Nemčijo. V skrajni sili gre Rusija lahko sama naprej brez zunanje pomoči. V tem slučaju pojde seveda počasi, toda poide. Pomožni zdravstveni komisar mi je dejal, ko sem bila v Minsku: »Lansko jesen ie bil klic povsod; Nazaj, nazaj! —• Umikali smo se na vseh straneh in zijiža-vali naše konstruktivne moči na desno^in levo: posegli smo celo tja, kjer ie znižanje in popuščanje pomenilo smrt, Ampak Z\ naš! delavci se leze nad Gom-personi in A. D. F. Jeza in kritiziranje ne bo ničesar izdalo. Deset tisoč slovenskih delavcev v socialistični organizaciji bi Domenilo velik korak k strmoglavljenju starinskih nazorov v konservativnih unijah konservativnega ameriškega delavstva. Koliko izmed vas, ki se proglašate naprednim. pripada socialistični organizaciji? Ali ste aktivni na polili razrednega boja? Ali se morda samo zadovoljujete s suhoparnim kritiziranjem stvari, ki vam niso po volji? Na tisoče je v Ameriki delavcev, ki poznajo socializem, ki sovražijo nazadnja-štvo v unijah. Ti tisoči bi morali delovati kot enota v socialistični stranki in kot posamezniki v unijah, da jih pridobe za socializem. To ie naloga radikalnega delavstva. ki se ie še .ne zaveda v dovoljni meri. Nikjer na svetu ne bi trpeli v unijah voditeljev, kakor je Samuel Gomoers. In nikjer na svetu ni socialistično gibanje tako šibko kakor v Zedinjenih državah. Sprijaznimo se s to resnico. In potem se vprašajmo, kaj moramo storiti za predrugačenje teh razmer. Edino sredstvo ie širjenje našega tiska: vzgoievanie uniiskega članstva v socialističnem duhu: pridobivati ga za idejo industrialnega unionizma: naglašati potrebo solidarnosti v bojih. Premogarji, del A. D. F., so na stav-Td. V koliki meri Jih podpira ostali linijski proletariat? Vsi vemo, da ie pomoč, gmotna ali moralna, neznatna in da so premogarji prepuščeni samemu sebi. Gomper-sove izjave, da bo A. D. F. stala na strani premogarjev. ni nikaka pomoč. Operatorji se ne boje niegovih izjav. Dajte unijam drugo vodstvo, vodstvo razredno zavednih Hudi, vodstvo izkušenih, inteligentnih socialistov, pa bo ameriški proletariat dobival zmage, ki bodo vredne te.ga imena. Da je tako kakor ie. smo sami krivi *, namreč, odgovornost pade na vse tiste, ki razumejo, da bi bilo lahko drugače, da bi moralo biti drugače, pa ne store ničesar iza predrugačenje. Gompers je slika zaostalosti ameriškega delavstva. In Gompers ie slika sposobnosti voditi to delavstvo tako kakor to delavstvo zasluži in hoče. Odpravite vzroke zaostalosti med masami članstva in odpravili boste Gomperse. Zatem Šele zavlada med delavstvom drug "duh in šele potem bodo imele Zedinjene države — letošnjo spomlad je prišel klic: Naprej! — Mlada generacija mora biti močna ln naše ddo ie spet upapolno. Zdai ne sipljemo več v prepad brez dna v svrho. da si ohranimo golo življenje; zdai gradimo zdravo generacijo za našo bodočnost.« To je razilog, da so evropske države našle Rusiio v Haagu pripravljeno za trgovino. splošno razoroženie in željno kreditov z namenom, da posveti vse svoie cneržiie rekonstrukciji — ali niso je našle nripravliene na skrajne konccsije in kapitulacijo. * * Med tem časom smo zvedeli, da je bila Rusija pripravljena iti do skrajnih mej. Litvinov ie namreč obljubil, da bo Rusija plačala vse dolgove in poleg tega se odškodnino za nacionalizirana posestva. Toda Francozi niso hoteli o tem prav nič slišati, češ. da so že dosegli svoi namen — zdai žf; vedo. koliko bije ura sovjetski Rusiji. Ta francoski cinizem presega že vse meie. toda gotovo je. da sc sanie francoskih kapitalistov ne bodo uresničile. Sovjetska Ruslia bo ostalo — Qjv ured. danes na'mogo£nejša industrlalna država — resnično delavsko gibanje, vredno, da ga imenujemo — delavsko gibanje. NARODNA SKUPŠČINA. 24. julija. Nadaljevanje podrobne razprave o proračunu ministrstva prosvete, ki je bil sprejet. Na popoldanski seji je prišel že na dnevni red proračun notranjega ministrstva. Tu je Imela opozloiia nailepšo priliko pokazati na našo skrajno nedostatno upravo. Od opozicije sta govorila med drugim tudi posl. sodr. E. Kristan in posl. Deržič. Politične vesti. + Nikola Pašič na Bledu. Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji »Narod« uvodnik, ki naj bo nekakšen pozdrav na letovišče došlega ministrskega predsednika. Prav lepo ie. če se spominja jugoslovanskega državnika in mu kliče: Dobro nam došel! Tudi mi želimo staremu gosp. Pašiču prav prijetno bivanje med nami na Bledu. Pero nam pa potiska v roko način, kako naš stari stric »Slov. Narod« polagoma zapušča svoje dosedanje vode in s težavo krmari v drugo smer. Kako bi bilo sicer mogoče tako navdušeno pisati o zaslugah moža, ki še živi! Samo iz gole vljudnosti napram gostu? Ej, bežite! galantnost svobodomiselnega strička gre celo tako daleč, da govori o božji milosti in sreči, ki ie spremljala državnika na vseh njegovih potih. Privoščimo to oboic i gu-Pašiču i gu. »Narodovemu« uvodnikarju; mogoče imata oba tudi to oboie v privatnem življenju. A v javnem? Ce je milost božja in sreča privedla državo v današ-nio razdrapanost. potem moramo tako milost božjo in tako srečo žal odklanjati. Nismo vedeli do danes, da je postal tudi »Narod« pristaš tistega imenitnega klerikalnega tolažilnega reka: Kogar Bog ljubi, tega tene. 4- Tudi uradništvo začenja izprcgle-dovati. V nedeljo se ie vršilo v Belgradu zborovanje uradništva iz cele države. Uradništvo je nastopilo zelo odločno. Na zborovanju sprejeta resolucija preti s stavko oziroma z izstopom iz državne službe, če ne ukrene vlada zadostnih korakov za ublažitev uradniške bede. Naše innenie ie, da bi bila taka resolucija tem-večjega pomena, če bi šlo uradništvo roko v roki z drugin) proletariatom. Združeni duševni in telesni proletarit bi bil zmožen državno krmilo takoj pritisniti v pravičnejšo smer. + Kako se famlliarno pleni. Meseca aprila lanskega leta je zakockal glavni blagajnik belgraiske železniške detekcije 400.000 dinarjev državnega denarja, in sicer z nekim poklicnim kockarjem, ki le uradnik železniške organizacije. Kakor hitro so ugotovili deficit ie policija na zahtevo direkcije aretirala blagajnika, obenem pa je zahtevala aretacijo poklicnega kockarja. Pri obravnavi ie bi4 obsojen glavni blagajnik na 15 let 5eče. kockar pa ie bfi degradiran od disciplinarnega sodišča železniške direkcije na nižji razred za leto dni. Po letu dni so kockarju vrnili šaržo in ga zopet nastavili pri direkciji. Sedai pleni kockar državno blagajno s pomočjo uradnika, ki slepo izvršuje odredbe svojega šefa. Za namestnikovega blagajnika so Imenovali roiaka tega šefa. kateremu so ugotovili deficit 20.000 dinarjev že nred leti. Toda tozadevni akti se še vedno nekod vlačijo vzgledna familiia v Belgradu pa pleni železniško direkcijo »na oočc zadovoljstvo svojih predpostavljeni!?« Tako piš« »Balkan- >n »Narodna Potlifka«. Slučaj mora osupniti še tako idealnega »državotvorca«. + Novosadska nacionalistična oziroma fašistovska omladina ie samo v enem dnevu nabrala okoli 50.000 dinarjev. Omladina ie izdala proglas, v katerem poživlja vse denarne zavode, nai darujejo organizacijam »omladinaca«. Lepim časom plovemo nasproti, čisto po laškem vzgledu! + O vojski in politiki piše »Hrvat« ter navaja zelo kričeče slučaje. Pravi, da sprejemajo v armado zdravnike Wran-glovce. ki so seveda popolnoma odvisni od svoiih komandantov. Tako se ie zgodilo pri 35. pešpolku v Zagrebu, daje piski zdravnik dr. Murzini poslal v bdnico zaradi kratkovidnosti prostaka Badlaja. čaš. da ie za vsako službo pri vojakih nesposoben. Toda major Mihailovič ni re-spektiral niegove odredbe ter ni pustil vo; iaka v bolnico- Wjanglovec pa se tudi n1 potegnil za prostaka, v strahu za svoi<> sllužbo. Po »Hrvatovi« izpovedi so delal’ tako s tem prostakom zato. ker je Hrvat in republikanec. Neverjetne stvari se ?°* de v naši državi. + Ministrstvo za socialno skrb ie darovalo srpskemu Sokolu v Kumanovent 400.000 dinarjev. Zanimivo pri celi stvari ie to. da društvo »Srpskl Sokol« v Kuma-novem sploh ne deJuie, ker nima tamošnje prebivalstvo nobenega smisla za sokolsko gibanje. Zdai pa samo malo pomislimo na krizo bolnišnic v n.aši državi. Pretežno ve-< čino niih bi morali kmalu zapreti. + V macedonskem mestu Gradsko« 30 km od Velesa, služi g. polkovnik Milun Katanič. O tem polkovniku ve že vsak mestni otrok, da ima navado aretirati me-' ščane brez vsakih razlogov ter jih obenem tudi pretepati. Z bičem se ie spravil ce{o nad uradnike. Kakšnega značaja ie g. polkovnik, nam precei točno osvetljuje naslednja slučaj. Na kolodvor ie prišla ženska v spremstvu nekega vojaka. Na kolodvoru ie bil v tistem času tudi pol-' kovnik Katanič. Tedai se ie naenkrat obrJ nila ženska k niemu in mu vrgla v obraz vpričo mnogobroinega občinstva sledeče besede: »Htjeli ste. da vam se podam i pošto to nišam htjela učiniti, protierujete me! To ni Bugari nisu činiti s nama. što vi kao predstavnik srpske voiske činite* Sram vas bilo!« Polkovnik ni rekel ne besedice, temveč ie prav tiho odšel z kolo; dvora- Vse to ie opisal Pantelija Jovovic v »Balkanu«. Tudi ta slučai mora vplivati zelo porazno na naše »državotvorce«. K* so gluhi in slepi k napakam vseh vrst. ki se dnevno koplčiio. -I- V Budimpešti so aretirali nadpo* ročnika Ivana Hejjasa. ki je nabiral Pf°' stovolice za upad v avstrijske obmeine vasi. Oblasti so nadalje zahtevale izročitev poslanca Hira. ki ga pa še ščiti poslanska imuniteta, tako da ga še ne morejo izročiti sodišču. S preiskavo se najbrž ne bodo preveč potrudili vkliub drezanju socialističnih poslancev. Reakcija na Madžarskem ie namreč zelo močna in bo »e dolgo trajala, predno se bodo razmere temeljito izčistile. + V ItallK še vedno traja vladna za. Orlandu se ni posrečEla sestava kabineta. zato ie krali poveril sestavo kabineta Bonomijtt. + »Arbeiterwllle« poroča o skriv-nostni črnožolti morilski organizaciji. Ka-teri stoji na čelu Hugo Hoynigg, ki ^ časopis »Monarchie«. Organizaciia se naziva »Ehrenschutz des Kaiserhauses«-Člani so se medseboino obvezali s Pys' go. da bodo usmrtili vse tiste ki p predrznih dotakniti habsburških vol • List opozarja oblasti, naj pazijo na m l »rhista. V^e^z?eru so preteklo soboto po- kUe iP°S0rili ~delavsko §™rtn° sIa^e. nlk lchi,f7 +Ze, zakliuč,;1°- Državni taj-Dovdaril a ’e ° 1,ozdravil delavce ter darnoii h i',e sJ)Qrtfl° slavlje dokaz sdli-vsem mnl vV*-xa- obenem na svarilo StevL^SS1rhls,tlčnim elementom. Veliko Brilikn nS «iiz sosednjih držav je imelo iste mkS a* yiLe,Pzis?u- Približno skihT so !>ovdar]ali zastopniki inozem-S vskl društev. Pri slavnostih je delov j telovadcev iz vseh stopalo Pnnn t i j Inozemstvo je za-Svicp in ^ ^ telovadcev, v prvi vrsti iz stva ca eskoslovaške. Svoja odposlan-1?°%'e tudi Francija in Belgija, lo nrwi u-,av ’e nemškega delavstva ie ze-0 ^b,l0 socialistično misel. žavni ^nlla’amo na dober glas. Dr- vsem n^ddek Združenih držav objavlja tuiein v t11 arn,eriskim državljanom, ki poznava V Uavi]0: Državni oddelek do-'^oslavii a Se Vs.e ose.be- Prihajajo v Ju- ^oslavif oseoe. ki prihajalo v Jn- v onern 'imoraio prijaviti lokalni policiji niti it, , , aiu- kjer se nameravajo nasta-mernimi Zi s^. n>olicis>fc! oblasti s pribam v egatimacija žele,.eSen,° vprašanje dolga pri držav-skih _ -*?1- ker nima za novišamiR dplav- skih In rnpvrf i nuna za povišanje aeiav-?elavshfo denarja. Naše mnenje na je, da aDrem ne zato. če prodaja družne ju0rpOS: °^im, ki ne plačajo. Delavstvo s^ioA C,,n?sjti na svojih ramah še zle po-')'olj plačnikov, ker že itak do- ti S tr> % caka- Zato se ne more zadovo-^Dravfv - utemeljitvijo. Potek cele nii Stevin^rineserno bol’ obširno v prihod- S.SMbSIan0B 5-- hnarlu® revežev. Od torka, dne 18. t. reve^ v Ljubljani priliko gledati uso-l?esta «+«*•• , Dvorskem trgu, kar sredi 1ftno . zloženo pohištvo, izpostav-c®a*a sp -U ln solncu- Pred dvema mese-*?°2- Ženi6-1™?^3- Vseliti revna družina: s^etn tro-n I2. a otroka iz hiše na Dvor-^ ^ož dnk-i er, !e mož za hišnika. Ker 1* s SVn- .nikjer stanovanja, zatekel se * ^bljanir?? družino v leseno barako ob grajena ' raven omenjenega trga. ki je ?r‘ regiila 1'jj-^ateriial in orodje, potrebno 7^Vn° da?;!;1 ^uWjanice. Ker pa je prišla !^trebuio /’a^,v cementa in se prostor ■^sto. ’? ^{a družina zopet vržena na ^. celn \ wa ie nazadnje usoda onih. hf‘d ČIovpč?16 ,zlviienie Polteno garajo v ? 0 Donmn ^ družbe. Zelo lepo za današ-nap^j •ldturo stoletja. Čudimo i. j .u“uro sioieua. ouaimo Ir^liannT6 m krščanskim in narodnim h 5vtio tn110111’- da z mirno dušo korakajo ■ nič tiol0 m‘m° {n da se v niih ne zga-YSta. ^ es:a. česar imaio včasih polna Lluki. Dri Hrt t i--------- T j a* Cp • nriaio v cčioui u uniči •Ir bliann jD^lde kakšen Wrangiovec v Dridn; j°, gotovo prostor pod streho, ^ertvif- Vec Da ne- ^a’ rečejo k te-^ 4a jf. oblasti? Mogoče so mne« LHihUauft žvečim državljanom in tujcem, ki bodo prihodnje dni v velikem številu prihajali sem. pokazati, da ni vse tako lepo, kakor se govori. Kaj pa ie z »državotvornimi« ljubljanskimi časopisi? Gotovo o tem pisati ne smejo-kei bi kvarili svojim naročnikom tek pri šampanjcu. Za krivice na ljudstvu ima ta gospoda precei trdo kožo in srce. In to tudi ni »bonton«. Če bi se kakšen avtomobil Ni. Veličanstva peljail skozi Ljubjano; ali kje v izložbi bili izstavljeni kraljevi škornji na ogled, bi to bilo za ljubljansko družabno smetano vse nekai druzega. Kaj ljudstvo! Ti samo garaj in trpi! Bil bi že čas. da bi uboga ljudska para spoznala, da je tukaj nepremostljivo nasprotstvo. da ie na eni strani mala skupina bogatašev, ki imajo po delu ljudstva vse — in na drugi strani ogromna večina, ki gara in ustvarja, ki pa nazadnje nima niti prostora pod streho zase in za svojo družino. Premišljujte o tem! Celje. Volitev odbora Mestne hranilnice.' (Konec.) Pri slučajnostih kritizira sodr. Koren kratek rok za zglasitev pri sestavi volilnega imenika. Če bi ‘bilo potrebno razglasiti kakšno mobilizacijo, bi gotovo dali tiskati lepake z velikimi črkami, ko pa gre za sestavo volilnega imenika, ste pa iz dali čisto majhne, na pisalnem stroju pisane listke, katerih gotovo nihče ne za*-pazi. Predlagam, naj se rok za dva dni podaljša in preloži čas zglasitve na večerne ure od IS.—20. Sprejeto. Nadalje govori o potrebi združitve okoliške občine z mestno; ne more verjeti, da bi bil kdo proti, če ima pred očmi prihodnjost gospodarskega razvoja. Predlaga, naj se izvoli odsek, v katerem bodo zastopane vse stranke, isto se naj priporoča zastop nikom okoliške občine. Ko bo storil občinski odbor okolice Celje isto in nam naznanil svoj odsek, naj skliče g. župan mesta Celje sejo, na kateri se naj prouči to važno vprašanje. Za združitev sta govorila podžupan Žabkar in dr. Božič. Sklenilo se je. da tvorijo odsek klubovi načelniki, ki stopijo v stik z okoliško občino. Obč. odbornik sodr. Koren: Pri sldepanju proračuna se je sklenilo prodati nekatere občinske' hiše, med temi tudi veliko hišo v ulici »Pred grofijo« štev. 9 in 11. V isti hiši stanuje mnogo strank po večini občinski nastavljenci. Za nakup te hiše se zanima občeslovensko obrtno društvo, katero je poslalo na vse klubove načelnike obč. odbora dopis, v katerem ponuja 1,000.000 K. Poslopje hočejo porabiti za vajeniški dom. Mislim, da ni treba boljšega utemeljevanja proti prodaji te hiše kakor to, da imamo v Celju veliko pomanjkanje stanovanj. Konzorcij obrtnikov za vajeniški dom pa namerava to poslopje porabiti za nekakšno kasarno vajencev. Kam pa hočete v tem slučaju s strankami? Zaradi tega predlagam, da se ta hiša ne proda! Obč. odb. g. Bizjak (JDS), kateri pozna samo sebe, je hotel zagovarjati potrebo vajeniškega doma. (Medklic sodr. Korena: Dajte si takšno poslopje zidati. proti temu ne bomo ugovarjali!) Obč. odb. g. Rebek (JDS) je mnenja, da ie takšen vajeniški dom potreben zato. da se bodo v njem vzgajali vajenci v patri-otičnem in sokolskem duhu. (Aha!) Sodr. Leskošek je gospodom zagovornikom vajeniškega doma popolnoma štrene zmešal. Njih eksistenčne namene je tako razkrinkal, da jim je kar sapo zaprlo. On je dejal: Ideia o ustanovitvi takšnih domov bi bila primerna pred kakšnimi dvajsetimi leti. a ne več danes. Danes ic že va- . jencev preveč, ker imamo v Celju takšne obrtnike, ki hočejo edinole na račun vajencev obogateti. Imamo dokaze, da je mnogo pomočnikov v tovarnah kot tovarniški delavci, ker pri mojstrih ni dela. Mojstri pa zahtevajo celo cd staršev plačila za to, da vajenca izkoriščajo. Ne govorimo o vzgoji in morali, imeli bi še marsikaj povedati. Pripravljeni smo prinesti statistične dokaze. O tej zadevi bomo imeli še priložnost govoriti. G. župan zaključi sejo ob pol 1. ponoči. Prah je Specialiteta našega pouličnega in pocestnega življenja. So ulice, ki jih pridno močijo in celo po večkrat na dan, a kaj to pomaga, če jih je več kot preveč takšnih, ki ne doživijo nikoli kapljice vode, če se ne ulije slučajno dež. Na nekaterih mestih moraš do gležnjev broditi v pocestnem prahu, za katerega nihče ne skrbi, da bi ga odpravil ali s pripravami tako stlačil, da se ne more vzdigovati ob vetrovnih dnevih. Takšnih je v Mariboru prav dosti in vsak človek se jih boji. Tedaj je vse mesto zavito v nekako gosto meglo najmanjših drobcev ki ti pokvarijo obleko, zdravje in voljo do življenja. Občina naj bi napravila tudi temu konec, saj ji mora biti radi pogostih pritožb znano, kje je njena pomoč najbolj nujna. Iz strok, gibanja. K stavki, ki je izbruhnila v Jugoslovanski tiskarni, nam poročajo sledeče: Jugoslovanska je kršila določbe v novi tarifi, sklenjene dne S. maja v Zagrebu s tipografsko organizacijo s tem, da je oddala knjigoveška dela v delo neorganiziranim knjigovezom. Kakor znano traja v Ljubljani stavka knjigovezov; posledicarr-te stavke se ie hotela izogniti" Jugoslovanska s kršitvijo zgorjki omenjene pogodbe ter pttfšla tako iz dežja — pod kap Kajti organizirani stavci, zaposleni v Jugoslovanski se zavedajo dolžnosti, da j