Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA ipl JUGOSLAVIJA JfiS/ n/v 'tiu 'tS? SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16*—, četrtletno Din 48*—, polletno Din 96*—, celoletno Din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. O. kos. V LJUBLJANI, dne 25. januarja 1936. Letnik Vil. V S E B 5(i. Pravilnik in norme o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil. 57. Pravilnik za poslovanje starešinskega sveta v ministrstvu za gradbe. 58. Odločba o znižanju minimalne earinske postavke iz št. 070, t. 1., uvozne tarife. I N A : 69. Odločba k pravilniku o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet. KO. Odločba o priznanju imunologije in serologije v zvezi z bakteriologijo kot specialne stroke. KI. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. K2. Razne objave iz Službenih novin«. pristojnost kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj odredi ministrstvo za kmetijstvo. Pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje imajo ob vsakem času pravico, kontrolirati umetna gnojila v tvornjških skladiščih, pri trgovcih, malih prodajalcih, zadrugah in pri vsaki drugi osebi in ustanovi, ki se bavi s prodajo umetnih gnojil. Člen 3. Dopušča se proizvodnja, uvoz in promet samo tist/h umetnih gnojil, ki ustrezajo normam člena 14. tega pravilnika glede vsebine in oblike hranilnih sestavin in ki rastlinam niso škodljiva, odnosno ki ustrezajo predpisom člena 15. lega pravilnika. Proizvodnja, uvoz in promet tistih umetnih gnojil, ki niso navedena v členu 14. tega pravilnika, kakor tudi patentiranih gnojil ali specialnih zmesi, katalitičnih in biokemičnih preparatov in bakterijskih kultur, ki vplivajo s svojimi kemičnimi, fizikalnimi in biološkimi svojstvi povoljno na plodnost tal in prehrano kulturnih rastlin, se dovoljuje samo s posebno odločbo ministrstva za kmetijstvo. Dovolitev se more dobiti samo po izvršeni analitični preizkušnji, a če je potrebno, šele po ugotovitvi stvprne vrednosti teh gnojil, odnosno preparatov s poskusi pa rastlinstvu ali na polju. Kdor želi, da se mu prizna tak proizvod in se mu dovoli promet ali uvoz, mora prej s prošnjo prositi dovolitve pri ministrstvu za kmetijstvo in mora prošnji priložiti: 1. točno kakovostno in kolikostno analizo preparata, odnosno gnojila; 2. 250 g gnojila, odnosno preparata radi kontrolne analize kakor tudi potrebno količino za preizkušanje preparata pri poskusih na terenu, če je to po izprevidnosti ministrstva za kmetijstvo potrebno. Uredbe osrednje vlade. 56. Na podstavi člena 2., točke o., in člena 4., točke 3., zakona o kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah predpisujem radi nadziranja proizvodnje, uvoza in notranjega prometa umetnih gnojil na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo tale pravilnik in norme o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil.* Člen 1. Za umetna gnojila se smatrajo vse tista snovi, ki služijo posredno ali neposredno za prehrano kulturnim rastlinam in ki so splošni trgovinski predmeti. Člen 2. Proizvodnja, uvoz in promet umetnih gnojil na ozemlju kraljevine Jugoslavije so podrejeni dovolitvi in kontroli ministrstva za kmetijstvo, odnosno njegovih organov glede vsebine hranilnih sestavin, istovetnosti, čistote, uporabnosti in izvora. Vsa dejanja ob kontroli proizvodnje, uvoza in prometa umetnih gnojil vrše pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje, vrhovno kontrolo pa ministrstvo za kmetijstvo. Krajevno * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. novembra 1935, št. 278/LXVIII/G34. — Upoštevana sta tudi popravka, objavljena v »Službenih novinah« z due 14. decembra 1935, št. 291/LXX/673. nepotrjeno uvoženo umetno gnojilo prodajati je prepovedano. Kontrolni odvzem ogledkov umetnega gnojila v notranjem prometu opravlja strokovni uradnik kmetijske poskusne in kontrolne postaje ali pooblaščeni sreski kmetijski referent, ki ga pooblasti pristojna postaja, vpričo lastnika, odnosno predstavnika firme. Ce bi lastnik oviral uradovanje ali če bi to predstavnik kmetijske poskusne in kontrolne postaje spoznal za primerno, mora ogledke v notranjem prometu odvzeti komisija, v katero spada poleg strokovnega uradnika postaje tudi predstavnik policijskega, odnosno občinskega oblastva. Pri notranji kontroli se odvzemajo ogledki posebej iz zaprtih vreč in posebej iz odprtih vreč, smejo se pa spravljati pri malih prodajalcih tudi v papirnate vrečice. Uvoz umetnih gnojil se vrši redoma samo pri carinarnicah v Beogradu, Splitu, Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Mariboru, Novem Sadu, Subotici in Skoplju kakor tudi pri tistih carinarnicah, za katere pristojna poskusna in kontrolna postaja to posebej odobri. Člen 10. Ogledek gnojila, ki se vzame za analizo, mora biti povprečen. Vzame si iz vsake pete vreče, zaboja, soda, če ni iste vrste blaga več ko 50 vreč, sodov itd. Če jih je več ko 50, se vzame ogledek iz vsake desete vreče, soda itd. Če je blago v razsutem stanju, se postopa po izprevidnosti kontrolnega organa, kolikor je pač blaga in prostora, kjer je blago, tako da se vzamejo ogledki vsaj z 10 različnih mest na vagon blaga. Vsi ogledki, vzeti iz ene vreče gnojila, se zmešajo in je ta zmes osnovni ogledek. Iz tega osnovnega ogledka se vzamejo trije ogledki za kontrolo v količini 250 do 300 g in se denejo v steklenice. Steklenice se zamašijo s pluto in zapečatijo nepropustno s pečatnim voskom in pečatom državnega urada, čigar predstavnik je bil v komisiji, ko so se ogledki jemali. Če je pri jemanju ogledkov navzoč lastnik blaga ali njegov predstavnik, sme pritisniti poleg pečata državnega urada tudi svoj lastni pečat. Število povprečnih ogledkov za analizo pri količini enega vagona in vic se določi po izprevidnosti predstavnika kmetijske poskusne in kontrolne postaje; od količine do 5 vagonov istovrstnega blaga je vzeti najmanj 1 povprečni ogledek. Člen 11. Za analizo umetnih gnojil se pobirajo predpisane takse. Člen 12. O vzetih ogledkih se spiše zapisnik; v njem se navede poleg drugih podatkov tudi še: a) številka uvozne deklaracije; b) količina gnojila in vrsta zaobale; c) izvor gnojila (država, kraj, tvornica, naslov uvoznika); č) izvirni naziv gnojila; d) cena gnojila po fakturi; e) zajamčeni odstotek hranilnih sestavin, ki ga mora navesti lastnik ali uvoznik ali njiju pooblaščeni zastopnik. Člen 13. Od treh vzetih ogledkov osnovne«- ogledka se pošljeta dva pristojni kmetijski ustanovi (poskusni in kontrolni postaji), tretji se pa izroči lastniku blaga. Analiza se izvrši z enim ogledkom, drugi se pa hrani zapečaten v postaji najmanj tri mesece, če bi morda zahteval lastnik naknadni pregled. Člen 14. Predpisujejo se tele norme za najmanjšo vsebino in za obliko hranilnih sestavin umetnih gnojil: I. Dušikova gnojila. a) Anorganska. 1. Čilski soliter z najmanj dušika (N — ni-tratski) 15 °/o 2. Umetni natrijev soliter z najmanj -dušika (N — nitratski) 15 % 3. Norveški soliter — Norge z najmanj dušika (N — nitratski) 13 % 4. Amonijev sulfat z najmanj dušika (N — amo- niakalni).......................................... . 20°/o 5. Amonijev klorid z najmanj dušika (N — amoniakalni) 24 °/o 6. Amonijev bikarbonat z najmanj dušika (N — amoniakalni)...........................................................................17% 7. Oljnati kalcijev cianamid z najmanj dušika (N — amidin) 16 % 8. Kalcijev cianamid brez olja z najmanj dušika (N — amidin) 19 % 9. Kalijev soliter z najmanj 38% kalija in dušika (N — nitratski)......................................................................13% 10. Kalcijev karbamid z najmanj dušika (N — amidin)....................................... . 16 % b) Organska. 1. Krvna moka z najmanj dušika (N — organski) 8 % 2. Moka od polnih rogov z najmanj dušika (N—organski)..............................................................................11-5% 3. Moka od praznih rogov z najmanj dušika (N — organski)........................................12 % 4. Volneni prah z najmanj dušika (N — organski) ..................................................................................8‘5 % 5. Usnjena moka z najmanj dušika (N — organski) ..................................................................................7'5 % 6. Karbamid (sečnina) z najmanj dušika (N — organski) 38 — 46% 7. Ricinove pogače z najmanj dušika (N—organski) ...................................................................................4'5% II. Fosfatna gnojila. 1. Superfosfat z najmanj fosforjeve kisline (PsOf.), raztopne v vodi....................................................................16% 2. Dvojni superfosfat z najmanj fosforjeve kisline (P205), raztopne v vodi...................40% 3. Dikalcijev fosfat (precipitat) z najmanj fosforjeve kisline (PjOs), citratno raztopne po Peter-mannu...........................................38 %> 4. Thomasova moka (Tliomasova žlindra) z najmanj 17% skupne fosforjeve kisline (P806), od katere mora biti najmanj 80% raztopne v 2%ni limonovi kislini. Finoča mora biti 80% do 90% (skoz luknjice 0'14—0'17 mm sita Amandus Kali Hamburg 100). 5. Termofosfat z najmanj 15% fosforjeve kisline (P-jOb), ki m ra biti raztopila v 2%ni limonovi kislini (sinterfosfat, renaniafosfat, volterfosfat in dr.). VI. Katalitična, biološka in druga gnojila. Za ta gnojila predpiše ministrstvo za kmetijstvo po mnenju kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj posebne predpise in dovolitve za vsak primer posebej. 6. Napol razredčeni fosfati z najmanj 15°/c fosforjeve kisline (P205), raztopne v 2°/oni limonovi kislini. 7. Mehki surov fosfat z najmanj ‘25 % skupne fosforjeve kisline (P205) (Alžir, Tunis, Talka, Maroko) in finočo do 95% (kakor pri 4.). 8. Fosfatna žlindra F. Z. z najmanj 80 % skupne fosforjeve kisline (P20.-,), 10% fosforjeve kisline (Pe05), raztopne v 2%ni limonovi kislini, in 0% fosforjeve kisline (P205), raztopne v vodi. III. Kalijeve soli. 1. Koncentrirana kalijeva sol z najmanj kalijevega oksida (K20).................-..................38 % 2. Kalijev klorid z najmanj kalijevega oksida (KaO)..........................................50% 3. Kalijev sulfat z najmanj kalijevega oksida (K*0) '.................................... 48% 4. Kalijev magnezijev sulfat z najmanj kalijevega oksida (KfeO) . . . '.........27% 5. Zgani trop z najmanj kalijevega oksida (K,0) .....................................28%—31% 6. Koncentrirani žgani trop z najmanj 33% do 37 % kalijevega oksida (K20) in do 11 % vlage. IV. Apnova gnojila. 1. Kalcijev karbonat s finočo najmanj 90% skoz sito Amandus Kali Hamburg 100 in z najmanj kalcijevega oksida (CaO)....................50 % 2. Lapor s finočo najmanj 80% skoz sito Amandus Kali Hamburg in z najmanj kalcijevega oksida (CaO).................................................45% 3. Živo apno (zmleto ali v kosih) z najmanj kalcijevega oksida (CaO).....................................90% 4. Apnov prah (odpadki) z najmanj kalcijevega oksida (CaO)........................................50% 5. Zmleti mavec (sadra) z najmanj kalcijevega oksida (CaO).................................................26% V. Mešana gnojila, a) P r i r o d n a. 1. Dušikova moka iz kosti in ostružkov z najmanj 8'5% dušika (N) in 10% skupne fosforjeve kisline (PaOs); imeti mora finočo 60% na situ z luknjicami 1 mm. 2. Sirova kostna kaša z najmanj 3’5% dušika (N) in 17 % fosforjeve kisline (P2Or,). 3. Preparjena kostna moka z najmanj 3’5 % dušika (N) in 23% fosforjeve kisline (P20.-,). 4. Razklejena kostna moka z najmanj 0 5 % dušika (N) in 30 % fosforjeve kisline (P2Or,). 5. Rožena moka z najmanj 10% dušika (N) in 5% fosforjeve kisline (P206), pri čemer se dovoljuje, da se največ 1'5 % dušika kompenzira s fosforjevo kislino v razmerju 1 : 5. 6. Surova rožena moka z najmanj 4 % dušika (N) in 10% fosforjeve kisline (P205). b) U m e 111 a. Vsaka umetna zmes gnojila mora biti odobrena od ministrstva za kmetijstvo in registrirana s posebnim imenom z označbo in glede odstotkov in oblike določeno sestavo hranilnih snovi. Ministrstvo za kmetijstvo vodi v ta namen register o dovoljenih mešanih umetnih gnojilih. Člen 15. V promet se ne sinejo dajati tista umetna gnojila, ki imajo v sebi večjo količino snovi, kakor je, spodaj navedeno: 1. kalijevega perklorata.............................. 0-5 % 2. proste žveplove kisline v amonijevem sulfatu. ................................................. 3% 3. rodanida.........................................0'0025 % 4. kalcijevega karbida (pri ciananudih) . 0'1 % 5. vseh drugih škodljivih sestavin, kakor o njih odloči ministrstvo za kmetijstvo na predlog kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj. Člen 16. Podatki se ne smatrajo za nepravilne v smislu tega pravilnika, če primanjkljaj — razlika med normami pravilnika in jamstvom, odnosno uradnimi analitičnimi po-sledki — pri dušikovih, fosfatnih in kalijevih gnojilih ne znaša več ko 0’5% aktivnih sestavin. Člen 17. Kdor da v promet umetno gnojilo, ki po svoji sestavi glede odstotkov in oblike hranilnih sestavin ne ustreza na potrdilu danemu jamstvu, se kaznuje po občnem kazenskem zakoniku. Kazni izrekajo redna sodišča na predlog državnega tožilca; prijavo državnemu tožilcu pa predloži pristojna kmetijska poskusna in kontrolna postaja, neglede na tožbo, ki jo vloži pri sodišču oškodovani zasebnik. Člen 18. Pritožbe zoper odločbe pristojne kontrolne ustanove se morajo vložiti na ministrstvo za kmetijstvo najkasneje v 14 dneh po izvršeni kontroli; v takem primeru določi ministrstvo kako drugo svojo poskusno in kontrolno postajo, da izvrši vnovično analizo dotičnega gnojila s hra njenim in zapečatenim ogledkom. Za ministrstvo so veljavne samo kontrolne analize, ki jih izvrše kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Člen 19 Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih novinah«. Vsem interesentom se naroča, naj se po njem ravnajo, vsem oblastvom pa, naj podpirajo kontrolne ustanove in njih organe pri izvrševanju tega pravilnika. Z uveljavitvijo tega pravilnika prestane veljati pravilnik o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili št. 62.045/11 z dne 1. oktobra 1931* V Beogradu, dne 21. novembra 1935; št. 74.600/11. Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r. * »Službeni list« št. 569/75 iz 1. 1931. 57. Na osnovi § 14. zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930 z izpremembami in dopolnitvami predpisujem tale pravilnik za poslovanje starešinskega sveta v ministrstvu za gradbe.* Clen 1. Za obravnavanje strokovnih vprašanj načelnega značaja in onih vprašanj, ki zanimajo vse ali več oddelkov kakor tudi za posle, ki jih določi minister za gradbe ali njegov pomočnik, je pri ministrstvu za gradbe starešinski svet kot posvetovalno telo. Clen 2. Ta svet sestavljajo: pomočnik ministra za gradbe, načelniki vseh oddelkov in generalni inšpektor ministrstva za gradbe, odnosno njihovi namestniki. Clen 3. Predmete, za katere se zahteva mnenje, predlagajo starešinskemu svetu: minister za gradbe, odnosno njegov pomočnik po lastni pobudi ali po obrazloženem predlogu načelnikov oddelkov in generalnega inšpektorja. Clen 4. Seje starešinskega sveta odreja in jim predseduje pomočnik ministra za gradbe, odnosno njegov namestnik, vso administracijo in zapisnik pa vodi šef administrativnega odseka kot delovodja sveta. Pismena vabila k sejam po naredbi pomočnika ministra za gradbe dostavlja šef administrativnega odseka z dnevnim redom najmanj en dan pred odrejeno sejo. V nujnih primerih se sme sklicati svet tudi z ustnim pozivom v krajšem roku. Člen 5. Starešinski svet sme poslovati, ako so'na seji na-vzočni razen pomočnika ministra za gradbe ali njegovega namestnika še najmanj štiri člani sveta, med katerimi mora biti oni član, odnosno njegov namestnik, v čigar pristojnost spada dotični predmet. Člen 6. Mnenja starešinskega sveta so polnoveljavna, če zanje glasuje večina navzočnih članov. Pri enakem številu glasov se sprejme mnenje one polovice članov, s katero glasuje predsednik sveta. Mnenja starešinskega sveta niso obvezna za definitivno rešitev zadevnega predmeta. Clen 7. 0 predmetih, predloženih starešinskemu svetu, se dajejo mnenja na seji, ako je to mogoče po njihovem bistvu. Ce je pa kakšen predmet bolj zapleten, da se mora podrobno proučiti, določi starešinski svet enega ali več svojih članov, ki se jim predmet v ta namen izroči. Ti morajo na kateri prihodnjih sej sveta o tem predmetu predložiti svoje ustno ali pismeno poročilo. Člen 8. Na sejo sveta se sme pozvati tudi šef onega odseka, iz čigar področja je dotični predmet, kakor tudi poedini poročevalci (referenti), da dajo strokovna pojasnila o posebnih vprašanjih. Člen 9. Končno sprejeta mnenja starešinskega sveta podpisuje pomočnik ministra za gradbe, sopodpisuje in odpošilja pa jih takoj na nadaljnjo pristojnost šef administrativnega odseka. Clen 10. 0 poslovanju starešinskega sveta vodi zapisnik njegov delovodja. Ta mora zapisnik na prihodnji seji in pred prehodom na dnevni red prečitati, nato pa predložiti v podpis onim članom, ki so bili navzočni na prejšnji seji. Clen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo z današnjim dnem. V Beogradu, dne 1. januarja 1986. Minister za gradbe dr. Kožulj s. r. 58. Odločba ministrskega sveta o znižanju minimalne carinske postavke iz št. 670, točke 1., uvozne tarife* Ministrski svet je v seji z dne 2. januarja 1936 na predlog ministra za finance in na podstavi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi izdal naslednjo odločbo: 1. Avtonomna minimalna carinska postavka iz št. 670, točke 1., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi se znižuje začasno za leto dni od 30% na 5% vrednosti. 2. S to odločbo znižana carina se uporablja kot ugodnejša skladno s členom 24. v predlogu zakona o občni carinski tarifi tudi na vse uvozno blago, ki do dne razglasitve te odločbe ne bo dokončno uvozno ocarinjeno. 3. Rok leta dni, naveden v točki 1. te odločbe, začne teči z dnem razglasitve te odločbe v »Službenih novinah«. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 10. januarja 1936; št. 599/IV. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. januarja 1936, št. 8/II/18, 14. januarja 1936, št. 9. 59. Pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet.* Na predlog stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil Sp. št. 1762 z dne 6. decembra 1935 in na osnovi § 1. pravilnika o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet v zvezi s členom 12. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah je minister za socialno politiko in narodno zdravje z odlokom z dne 27. decembra 1935, S. št. 31.145, odločil: da smejo v § 1. pravilnika o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet** označeni oglasi v obliki knjižice (brošure) imeti obseg največ 4 strani navadne osmerke ali 8 strani navadne šestnajsterke, ker so dosedanji oglasi v knjižicah, ki so bile predložene v odobritev, večinoma zelo obilni in nikakor ne koristijo narodnemu zdravju, marveč pogosto utegnejo zavesti občinstvo v zmoto, razen tega ijih je pa zelo težko kontrolirati, ker se pošiljajo občinstvu naravnost in jih kontrolni organi ne dobe v roke, kakor dobe v roke oglase po novinah in časopisih: da se smejo doslej odobreni oglasi v obliki knjižic (brošur), ki imajo večji obseg ko 4 strani navadne osmerke ali 8 strani navadne šestnajsterke, uporabljati še mesec dni po objavi te odločbe v »Službenih novinah«; po tem roku prestanejo odobreni oglasi v teh knjižicah (brošurah) sainogibno veljati, novi oglasi v obliki knjižic (brošur) pa morajo biti v skladu s to odločbo. Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu. 60. Nova zdravniška specialna stroka.*** Minister za socialno politiko in narodno zdravje je z odločbo z dne 27. decembra 1935, S. št. 32.382 odobril, da se glede na člen 2. zakona o zdravnikih prizna specialistom »imunologija in serologija v zvezi z bakteriologijo« kot specialna stroka, odn. specialna strokovna skupina. Banove uredbe. 61. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. decembra 1935, I. No. 10.441/2, je bila Satošek Frančiška, uradniška pripravnica na drž. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. januarja 1936, št. 8/II/19. ** »Službeni list« št. 777/99 iz 1. 1932. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije? g dne 11. januarja 1936, št. 2. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, postavljena za obrtno učiteljico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. januarja 1936, 1. No. 985/1, je bil Hribar Andrej, zvaničnik druge skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Kamniku. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne, 16. januarja 1936, I. No. 952/1, je postavljen Jančič Avgust za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. januarja, 1936, I. No. 954/1, je postavljen Jerina Ferdinand za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. januarja 1936, I. No. 957/1, je postavljen Kremžar G o j m i r za policijskega stražnik a-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. januarja 1936, I. No. 958/1, je postavljen Kučej Franc za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. januarja 1936, I. No. 495/1, je bil po § 104., t. 2., zakona o uradnikih upokojen Marin Franc, policijski stražnik II. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, s pravico do nezmanjšanih pokojninskih prejemkov, ki mu pripadajo po službenih letih. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. januarja 1936, I. No. 9886/12—1935, je bila upokojena Petač Lujiza, zvaničnica prve skupine pri kmetijski poskusni i-1 kontrolni postaji v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki pripada po službenih letih. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. januarja 1936, I. No. 977/1, je postavljen Remic Franc za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. januarja 1936, I. No. 989/1, je bil Štruc Ivan, zvaničnik II. skupine pri sreskem načelstvu v Kamniku, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Radovljico. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. januarja 1936, I. No. 365/1, je bil Majzelj Fran, banovinski računski pripravnik pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega pomožnega knjigovodjo IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. januarja 1936, I. No. 11.363/1—1935, je bil dr. Š r a j Amon, banovinski sekretar V. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega svetnika IV. položajne skupine druge stopnje na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja 1936, I. No. 11.569/1-1935, je bil postavljen Štancer Ludvik, ekonom VII položajne skupine pri javni bolnici v Murski Soboti, za ekonoma VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja 1936, I. No. 11.322/1—35. je bil po stavljen Šuštaršič Jože, ekonom VII. položajne skupine javne bolnice v Celju, za ekonoma VI. polo-' žajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. decembra 1935, I. No. 10.886 1, je bil Žitnik Josip, banovinski upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega upravno-pisarniškega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. 62. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 292 z dne 16. decembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. novembra 1935 je bil premeščen po službeni potrebi za direktorja 2. moške realne gimnazije v Ljubljani Remec Bogomil, direktor popolne realne gimnazije v K ruševcu ter uradnik III. položajne skupine 1. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1935 je bila premeščena na prošnjo C e -ra nič Milena, nastavnjca deške meščanske šole v Celju in uradnik VI. položajne skupine, na 2. mešano meščansko šolo v Zagrebu. številka 293 z dne 17. decembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. decembra 1935 so bili odlikovani na predlog ministra za kmetijstvo za zasluge pri pospeševanju kmetijstva: z redom Sv. Save IV. stopnje: Š t r c i n Janez, predsednik občine iz Kaplje vasi; Nemanič Josip, posestnik iz Zelebeja pri Metliki; K r ž i č Ludvik, predsednik občine v Nadlesku pri Starem trgu; Rajh Jakob, posestnik iz Ljutomera; Brodar Janez, posestnik iz Hrastja pri Kranju; z redom Sv. Save V. stopnje: Bakan Štefan, posestnik iz Nedeljive pri »Dolnji Lendavi; Slavič Alojz, kmet iz Bakovcev pri - Ljutomeru; .0 a 1 u n d a r Franc, iz Vereja pri Ljutomeru in Petovar Lovro, predsednik konjerejskega društva v Ivanjkovcih pri Ptuju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. decembra 1935 jo bil odlikovan na predlog ministra za kmetijstvo ing. Podgornik Anton, načelnik kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. decembra 1935, št. 37.471, so napredovali : v V. položajno skupino za tehničnega svetnika ing. Knez Vladimir, tehnični višji pristav tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru; v VI. položajno skupino za tehničnega višjega pristava ing. Komel Anton, tehnični višji pristav tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Celju; za tehnična višja pristava VIL položajne skupine ing. Petrov Vladi m i r , tehnični pristav tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu, in ing. Na vinšek Emil, tehnični pristav tehničnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. številka 294 z dne 18. decembra 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 1935, I. št. 41.788/0, je napredoval pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani , B r o z o v i č I v a n, sekretar VI. položajne skupine, za svetnika V. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov /z dne 22. novembra 1935, I. št. 41.782/0, sta bila razveljavljena v zvezi z izvršitvijo razsodb državnega sveta. št. 1850 in St. 33.557 z dne 23. januarja 1935 ukaza I. št. 13.503 0 z dne 30. aprila 1934, s katerim je napredoval Brozovič Ivan, sekretar VI. položajne skupine oddelka za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske Uprave v Ljubljani, za sekretarka V. položajne skupine in I. št.‘22.087/0 z dne 10. julija 1934, s katerim je bil imenovani postavljen za svetnika V. položajne skupine istega oddelka. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1935 'je* bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih,- R e r I n n Julija, učiteljica v Dolnjem Logatcu in uradnik VI. položajne skupine s 1. periedskim poviškom. .. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 1935 je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih, Andolšek Marta, učiteljica v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom. Z odlokom ministra .pravde z dne 4. decembra 1935, št. 121.455, je bil posta vije n za pristava VIII. položajne skupine pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi d r. U m n i k I vo, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 8. decembra 1935, Kns št. 1364/35, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje koledarja za leto 1936., Božičnica*, k! Je/Izšel v Zagrebu. Številka 295 z dne 20. decembra 1935. Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 6. decembra 1935 sla bila premeščena po službeni potrebi: ing. Miloše vj it D juro, pristav VIII. položajhe skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Mariboru, v delavnico istega oddelka in direkcije v Nišu in ing. Stan o j č i č M i h a j 1 o', pristav VIII. položajne skupine delavnice stroinega oddelka, generalne direkcije državnih železnic v Mariboru, v delavnico istega oddelka in direkcije v Nišu. mmm wm ---------- ■ ■■■ ... n ■ ■ -...... -■ . . — . ■■■ , Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik, in prednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Olmar Milialek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 8. kosu VII. letnika z dne 25. januarja 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2424'2. 234 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini °d 8. januarja 'i............... Btuj (mesto) . . . Radovljica.......... blovenjgradec . . . Lutarje pri Jelšah Vsega Ošpice. Celje (mesto) . . . Črnomelj ........... Krško j............. Laško .............. Ljubljana (mesto) Novo mesto .... Buiarje pri Jelšah Vsega | 5 I 5 1 4 1 5 | 11 | — | 1 Scarlatina. - 10 3 — — — 3 2 — — 2 8 2 1 — 9 7 ■— — — 7 3 1 — — 4 2 — 1 — 1 2 — — — 2 1 — — — 1 3 — — — 3 5 1 1 — 5 2 — 1 1 4 1 1 — 4 42 9 22 — 29 1 — — — 1 6 — 2 - 4 (! 1 - 7 30 — — 30 2 1 — — 3 1 — — — 1 11 2 — — 13 1 — — — 1 1 2 — — — 2 'I 2 — — — 2 1 — 1 — — 1 1 — — — 1 148 18 30 — il36 Morbilli. 4 1 40 1 I 1 3 I 47 4147 - Srez Ostali Na nove oboleli Ozdraveli M S o Ostanejo v oskrbi Davica. — Diphtcria et Croup. Brežice 17 4 10 ti Celje 4 — 1 3 Celje (mesto) . . , 3 — 1 — o Gornji grad .... 4 1 — — 5 Kamnik 3 o — — 5 Kranj , 2 4 — — 6 Kočevje 1 1 1 — 1 Konjice — 1 — 1 — Krško 3 1 — — 4 Laško . 6 1 — 7 Litija . 6 7 1 — 12 Logatec 1 1 — — 2 Ljubljana (srez) . 6 4 1 — 9 Ljubljana (mesto) . 6 10 7 — 9 Ljutomer • 1 1 — 2 Maribor desni breg . 6 1 3 — 4 Maribor levi breg . 3 1 — — 4 Maribor (mesto) . 5 1 — — 6 Murska Sobota . . 4 — 3 — 1 Prevalje 7 1 — — 8 Ptuj . 3 2 1 — 4 Radovljica . 1 2 — — 3 Slovenjgradec . . . . 1 — — 1 — Šmarje pri Jelšah 2 1 'j — 1 V sega 95 48 32 2 109 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidetnica. Slovenjgradec . . . . • ■ ■ j -- 1 1 [ — [ — j 1 Brežice............... Celje................. Celje (mesto) . . . . Črnomelj ............. Dolnja Lendava . . Gornji grad........... Kamnik ............... Kranj ................ Kočevje .............. Konjice ............ . Krško ................ Laško ................ Litija . ............. Ljubljana (mesto) . Ljutomer.............. Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Novo mesto............ Prevalje.............. Ptuj.................. Vseea ... I — j 1 | — Šen. — Er.vsipelas. — I 1 l 1 0 1 4 3 1 i! — i| t Vsega . . . | 33 | 19 j 6 | — | Sepsis puer 1 1 2 1 1 1 1 2 3 3 2 1 10 1 3 2 4 4 1 46 Otrofniška vročica. — p e ra lis. Celje 1 _ 1 _ 1 Krško 2 1 2 — 1 Litija — 1 - — 1 Murska Sobota 1 — — — 1 Novo mesto 1 I - 1 Vsega . . . 4 S| 2 — 5 Vnetje priušesne slinavke. epidemica. Murska Sobota .... Ptuj.................. Šmarje pri Jelšah . . Parotitis 1 I — I — I r- | 30 19 | 2 1 j — | 25 1 28 - - 25 .V sega j 56 j 19 j 21 j 54 r" i -i — ! O • Kf-I / 'l o — Srez & ! 3-± 1 = o |z ° La a 'ZJ j v u. i-a * ° O > o Krčevita odrevenelost. Ljutomer..................j - Radovljica................j - Tetanus. ll-l-l 1 i - M i Črnomelj Vsega . . I — [ 2 | — j — j 2 Hripa. — Grippe. . . . | o . 1 1 — I — | 6 : - I 6 Vsega ... | 5 j 1 [ — | -Ljubljana, dne 17. januarja 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. V-No. 165/4—1936. ‘235 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za preložitev Medenskega klanca od km 628.600 do 630.300 drž. ceste Ljubljana—Kranj II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. februarja 1936 oh 11. Uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubi jam, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov Din 145'— dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 1,153.813-50. v Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo nižje od zneska Din 1,074.200-37. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih novi-nali« in na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj' v Ljubljani. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1936. * V-No. 169/11—1936: 236 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad-njo sodobnega cestišča (tlak z drobnimi kockami) na državni cesti št. 2 od km 620.878 do km 625.500 (Ljubljana— St. Vid) 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. februarja 1936 ob 11. uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo/drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.' Slomškova ul. 19. Pojasnila in ponudbe ni pripomočki se proti plačilu naptatvriih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. • Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsota odobrenega proračuna, ki znaša; I. za dela na račun države 3,765.174-40 dinarjev; II. za dela na račun mestne občine ljubljanske Din 738.400-—; skupaj; Din 4,503.574-40. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Su 1431—5/33—19. 204 Razglas. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je določilo za leto 1936. po § 24. zakona z dne 18. februarja 1878, št. 30 drž. zali., sledeče gospode za izvedence za razlastitve v železniške svrlie: Globočnika Stojana, inženirja, Ljubljana. Prekmurska ul. 6, Pipana Ivana, posestnika v Vižmarjih, Benkoviča Franceta, posestnika v Blagovici, Pozniča Jožefa, predsednika občine in posestnika v Gradišču št. 16, Krajca Antona, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem, Medena Antona, posestnika v Begunjah pri Cerknici, Skoka Antona, posestnika v Domžalah, Pavlina Alojzija, posestnika v Podbrezje, srez Kranj. Zupana Josipa, posestnika in lesnega trgovca v Dovjem, Berdajsa Leopolda, posestnika na Savi pri Litiji, Brusa Franceta, posestnika v Čevicah št. 42, srez Logatec, Puppisa Miroslava, posestnika in trgovca v Gornjem Logatcu, Schauto Leona, graščinskega .oskrbnika na Snežniku pri Starem trgu, Zabukovca Stanka, posestnika v Ložu štev. 9, Pogačnika Antona, posestnika in trgovca v Podnartu št. 13, Muleja Valentina, posestnika in lesnega trgovca v Lancovem. Hafnerja Josipa, posestnika v Škofji Loki, št. 42, Lončarja Ivana, posestnika v Tržiču, Furlana Franceta, posestnika na Verdu pri Vrhniki, Drašlerja Antona, posestnika in gostilničarja v Borovnici št. 126. Mikliča Jožefa, posestnika v Lukovku št. 10, občina Trebnje, Penco Franceta, tvomičarja in posestnika v Mokronogu, Stcvička Karla, posestnika v Gornjem Marofu, obč, Krško, Čer vini ko Franceta, inž. in ravnatelja rudnika v Krmelju, občina Št. Janž na Dolenjskem, Ilca Franceta, posestnika in industrij-ca v Ribnici št. 104, Jenčiča Frana, inž. v pokoju v Kočevju, Kambiča Josipa, posestnika in gostilničarja v Metliki, Miillerja Karola, posestnika, trgovca in župana v Črnomlju, Sevnika Frana, avt. civ. inž. v Gornji Straži, obč. Prečna, Detelo Otona, veleposestnika na Turnu pri Preddvoru, Novaka Ivana, star., posestnika in mizarja v Kočevju, Koprivca Ivana, posestnika in gostilničarja v Vel. Laščah št. 4, Radeja Josipa, posestnika v Pred-gradu št. 66 pri Starem trgu, Petrovčiča Jurija, župana na Viču, Goedererja Josipa, nadupravitelja v Namršlju pri Želimljah, Volčanška Ivana, posestnika in re-stavraterja v Brežicah, Cimperšaka Karla, trgovca v Sevnici, Janžekoviča Ivana, posestnika v Košakih, Šego Antona, ravnatelja kmetijske šole v p. in posestnika v Ptuju, Jurinca Matijo, posestnika v Berkov-oih št. 3, Lahovnika Franca, industrijca na Prevaljah, Lična Maksa, geometra svinčenega rudnika v Mežici. Jelenca Josipa, inž. ter stavbnega podjetnika v Mariboru, Ing. Ferlugo Ivana, avt. civ. inženirja v Mariboru, Wildemrainerjeva ul. 15, Barana Josipa, inž. in mestnega gradbenega svetnika v Mariboru, Recerja Franca, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Kočarja Matijo, posestnika v Skakov-cih, Lanščaka Franca, posestnika v Murski Soboti, Jurharja Franca, šefa šumske uprave Križevačke imovne občine v Dol. Len- diavi, Čuša Ivana, posestnika v Hlaponcili, Jeriča Ivana, posestnika v Dokle-ževju, Hanželiča Franca, posestnika naHar- dieku, Mravljaka Josipa, posestnika in župana v Vuzenici. Mravljaka Petra, veleposestnika v Vuhredu, Pogačnika Hinka, veleposestnika in industrijca v Rušah, Žinkoviča Franca, posestnika v Bo-račevi, Pristovška Blaža, inženirja in vodjo mestnega tehničnega oddelka v Celju, Elsbaherja Konrada, veletrgovca v Laškem, Lipolda Vladimira, inž. in rudarskega nadsvetniika v pok. v Celju, Komposeha Simona, gozdarskega svetnika v pok. na Dobrni, Jescheunigga Ivana, veleposestnika v Arji vasi, Marčiča Frana, posestnika in lesnega trgovca v Slovenjem Gradcu, Hrastnika Frana, ■ lesnega industrijca v Konjicah, Jenčiča Milana, inž. podpolkovnika v pok. v Zastranju, Šmarje pri Jelšah, okolica. IPredsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 15. januarja 1936. I R 774/35—4. 208 Oklic. Predlog nekega upnika na otvoritev stečaja o imovini Gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Šmarju pri Jelšah je bil zaradi pomanjkanja imovine zavrnjen. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. januarja 1936. •J; R 598/35—7. 253 Oklic. Predlog nekega upnika, da se uvede konkurz o imovini »Jugoslovanskega kreditnega zavoda, r. z. z o. z. v likvidaciji« v Murski Soboti se je zavrnil, ker dolžnik nima zadostne imovine. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1935. II P 73/36-1. 227 II P 74/36-1. II P 75/36-1. II P 76/35-1. Oklic. 1. Češmiga Marija, roj. Sitar, Trbov-lje-Loke 123, 2. Sulič Olga, roj. Sitar, Ljubljana, Apihova ulica 20, 3. Kure Gizela, roj. Sitar, Vevče, 4. Lavrenčič Matilda, roj. Sitar, Ljubljana, Švabičeva ulica 7, so vložile zoper Sitarja Albina, posestnika v Toplicah št. 55, tožbi radi Din 7500-— in Din 71-50 s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. marca 1936 ob pol devetih pri tem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, v poslopju okrožnega sodišča. Ker bivališče Sitarja Albina ni znano, se mu postavlja za skrbnika dr. Ivanetič F'ranjo, odvetnik v Novem mestu. Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. januarja 1936. * V S 16/36—2. 249 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. decembra 1935, opr. št. R 321/35, je bil Kramberger Jakob, posestnik v Rošpohu št. 51, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican. Za skrbnika je bil postavljen Pukl Konrad, posestnik v Rošpohu št. 51. Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 21. januarja 1936. * I R 365/36-2. . 223 Amortizacija. Na prošnjo Zužeka Franceta, pos. sina iz Praznikov št. 4, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilnih knjižic »Hranilnice in posojilnice v Robu, r. z. z n. z.«, ki so prosilcu prešle, in sicer štev. 1244, glaseče se na ime Žužek Alojzije iz Praznikov št. 4 s saldom Din 5.182-90, štev. 1245, glaseče se na ime Zužeka Ludvika iz Praznikov štev. 4 s saldom Din 5.182-90, štev. 1246, glaseče se na ime Žužeka Franceta iz Praznikov št. 4 s saldom Diu 5.182-90 in štev. 1247, gla- Seče se na ime Zužeka Maksa iz Praznikov št. 4 s saldom Din 5.282-90. Imetnik teh hranilnih knjižic se pozivlje, da knjižice pokaže sodišču ali pa da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so hranilne knjižice brez moči. Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 21. januarja 1936. I 283/35—35. 193 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (stavbišče s hišo št. 72 v Stari vasi—Videm, industrijsko poslopje z vrtom, hlev, delavnica, gosp. poslopje z drvarnico, vrt z vodnjakom, vrt odn. sadonosnik, vrt): zemljiška knjiga Stara vas—Videm, vi. št. 55. Cenilna vrednost: Din 401.396'—. Najmanjši ponudek: Din 200.698'—. Varščina: Din 40.140'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 16. januarja 1936. I 1027/35—12. 212 Dražbeni oklic. Dne 28. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (poslopja z zemljiščem in pritiklinami); zemljiška knjiga Hudinja, vi. št. 342. Cenilna vrednost: Din 196.405'—. Vrednost pritikline: Din 7155'—. Najmanjši ponudek: Din 100.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 10. decembra 1935. r * I 2900/35-8. 213 Dražbeni oklic. Dne 4. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (hiša z gospodarskim poslopjem, zemljiščem in pritiklinami); zemljiška knjiga Loka, vi. št. 65. Cenilna vrednost: Din 16.764'75. Vrednost pritikline; Din 123-—. Najmanjši ponudek: Din 11.176'50. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 3e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni m IBM oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 10. decembra 1935. •j; I 1178/35—13. 222 Dražbeni oklic. Dne 6. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Sv. Peter, polovica vi. št. 100, 2. zemljiška knjiga Sv. Peter, petina vi. št. 335, in 3. zemljiška knjiga Sv. Peter, vi. štev. 421. Skupna cenilna vrednost: 119.851'45 dinarjev. Vrednost pritikline; Din 10.375'—. Najmanjši ponudek: Din 79.900-96. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Colju. odd. VI., dne 11. decembra 1935. I 1403/35—7. 238 Dražbeni oklic. Dne 7. marca 1936 o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin (hiša št. 12 v Domžalah in zemljišče): zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 524. Cenilna vrednost: Din 155.578'50. Vrednost pritikline: Din 300'—. Najmanjši ponudek: Din 77.789'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski trga sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 16. januarja 1936. .j; I 469/35—7. 228 Dražbeni oklic. Dne 2 8. februarja 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mačkovec, vi. štev. 62. Cenilna vrednost: Din 39.736'20. Najmanjši ponudek; Din 26.491'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kočevju, dne 18. januarja 1936. I 978/35-5. 252 Dražbeni oklic. D n e 6. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mačkovec, vi. št. 280. Cenilna vrednost: Din 1.036-11. Najmanjši ponudek: Din 691—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kočevju, odd. II., dne 22. januarja 1936. I 189/35—17. ” 221 Dražbeni oklic. Dno 3. marca 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Reštanj, vi. št. 213. Cenilna vrednost: Din 19.000-—. Vrednost pritikline: Din 635'—. Najmanjši ponudek: Din 19.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 20. januarja 1936. •j. I 447/34—39. * 189 Dražbeni oklic. D n e 26. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču na mestu samim v Cerkljah dražba nepremičnin vi. št. 33 in 793, k. o. Cerklje, in sicer najprvo zemljišče vi. št. 33, potem zemljišče vi. št. 793, nato pa oboje skupaj. Zdražil bo ponudnik, ki bo ponudil skupno vsoto najvisjih ponudkov za posamezna zemljišča. Cenilna vrednn.f: l. Din 51.123'—, 2. Din 5.619-50. Vrednost pritiklin: Bin 1.100'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: ad 1. dinarjev 34.082'—, ad 2. Din 3.746-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Krškem, odd. IT., dno 11. januarja 1936. I 901/35—9. 218 Dražbeni oklic. Dne 6. m a r c a 1936 ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Leskovec, vi. št. 826. Cenilna vrednost: Din 65.878'—. Najmanjši ponudek; Din 43.918-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. šresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 13. januarja 1936. •j. I 966/34-C-31. 181 Dražben! oklic. Dne 2. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje, v poslopju okrožnega sodišča dražba nepremičnin, in sicer po posameznih vložkih: VI. št, 49. k. o. štale: Kmečko-posestvo v Resah (Črmošnji-ce. Koč)'. Na stavb. pare. št. 21 stoji v Resah št. 2 pritlična, iz neometanega kamenja zidana in z deskami pokrita hiša, ki ima prostorno vežo z ometanim stropom, na desni strani‘je srednja soba z lesenim, neometanim stropom in enim oknom ter majhno shrambo. Na levi, strani hiše sta 2 sobi, večja s staro lončeno pečjo in 4 okni, manjša pa brez-jpeči, z 1 oknom. Poleg je kuhinja z lesenim ometanim stropom in odprtim ognjiščem. Iz veže vodijo lesene stopnice v podstrešje. Okna v vseh prostorih so prazna in brez šip in polknic. Stavba je zapuščena, ker nikdo ne stanuje v hiši. Nasproti hiši čez dvorišče stoji iz kamenja zidan in z deskami pokrit hlev, kjer je za 6 do 7 glav živine prostora. Nad hlevom je senik. Stavb. pare. št. 20, kjer je stal nekdaj pod, ne obstoji več, ker je isti porušen. Stavb. pare. št. 16 je sedaj travnik. Zemljiške parcele: gozdovi, travniki, njive in pašniki. Pritikline: 1 matrica za nasekavanje žag. 1 nakovalo, 1 stražnik, 1 brus za pogon z nogo, -26 komadov žaginih listov, 2 različna primoža, 8 različnih vijačnih ključev, 1 ročna kovinska žaga, 3 vagoneti za industrijski tir. Skupna cenilna vrednost poslopij, zemljiških parcel in pritiklin: dinarjev 93.684-85. Najmanjši ponudek: Din 62.456-60. Vadi j: Din 9.368-48. VI. št. 58, k. o. Stale; Zemljiške parcele, I. j. travniki, njive, pašniki in gozdovi, Cenilna, vrednost: Din 16.845-55. Najmanjši ponudek: Din 11.230-36. Vadif: Din ‘1.684-55. VI. št. 276; k. o. Stale; Trije gozdi in 1 travnik. Cenilna vrednost: Din 14.805-50. Najmanjši ponudek: Din 9.870-32. Vadi j: Din 1.480-55. VI. št. 284. k. o. Stale; C ozd s površino 81 a 54 m2. Cenilna vrednost: Din 1.630-80. Najmanjši ponudek; Din 1.087-20. Vadij: Din 163-08. VI. št. 302, k. o. Stale: Njiva s površino 2 a 19 m2 in travnik s površino 4 a 06 m2. Cenilna vrednost: Din 150-10. Najmanjši ponudek: Din 100-06. Vadij: Din 15-01. VI. št. 58, k. o. Podstenica; Gozd s površino 64 a 10 m2. Cenilna vrednost: Din 1.282-—. Najmanjši ponudek: Din 854-66. Vadij: Din 128‘20. VI. št. 1195, k. o. Dobindol; Dva gozda s površino 90 a 56 m2 in 6 a 51 'm2. Cenilna vrednost: Din 776-50. Najmanjši ponudek: Din 517-66. Vadij: Din 77-65. Z vi. št. 49, k. o. Štale, je združena solastninska pravica po K do vi. št. 82 iste k. o. Z vi. št. 53, k. o. Štale, je združena solastninska pravica po 1/io deleža do vi. št. 83 iste k, o. Ti skupni solastninski pravici sta se ocenili na Din 1.971-65. Najmanjši ponudek: Din 1.314-42. Vadij: Din 197-16. Parna žaga z industrijskim tirom, vodovodom in rezervoarjem ter stroji je bila iz izvršbe izločena. Pred začetkom je položiti za vadij zneske, kakor so navedeni pri posameznih vložkih, v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev ali pa v vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 14. decembra 1935. * I 2464/35—10. 254 Dražbeni oklic. D n e 4. marca 1936 ob pol devetih .bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga d. o. Polenci, vi. št. 30, 2. zemljiška knjiga d. o. Bratislavci, vi. št. 205. Cenilna vrednost: Din 59.214-20. Najmanjši ponudek: Din 39.477-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sre§ko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 2. januarja 1936. T 560/35—6. 196 Dražbeni oklic, Dne 27. februarja 1936 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Goriča vas. vi. št. 312. Cenilna vrednost: Din 14.780-—. Vrednost pritikline; Din 30—. Najmanjši ponudek: Din 9.833-50. Vadij: Din 1.478-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srečko sedišče v Ribnici, dne 16. januarja 1936. •J. I 518/35-8. 197 Dražbeni oklic. Dne 27. februarja 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žigmarice, vi. šiev. 381. Cenilna vrednost: Din 17.876-—. Najmanjši ponudek: Din 17.876. Vadij: Din 1.787-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srečko sodišče v Ribnici, dne 3. januarja 1936. $ I 888/35—8. 191 Dražbeni oklic. D n e 3. m a r c a 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sdbi štev. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žikarci, vL St. 17. Cenilna vrednost: Din 39.900-—. Najmanjši ponudek: Din 26.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sv. Lenartu, dne 10. januarja 1936.' * I 302/35—9. 247 Dražbeni oklic. D n e 3. marca 1936 ob desetih bo na mestu samem na Dolenji Brezovici št. 8 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Preserje, vi. št. 89. Cenilna vrednost: Din 133.129-—. Vrednost pritikline: Din 5.350—. Najmanjši ponudek: Din 88.773-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem' 'naroku pred začetkom dražbe, sicer bi še ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. SresJjo sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 21. januarja 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 51. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa, odnosno vpisa: 31. decembra 1935. Izbrisala se je zaradi preosnove v javno trgovsko družbo ped Posam. I. 281 Vpisana tvrdka trgovca pcedinca: »Julij Klein«. Obratni predmet; Trgovina s steklenini in porcelanastim blagom. Vpisala se je istočasno javna trgovska družba. Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Julij Klein in sinova«. Obratni predmet: Trgovina s steklenim in porcelanastim blagom, steklarstvo, brušenje in graviranje stekla j n izdelovanje zrcal Družbina oblika;-. Javna trgovska družb« od 15. de,cen r^.1935 dalje. Javni družbeniki: Klein Julij starejši, Klein Juli' mlajši in Klein. Ivan, vsi tr-Rovci v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 14. Z a namesto vanje upravičen; . Družbo zastopa sodno in izvensodno podaja za družbo pravneobvezne izlive eden izmed posle Vodečih družbenikov ali Klein Julij mlajši, ali Klein Ivan. Istotako podpisujeta firmo družbe Vf>ak izmed navedenih posle vodečih javnih družbenikov na ta način, da eden izmed njiju ali Klein Julij mlajši a*i Klein Ivan podpiše v smislu člena 88. kaminskega zakonika besediilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31, decembra 1935. Rg A VI 173/1. 'pisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: 5». Sedež: Dol pri Ljubljani. Dan vpisa: 31. decembra 1935. Besedilo:-»Juh« tovarna barv, družba * o. z. Z notarskim zapisom z dne 18. de-coirrbra 1935, pesi. št. 662/35, se je zvi-/ola osnovna glavnica družbe znašajoča d°slej Din 100.000-— za Din 400.000-— j1** Din 500.000-— in se je zaradi tega ^prernenila družbena pogodba z dne maja 1928, izpremenjena z notarskim j-apisom z dne 24. decembra 1929 v §8 6. in 7. Osnovna glavnica doslej: 100.000-— Qtnarjev. sedaj: Din 500.000-—. Vplačila na osnovno glavnico: doslej: Din 100.000-—, sedaj: Din 500.000-— v gotovini. Vpiše se Kostieu Branku, zasebnemu uradniku v Ljubjjani, podeljena pro-kura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1935. Rg C III 224/15. * 56. Sedež: Kovor pri Tržiču. Dan vpisa: 10. januarja 1936. Besedilo: »Peko« družba z o. z. fa-brikacija in prodaja čevljev. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 23. decembra 1935 se je spremenila družbena pogodba z dne 6. februarja 1928 v dodatku z dne 25. januarja 1930 glede nadzorstvenega sveta. Izbrišejo se poslovodje dr. Slokar Ivan in Ljubič Josip, prokuristi Erce Franc in Pajalič Vladimir ter ravnatelj s pro-kuro Kozina Peter. Vpišeta se nova poslovodji družbe Kuster Avgust, ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani in dr. Lapajne Stanko, odvetnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. januaria 1936. Rg C III 201/40. * 57. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. januarja 1936. Besedilo: Centrala za staro železo, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 10. decembra 1935 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Schneider Maks, prokurist tvrdke Schneider & Verovšek v Ljubljani. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. januaria 1936. Rg C III 160/12. * 58. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. januarja 1936. Besedilo: Donava-Sava-Jadransko ! morje železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Na občnem zboru dne 28. junija 1935 je bilo sklenjeno, da se dfosedanja delniška glavnica 22,775.640 zlatih frankov, porazdeljena na 569.381 delnic po 40 zlatih frankov potom izbrisa 7521 prostoročno nakupljenih delnic zniža na 22.474.800 zlatih frankov. Zaradi tega so bila na istem občnem zboru spremenjena pravila v čl. 5. Delniška glavnica znaša sedaj 22 milijonov 474.800 zlatih frankov, porazdeljenih na 561.870 na imetnika se glasečih delnic po 40 zlatih frankov. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Dr. Franjo Benčina, ing. Peter Senja-novič in Gustave Kendu. Vpišeta se člana upravnega sveta: Cigmus Josip, direktor drž. železnic v Ljuoljani, Marraud Pierre. minister n. r. v Parizu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. januarja 1936. Rg B III 10/16. ❖ 59. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. decembra 1935. Besedilo: »Jelodvor« Gašperin, družba z o. z. Besedilo tvrdke se glasi odslej: »Je-lcdvor« družba z o. z. Izbriše se poslovodja Gašperin Rudolf. Zastopanje družbe: Ako ima družba enega poslovodjo, zastopa ta, diružbo in podpisuje njeno tvrdko samostojno, ako pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo in podpisujeta njeno tvrdko dva poslovodji kolektivno, v obeh primerih tako, da pristavi poslovodja samostojno ali pa pristavita poslovodji kolektivno pod od kogar koli napisano, tiskano, s štampiljko ali s strojem natisnjeno besedilo tvrdke svoj lastnoročni ali svoja lastnoročna pod-j>isa. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1935. Rg C V 62/4. * 60. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa;_ 20. decembra 1935. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. Izbriše se član upravnega sveta dr. Defranceschi Peter, vpišejo pa se člani upravnega sveta: Česnik Janko, trgovec v Ljubljani, dr. Demšar Jernej, primarij v Ljubljani, Hmelak Fran, dndustrijec na Rakeku, - dr. Kobal Alojzij, odvetnik v Ljubljani, in Ogoreutz Josip, posestnik in trgovec v Novem mestu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. decembra 1935. Rg B T 42/91. * 61. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. januarja 1936. Besedilo: Mencinger M. in drug. trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Pečnik Stane. Okrožno kot trg. sodišče v Ljufcljsl-.i, odd. III., dne 8. januaria 1936, Rg C V 120/2. •i* 62. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. januarja 1936. Besedilo: Feliks Toman mlajši. Obratni predmet; trgovina z galanle-lijskim blagom na debelo in tehničnimi potrebščinami. Izbriše se zaradi smrti dosedanji lastnik firme Feliks Toman ml., vpiše pa se nova lastnica Toman Cecilija, trgovka in posestnica v Ljubljani, Costo-va ul. 7. Izbriše se Toman Ceciliji podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. januarja 1936. Rg A VI 220/4. * 63. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. decembra 1935. Besedilo: Zvezna tiskarna, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Ceč Karol; vpiše pa se poslovodja Štrukelj Josip, tiskar v Ljubljani, Masarykova cesta 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1935. Rg C IV 104/5. Izbrisale so se nastopne firme: 64. Sedež: Ljutomer. Dan Izbrisa: 16. januarja 1936. Besedilo: Obrtna banka v Ljubljani, podružnica v Ljutomeru. Zaradi cpusta poslovanja in prenosa poslov na centralo v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. januarja 1936. Rg B I 22/11. * 65. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 16. januarja 1936. Besedilo: »Jugotrava« barvarna in apretura, družba z o. z. Zaradi ustavitve obrata in končanega kcnkurza po § 139. k. z. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. II L, dne 16. januarja 1936. Rg C II 10/15. * 66. Sedež podružnice: Zagreb. Dan izbrisa: 10. januarja 1936. Besedilo: Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič Ed. Glanzmann & And. (iassncr v Tržiču, podružnica v Zagrebu. Zaradi opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dive 8. januarja 1936. Rg A II 110/48. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 67. Sedež: Cerklje ob Krki. Dan vpisa: 22. januarja 1936. Besedilo: Vodovodna zadruga v Cer-kljah ob Krki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrisala sta se izstopivša načelstvena člana Baznik Franc in Tomazin Matej, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Kodrič Janez, posestnik v Gorenji Pi-rošici št. 6 in Hrovat Franc, posestnik in trgovec v Cerkljah št. 26. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 22. januarja 1936. Fi 6/36 — Zadr. IV 44/2. * 68. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 16. januarja 1936. Besedilo: Učiteljska gospodarska poslovalnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Po sklepu občnega zbora z dne 7. julija 1934, 13. julija 1935 in 29. decembra 1935 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Ivan Womer, učitelj- upravnik banovinskega dečjega doma v Mariboru, Strossmayerjeva ulica št. 30, in Ivan Lovše, učitelj-upravnik Učiteljskega doma v Mariboru, Kosarjeva ulica št. 41. Likvidacijska firma: Učiteljska gospodarska poslovalnica registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno. Okrožno Sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. januarja 1936. Zadr IV 56/5. $ 69. Sedež: Sevnica. Dan vpisa: 2. januarja 1936. Besedilo: »Kvas«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 15. decembra 1935 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Krulej Ernest in Šetina Peter, oba iz Sevnice. Likvidacijska firma: »Kvas«, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. januarja 1936. Zadr. IV 58/7. Konkurzni razglasi 70. Por 2/36—4. 224 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Cerlini Katice in Draga, specialne trgovine nogavic v Celju, Kralja Petra cesta Št. 13. Poravnalni komisar: Radej Anton, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Karlovšek Josip, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 7. marca 1936 ob devetih. Rok za oglasitev do 2. marca 1936. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 21. januarja 1936. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 631/1—36. 226 Razglas o dražbi občinskih lovišč v srezu Celje. Sresko načelstvo v Celju naznanja, da se bodo oddali občinski lovi celjskega sreza, katerim poteče zakupna doba 31. marca 1936, za dobo 12 let, to je do 31. marca 1948, na javni dražbi v zakup po naslednjem načrtu: Dražba bo na sreskem načelstvu v Celju, soba št. 4, v četrtek, dne 6. febru* arja 1936. Ob osmih: lov občine Braslovče, obseg lovišča: 5.198-0379 ha, izklicna cena: Din 1.150-—. Ob devetih: lov občine Petrovče, obseg lovišča: 2.537-2024 ha, izklicna cena: Din 1.020-—. Ob desetih: lov občine Polzela, obseg lovišča: 1.583-1198 ha, izklicna cena: Din 850-—. Ob enajstih: lov občine Sv. Pavel pri Preb. (razen 783 ha iz b. u. občine Marija Reka, ki so priključeni lovišču Trbovlje), obseg lovišča: 3.326-6202 ha, izklicna cena: Din 1.700-—. Kdor hoče dražiti, mora pred pričetkom dražbe položiti izklicni ceni enako vsoto kot varščino, in sicer v gotovini ali v vložnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, ozir. Reifeisenovk ali Državne hipotekarne banke ali v državnih* odnosno drugih za pupilarno varne proglašenih vrednostnih papirjih, in sicer po borznem tečaju dneva pologa. Vložnim knjižicam mora biti priložena izjava denarnega zavoda, da je naložena vsota na zahtevo sreskega načelstvo vsak čas na razpolago. Najvišji ponudnik mora takoj po sklepu dražbe plačati dražbene stroške, p° odobritvi zakupa pa enoletno zakupnino za varščino, položeni vadij povišati na enoletno zakupnino ter v korist banovinskega lovskega sklada plačati 3% enoletne zakupnine v gotovini in kolko-vino za zakupno pogodbo po tar. postavki 81, točka 3. c taksnega zakona. Plačilo banovinske davščine se bo odmerilo s posebnim plačilnim nalogom. Na dražbi ugotovljena zakupnina se zviša ali zniža, ako se občinsko lovišče po dražbi poveča ali zmanjša, in sicer v obsegu povečanja ali zmanjšanja. Ako zgoraj razpisana dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba brez posebnega oklica, eventualno tudi pod izklicno ceno 8 dni pozneje, to j© dne 13. februarja 1936 po i«tem vrstnem redu in v istem času. Podrobni pogoji dražbe so na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju v’ sobi št. 4. Dražbi mora prisostvovati predstavnik občine, katere lovišče se oddaja v zakup. . Končno se opozarja, da smejo dražiti le one osebe, ki imajo veljavno lovsko karto in ki niso izključene od dražbe po Predpisih zakona o lovu. Sresko načelstvo v Celju, dne 17. januarja 1936. •J; No. 1004/1. 225 Razglas. Na sreskem načelstvu Šmarje pri Jelšah. soba št. 5, bo dne 5. februarja 1936 ob 9. uri dražba občinskega lovišča Pia. nina za dvanajstletni zakup od 1. aprila 1936 do 31. marca 1948. Lovski revir I. obsega 3106-50 ha, izklicna cena in vadij znaša Din 997-—. Lovski revir II. meri 2259-26 ha, izklicna cena in vadij je Din 270'—. Ob brez-uspešnosti dražbe se dražba ponovi osem dni pozneje na istem kraju ob istem času, eventualno pod izklicno ceno. Dražbeni pogoji so razvidni pri tukajšnjem uradu. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 21. januarja 1936. No. 3436/5-35. 209—2—1 Oklic. Z vlogo z dne 2. IX. 1935 je zaprosil Sospod Krajnc Jožef v Gornjem gradu st. 26, občina Gornji grad-mesto, za odobritev usnjarne po zakonu o obrtih. V la namen se odreja v smislu §§ 108., 109. in nasl., nadalje §§ 105. in 107. zakona o obrtih z dne 5. XI. 1931, Sl. list 572/76-31, in §§ 73. do 78. z. u. p. komisijska poizvedba in razprava za dan 3. februarja 1936 ob 11. uri s sestankom udeležencev na mestu samem pri hiši št. 26 v Gornjem gradu. Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo komisijske poizvedbe in razprave (obravnave) in podajo morebitne ugovore, če jih niso vložili že prej, Pri razpravi, ker se poznejši ugovori ne bodo upoštevali in se bo smatralo, da »e udeleženci strinjajo z nameravano Napravo in za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljiške lastnine in se bo razsodilo ne glede na poznejše Ogovore, odnosno se bo izdala zaproše-na dovolitev, odnosno odobritev, ako se Ue pojavijo pomisleki javnega značaja. Načrti so do dne komisijskega ogleda Pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu rued uradnimi urami vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 17. januarja 1936. H* T- No, 38/20—1936. 137-3-3 Razglas. v Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje nalogu kraljevske banske uprave btravske banovine V. No. 129/211 z dne novembra 1935 na podstavi čl. 86. d° 98. zakona o drž. računovodstvu njegovih izprememb in dopolnitev na dan 28. januarja 1936 eh 11. uri do-P°ldne v pisarni tehničnega razdelka v skrajšanem roku 10 dni drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo ^ dobavo gradbenega materiala: 1. 14.000 kg žgane žice št. 42, franco žel. postaja Ptuj, v proračunskem znesku Din 58 100-—. 2. 90.000 kg prvovrstnega Portland-cemcnta, franco železniška postaja Ptuj, v proračunskem znesku Din 67.500-—. Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, objavljenega v 101. kosu »Sl. lista« z dne 18. decembra 1935 in na razglasni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 13. januarja 1936. ❖ Št. 232. 242 Razpis. Občina Vodice, srez Kamnik, razpisuje pragmatično mesto delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 dinarjev. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Vodice, dne 22. januarja 1936. H* Štev. 246. 154—3—3 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v času od 1. aprila do 30. septembra 1936 se razpisuje prva pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 22. februarja 1936 za kruh, moko in mlevSke izdelke ter mleko, dne 24. februarja 1936 za meso vseh vrst ter slanino, dne 25. februarja 1936 za špecerijo in hišne potrebščine. dne 26. februarja 1936 za premog (za celoletno potrebo). Licitacija se bo vršila vsakokrat ob 11. uri v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 52. Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, dam uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani. Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 15. januarja 1936. H< E. R. št. 833. 258 3—1 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin obči državni bolnici v Ljubljani v času od 1. april« 1936 do 30. septembra 1936 se razpisuje I. ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89., v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov za- kona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 28. februarja 1936 za vse vrste mesa, slanino in kruh, dne 29. februarja 1936 za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke in premog, dne 2. marea 1936 za špecerijo in hišne potrebščine, dne 3. marca 1936 za zdravila, obve-zila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika obče državne bolnice v Ljubljani. Pogoje kakor tudi vsa druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava obče drž. bolnice v Ljubljani, dne 23. januarja 1936. * Štev. 28/1—36. 245 Razglas. Uprava zdravilišča Dobrna razpisuje z odobrenjem kralj, banske uprave Dravske banovine na podlagi zakona o državnem računovodstvu, finančnega zakona in § 76. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 v zakupno oddajo naslednje obrtne prostore zdravilišča: 1. brivnico v zdraviliškem domu; 2. lekarno; 3. trgovino z drobnimi predmeti v vili Tavčar; 4. trgovino s čokoladnimi izdelki, sladkarijami, sadjem itd. v paviljonu Sana. Prostori za navedene obrte se bodo oddali v najem na podlagi posebnih pogodb deloma z inventarjem, deloma brez inventarja. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti najpozneje do 20. februarja 1936 pri upravi zdravilišča Dobrna in je v njih navesti: a) višino ponudene najemnine, b) vse osebne podatke (državljanstvo, domovinstvo itd.), c) dokazila o strokovni sposobnosti, d) dokazila o zadostni obratni glavnici, e) potrdilo zdraviliške blagajne o vplačanem vadiju v višini 10% ponudene letne najemnine. Zdraviliška uprava ni vezana pri oddaji na najvišjega ponudnika in prav tako si pridržuje pravico obrtne prostore sploh ne oddati ali pa zakupedajo vnovič razpisati. Cas trajanja najemne pogodbe se določi v najemni pogodbi. Dobrna, dne 23. januarja 1936. Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna. ❖ Štev. 40/36. 246 Objava. G. dr. Irgoliču Franu, advokatu v Mariboru, je po § 55. c) adv. zakona ustavljeno izvrševanje advokature za čas od 1. februarja do 29. februarja 1936. Prevzemnik pisarne po § 44. f) adv. zakona je g. dr. K u m b a t o v i e Filip, advokat v Mariboru. V Ljubljani, dne 23. januarja 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani, predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 231 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 16. oktobra 1935, št. 33.838/V/34, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 16. oktobra 1935 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 21. maja 1934; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 21. maja 1935 dalje. Dragatuš, dne 20. januarja 1935. Hranilnica in posojilnica v Dragatušu, r. z. z n. z. * 230 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 1. novembra 1935, št. 58.155/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 3 leta od 1. novembra 1935 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 7. septembra 1935; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 7. novembra 1935 dalje. Muta, dne 15. januarja 1935. Hranilnica in posojilnica na Muti, r. z. z n. z. ❖ 248 Poziv upnikom reg. pom. blagajne »Naprednost« v Mariboru, da do 15. februarja t. 1. prijavijo svoje terjatve likvidaciji te blagajne v Mariboru, Dr. Verstovškova ulica št. 4, sicer se bo razpoložljivo premoženje »Naprednosti« v pripadajočih odstotkih razdelilo med bivše člane vplačnike premij po vsebini poslovnih knjig in zadevnih zapiskov. Likvidator. *{» 198-3-2 Poziv upnikom. Pgšniška in gozdna zadruga v št. Lenarili pri Brežicah je stopila v likvidacijo in poziva vse upnike, da v 30 dneh po poslednji objavi tega poziva prijavijo svoje terjatve načelstvu. V Št. Lenartu, dne 8. januarja 1936. Načelstvo. * 217 Razid društva. Izredni občni zbor Strelske družine v Blagovici, srez Kamnik, je dne 27. novembra 1935 soglasno sklenil, da se razide, ker se ni prijavilo dovolj članov. Iglič Tomaž s. r., bivši predsednik. * 256 Objava. Izgubil sem odpustnico drž. okoliške deške šole v Celju, št. 5, z dne 10. maja 1931 ter jo proglašam za neveljavno. Čuvan Josip s. r., brivski pomočnik, Celje, Mariborska c. 19. ❖ 251 Objava. Izgubil sem prometno knjižico regist. štev. 56203 za kolo in jo proglašam za neveljavno. V Skakovcih, dne 20. januarja 1936. Diindek Anton s. r. * 250 Objava. Izgubil sem prometno knjižico regist. štev. 56205 za kolo in jo proglašam za neveljavno. V Skakovcih, dne 20. januarja 1936. Diindek Nikolaj s. r. * 232 Objava. Izgubil sem prometno knjižico reg. štev. 56.336 za bicikel, izdano na sre-skem načelstvu v Murski Soboti dne 15. marca 1933, ter jo proglašam za neveljavno. Gomboši Karol s. r., šalamenci 27. * 233 Objava. Izgubil sem orožni list št. 419/6487-488, izdan od policijske uprave v Mariboru na ime Hlebec Ivan, ter ga proglašam za neveljavnega. Hlebec Ivan s. r., čuvaj zavoda za straženje in zaklepanje v Mariboru. * 229 Objava. Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Logatcu leta 1924. Orožni list se je glasil na ime Hribar Jurij, posestnik na Studencu štev. 10. Proglašam ga za neveljavnega. Studenec, obč. Bloke, dne 19. jan. 1936. Hribar Jurij s. r., posestnik, Studenec 10, obč. Bloke. * ■207 Objava. Podpisani sem izgubil prometno knjižico bicikla št. 2281, izdano po sreskem načelstvu v Celju in glasečo se na ime Hrovat Jakob, Vrbno št. 8, ter jo proglašam za neveljavno. Hrovat Jakob,s. r. * 206 Objava. Izgubila sem izpričevalo obrtne nadaljevalne šole v Žirih na ime: Jesenko Leopoldi na, rodom iz Nove vasi pri Žirih. Proglašam ga za neveljavno. Jesenko Lecpoldina s. r. * 25i Objava. Izgubil sem odpustnico IV. mestne deške osnovne šele v Ljubljani (na Pru-lah) na ime: Južina Franc, rodom iz Puštala pri Škofji Loki. Proglašam jo za neveljavno. Južina Franc s, r. ObjaVa. Podpisani sem izgubil saobračajno knjižico šle v. 56121, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti. Proglašam jo za neveljavno. Makari Geza s. r., Selo, p. Prosenjakovci. * 253 Objava. Izgubil sem saobračajno knjižico štev. 57164. Proglašam jo za neveljavno. Pap Jurij s. r., Središče. * Objava. Izgubila sem prometno knjižico bicikla, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti, reg. štev. 56.753,, in jo proglašam za neveljavno. Vukan Gizela s. r., Zenkovci 24, obč. Bodonci. $ 219 Objava. Izgubila sem prometno knjižico bicikla, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti, reg. štev. 56.718, in jo proglašam za neveljavno. Vukan Marija s. r., Zenkovci 24, obč. Bodonci. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.