259. štev.
V Ljubljani, četrtek 28. oktobra 1920. foS1"ilia ?lačana 'golo,lnl- ITL leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto pol leta tetn leta
?a mesec
K 240*-„ 12»--. 60-
„ 20--
2a inozemstvo:
celo leto . K 4C0-— rti leta.	„	200'—
elri Ida..........100-—
ca mesec	„	35'—
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje
četrtletno.
4
2 dolaija
Nov. naročniki oai josiiiaJO naročnino eo nakaznici.
<>« . a » se caiacuuaio oc : —ni proštom In sicer
rri
'*oke
Uredništvo ie v Ljubljeni, Frančiškanska ulico štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Uprevništvo je na Marijinem trgu 1 štev. 8. Teleton štev. 44.	———--
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosemezna številka velja 1 krono.
ljub<j>0a.
Vprašanjem glede tnseratov i. dr. e— vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj s«.
*	Rokopisi	se	ne vrstam.	TZ
55 mm .'nsiai 2 K topost.
odgo-
raio —
Neposredna pogajanja za Jadran.
Beograd, 27. Okt. (Izvirno poročilo.) Včc-aj je obiskal min. predsednika Vesniča beograjski Italijanski opravnlk Galanti. Tekom razgovora mn ie sporočil Italijanski odgovor na zadnje naznanilo našega zrni. ministra, ki je Italijanski vladi sporočilo naše delegate za jadransko konle-»cnco.
Beograd, 27. okt. (Izvirno poročilo.) Na zadnji seji ministrskega sveta, le naznanil min. pred. dr. Vesnič, da je došel poziv Italijanske vlade za neposredna pogajanja o jadranskem vprašanju, ki se bodo pričela prve dni novembra, • hi datum se naznlta pozneje. ,
LBU Dunaj, 27. okt. Listi poročajo po »Corriere dela Sera«, da se bodo pogajanja med Jugoslavijo In Italijo pričela v pon-deljek. Po listu »Popolo d’ Italija« poroča »N. Pr. Presse«, da je Italija pristala na to, da ne pride črnognrsho In albansko vprašanje v razpravo pri pogajanjih med
Italijo In Jugoslavijo.
Beograd, 27. okt. (Izvirno poročilo) Ministrski odsek za zunanje zadeve le Imel včeraj popoldne sejo, na kateri le razpravljal o jadranskem vprašanju. Kakor se čuje, namerava Italija predložiti nove zahteve za podlago jadranskih pogajanj. Ker se domneva, da bd nov Italijanski predlog nesprejemljiv (baje ho zahteval neodvisnost Reke, terltorljalno zvezo z Italijo ter otoka Cres in Vis), se je upanje v začetek pogajanj zopet zmanjšalo. Italija bo v Sloveniji tn Istri zahtevala meje, določene v londonskem paktu.
LDU Zagreb, 27. okt »Novosti« poročajo Iz Beograda, da je snoči na seji ministrskega odbora za zunanje stvari Izjavil minister za zunanje stvari dr. Trumblč da z ozirom na poročila Iz Italije Izgleda, da se pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja ne bodo kmalu pričela. Zavlačevanju je kriva Italija.
Izpremembe v finančnem zakonu.
LPU Zagreb. 27. okt. »Narodna Politika* ooroča. da le finančni minister pristal na nekatere Izpremom-be v finančnem zakonu. Po teh iz-fv-emembab bodn davek na vino nla-čeval? samo knncumentj Trošarina na mošt od sadia se nonolnoma odpravi Žerardekuha bo nrosta do 6 iz-l‘vov v malih, in do 6 izhvov v velikih kotlih. Zemliiški davek se zniža
povsod od 4-kratnew iznosa na tri krattji iznos. Eksistenčni minimum se določi na letnih 4800 kron. Od električnih žarnic iznod 10 sveč se ne nlača ničesar. Od olia se trošarina ne nlača ter se tudi ukine davek na kvas. Zakon o nosebnlh davčnih povišanjih v Slovenili se ukine Naivlš-le finančno sodišče za Hrvatsko Dal-macHo in Sloveniio bo v Zagrebu.
Regent odpotoval na pogreb grškega krci ja v Atene.
Beograd, 27. okt. (Izvirno poročilo.) Regent, ki je bil včeraj na lovu v Sremu, •e je radi smrti grškega kralja vrnil v
Beograd. Davi se je regent » posebnim vlakom odpeljal preko Soluna v Atene. Od strani vlade se udeleži pogreba volni minister Jovanovič. Regent ostane v Atenah dva dni in bo v nedeljo zopet v Beo-gradu.
Beograd. 27. okt. (Izvirno poročilo) Smrt grškega kralja je napravila v tukajšnjih političnih krogih globok vtis. Min. predsednik dr. Vesnič je v Imenu vlado brzojavno sporočil Venlzelosu sožalje, rav-notako predsednik narodne skupščine dr. Vukčevič.
LDU. Beograd 26. okt. Danes ob 19. ie regent prestolonaslednik blagovolil Dodnisati ukaz. s katerim se
na oodlavl člena 53. ustave za RraHe-
vino Srbifo pooblašča vlada, da tta 7.3 čas bivania izven domovine za-* stnoa v izvrševaniu kraiievskih dolžnosti
LDU. Beovrad. 27. okt. Regent Aleksander ie podpisal ukaz. s katerim ie za zastopnika ministra volne in mnrnarioe za čas nleeove odsotnosti določen predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Vesnič.
Atene, 27. okt. (Izvirno poročilo.) Listi objavljalo proglas na narod, kjer se naznanja smrt kralja. Po ustavi M moral priti na prestol kraljev brat Pavel Ker pa je ta v Inozemstvu, se skliče parlament, ki bo Izvolil regenta. Partament se sestane v Četrtek, 28. t m. Menda bo za regenta Izvolim Zahnis ali Kenduriolis.
KOMBINACIJE ZA AVSTRIJSKO VLADO.
Dunal. 27 okt. (Izvirno poročilo.). Snoči se ie vršil ministrski svet ki le traial do raneea iutra. Baie nameravalo nredlaeati v izvolitev ministrov strokovniakov Vi ua so poslanci. Pnsvetovnnia strank in «eia glavnega odbora bodo prihodnje dni raz-b'str5le položai Danes donoldne ob 11. le imel klub krščansko-socialnih poslancev selo Vntere na se ni udeležil dr. Weisklrchner. ki se trenotno naha a v Budimpešti Za mesto zveznega predsednika imata naiveč izgleda štaierski deželni glavar dr. Rin-lelen in predsednik khtba 'Krščanskosocialnih poslancev Jodok Fink. Zadnli na tega . mesta hale ne bo spre’el. Za nrvecm predsednika narodne skupščine w|de_v nrvl vrsti v poštev sedanll drugi predsednic prelat Haas er. _____
JONESCU V VARŠAVI.
l.DU Dunai. 27. okt. Take Jones-ctt le dospel v Varšavo.
l.DU DttnaV 27. okt. »Neue Freie Rresse« poroča, da oristooi Poliska k mali ententi.
RUSI PRIPRAVLJAJO OFENZIVO PROTI WRANGLU.
Berlin 27. okt. (Izvirno poročilo.) Poliskl listi iavlialo da so Rusi po umaknitvi svolih čet s noliske fronte postavili v notraniib okralih Rušile nove formnciie in da nripravlia-
io zimsko voino proti'Wran,gliL
PRFMIRJE MED PETL.IURO IN SOVJET!
Varšava. 27. okt. (izvirno poročno.) Poliska vlada ie dobila uradno sporočilo, da se ie med četami, Pet-liure in snvletskinit četami sklenilo premice. Ruski parlamenterii so dospeli na fronto bi Predlagalo. nai se ustavilo sovražnosti Ukraiinci so predlog snrdeli Na vsei rusko-ukra-inski fronti vlada mir.
Češkoslovaški 28. oktober.
Danes pred dvema letoma se je dopolnila mera trpljenja bratskega nam češkoslovaškega naroda: Po tristo dolgih temnih letih od 8. novembra 1620, ko je bila na belogorskih njivah nad Hradčany strta njegova svoboda, se je Izpolnilo hrepenenje najboljših mož od Komenskega do Masaryka: restavrirati staroslavno češko državo.
Ne spominjajmo se, kako je bilo v tt-stlb dneh pred dvema letoma! Neverjetno mlado le bilo ljudstvo nasledstvenih dr-žav v onih časih. Preveliko, preneizmerno Je bilo njegovo veselje nad doseženo svobodo. Narod je mislil, da bo praznik obvo-bojenja trajal večno, mislil ie, da se le trpljenje za vedno umaknilo sreči. Pozabil je v svoji opojnosti, da življenje ni praznik. Sreča Ustih dni ga Je tako prevzela, da Se danes ne more polmltl težke vsakdanjosti Odtod večje nezadovoljnost nego je upravičena. In vendar češkoslovaški narod nima povoda za nezadovoljnost!
Kaj so pomenili Cehoslovakl pred
28.	oktobrom 1918, tn kaj pomenijo danes?
Kakor je bita staroslavaa češka dr-lava središče kulture In civilizacije Sred-nje Evrope, kakor so se na praškem dvoru na Hradčanlh stekale politične niti cen-
tralne Evrope, tako postaja danes češkoslovaška s svojo Prago zopet središče osamosvoiujočib se narodov od Balta do Bospora.
Podlago tej Ideji je dal današnji pred-sednik republike Masaryk, 8 srečno roko pa jo dovršujc njegov učenec minister Beneš.
V Prago se obračajo pogledi vseh malih narodov Srednje Evrope, pogledi takozvanih zmagovalcev In premagancev. Prvi sl obetajo od Prage ohrano Izvole-vane svobode, drugi pa življenje ob zmagovalcih. Praga nastopa kot posredoval-ka, daje vero v pravičnost In življenja. Njena zgradba se širi: za Bolgarijo prihaja Poljska. Dosedanji sovražniki Madžari in Nemci uvidevajo, da so zaman njihovi skrivni načrti In da jim je omogočen obstoj le v mirovni zgradbi, ki se zida i* Prage. Zopet se uresničuje stara češka Ideja Jurija Podjebradskcga:	Mirovna
zveza narodov, resnlčnclša In živejša kol papirnate pogodbe z zapada. —•
Dve leti nove samostojnosti le bratski češkoslovaški narod Izrabil v korist člo-večanstva In v svojo slavo. Srečni smo, da je ta narod naš zaveznik.
OIOLITTI O POLOŽAJU V ITALIJI
Haag. 27. okt. (Izvirno poročilo.) Rimski dopisnik lista »New York NVorld« le imel razgovor z barjanskim ministrskim predsednikom Oio-littliem o ooliličnem noložnlu ltaliie Oiolitti je delal, da ni bilo v Italiii nobene revolucije. Boliševizem ima samo malo pristašev in sicer nri delavcih. Glede zunanie nolitike le Oiolitti novdarial da ie vzpostavitev političmh odnošalev s sovletsko Ru-si*o /elo težavna Vendar se na stri-nla s tem. da se trgovski odnošaii vzoostaviio.
SEJA MINISTRSKEOA SVETA.
LDU. Beograd. 27. okt. Danes ie bila seia ministrskega sveta ki le traiala od 10. do 14. nonoldne. Na tel seli se le raznravHalo vnra.šanle no-tranie nolit:ke. kakor tudi o vuraša-nlu izDODolnienia deta 7a konstituan-to.	_____
FINANČNI MINISTER OSTANE.
LDU Beograd, 27. okt. Ker so odstranjene težkoče radi katerih je g. Kosta Stojanovič predložil ostavko kot llnančnl minister, je llnančnl minister umaknil ostavko ter je danes prisostvoval ministrski seji.
POSLEDICE STAVKE V ROMUNIJI.
LDU. Bukarešta 27. okt. Po so cHalnih demokratih na 20. t. m. opal noči proglašena železničarska stavka se le popolnoma ponesrečila Vlada le ppzanrla vse snciiaMstične vo-dftelie. Postavil' lih bodo radi zločina ornti varnosti države ored vnino sodišče. Obsedno stanie ostane tudi nadalie v velinvi ravnotako cenzura ki ie vnelinna no vsei državi.
AVSTRIJA BO ZAHTEVALA CARINO V ZDRAVIH VALUTAH.
LDU Dunai. 27. okt. Avstrijska v’ada se buvi z načrtom nreurerhtve carinskega sistema. Avstriiska vlada namerava v bodoče zahtevati plačila za vso carino samo v tulih zdravih valutah. _____
VOUTVE SRBSKEGA PATRI-JARHA.
Beograd. 27. okt. (Izvirno poročilo.) Današoie »Službene Novine« obiavliah) regentov ukaz. do katerem se na predlog ministra za vere se.stane sabor za volitev prvega oa-trnarhn novo osnovane srbske oa-trbarhiie dne 127 novembra t I. ob 6. dopoldne. ______
STAVKA RAD! SLABEOA KRUHA
GRADCU.
Gradec. 27. okt. (Izvirno poročijo.) Radi slabega kruha so delavci kurilnice lužne železnice danes stopili v stavko. V teku dneva so se Hm pridružile še druge kategorlie nameščencev. Povalania med dežebm vlado in Izvrševalnim odborom nameščencev lužne železnice so Imela uspeh, da se danes zvečer vzpostavi promet na iužni železnici.
ZAKON O MIROVNI POOODB1 Z MAD-2ARSKO.
LDU Beograd, 27. okt Z ukazom s 26. okt L L je regent Aleksander pooblastil našega ministra za zunanje stvari, da more predložiti začasnemu narodnemu predstavništvu v rešitev predlog zakona o mirovni pogodbi med zavezniškimi In pridruženimi silami ter Madžarsko, protokol In deklaracijo, podpisano v Trianonu dne 4. junija 1920. L
STRADAJOČI S1NNPAJNOVCI.
LDl' Pariz, 26. okt. »Matln« prinaša vest iz Londona, da v corškl ječi strada še devet slnfajnovcev ie 76 dni. Poleg corškega žuoana je včeraj umrl ie drug stradajoči stavkar po Imenu Murpbjr.
D* ANNUNZIO NE PROSI RUSKE POMOČI
l.DU. Pariz. 26. okt. Odposlanstvo kvarnerske revence dementma vesti, da bi bil reški novelinik D’ An-nunzlo naprosil Rušilo za gmotno in moralno pomoč._______________________.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
27. oktobra.
Valute In devize.
Zagreb: Devize: Berlin 194—I9S,
Italija 508—810, London 485—468, New Jork 132—133. Pariz 838-840, Praga 162.80—163, Švica 2000-2150, Dunaj 31— 31.60. Valute: dolarji 128— I29J0, avstr«, krone 34.80—35.50, 20 kron v zlatu 0—46«, Iranc. Iranki 860—868, napoleondorl 453— —457, marke 195—197, Hal. Ure 500—803, češkosl. krone 160—165.
Beograd: Radi prasaUia sv. Petke je bila beograjska borza zaprta.
C u r I h : Berlin 8.98. New Vork 634, London 22.10, Pariz 41.50, MHan 23.75, Praga 7-55, Budimpešta 1.45, Varšava 2, Dunaj 2.10, avstrlj. krone 1.68.
Dunaj: Zagreb 299—319, Budimpešta 92—102, Praga 496—520, Varšava 118—140, češke krone 494—618, dlnarll 1225—1278.
Praga:	dinarji 246, marke 119.28,
Ivic. franki 1324JO. lire 311, Iranc. Iranki
534.50, lunti 290, dolarji 83, avstrlj. krone 19.30, poljske marke 25.
Berili:: Valute: Dolarji 72.20, bel gljskl bankovci 489.50, angl. luntl 249.75, francoski Iranki 480J50, Italijanske liro
261.50, poljske marke 22.87, češkosl. krone 83.40, avstrijske krone 16.70, švicarski Iranki 1118.75.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje 97«, Jadranska 2300, Jugoslovanska 688-670, Ljubljanska kreditna 1028—1080, Prašte-dlona 8760—8850, Rljeika pučka 410.
M. Zevaco:
Kraliev vitez,
Zgodovinski roman (Dalje.)
»Maeari da sta papeževaI Pravim. da sta levala. in tudi dokažem, če ni drugače.«
»Na dan z dokazom!« le viknil de Brain.
Concini se ie zdel čisto miren. Rinaldo ie požvižgaval. Lux in Brain. čuteč se dva nroti dvema. ,se nista bala ničesar. Sicer pa sta se čutila Varna kot krailičina plemiča, in če bi prišlo do naihuišega — bila sta vaiena tvegati svoio kožo danza-dnem.
»Evo dokaza!« ie povzel Conei-ni. »Maršalka. ki sem io vprašal, o ra vi da Ii nista nrlnesia nikak&ga
sporočila. Potemtakem sta legala. In v nameček vama povem Še to. da sta bnlazlUvca.«
Concini ie prekrižal roke. Rinaldo ie stonil bliže. Lux in Brain sta se snopledala in bušila v rezek gro-hol. Toda niiiu oči so prežale na sleherno maršalovo kretnjo in niiiu desnici sta počivali na mečevein ročniku: razboimka sta čutila, da ne opravita brez krvi. in sta bila trdno odločena ubiti Conciniia in Rinalda. Vedela sta. da iima ie strohneti v nodzemeliski ieči. ako oride Concini živ domov!
»Oho!« ie povzel de Lux. »O bo-iazliivosti se nc moreva pričkati vse kar ie nrav: sienor Concini ie strokovnjak v tel reči.«
»Kie neki!« le prestregel de Brain. »V pogumu, v pogumu! To priča nievova maršalska palica ki in ie . našel v kraliičini.jiočni mvari.
ne kakor drugi norci, ki lih hodilo iskat na boiišče. Hudimana!«
Concini se ni venil, še zdrznil se ni. Rinaldo ie nehal žvižgati in zazehal.
»Čui. Lux, ah še pomniš Belle-vardov slavni dvoboi s temle sig-
noriem'?«
»?e zdai se mu nisem nehal sme iatr! Boeme, kako ie dirial revež Belleearde t>o vsem Parizu ter iskal hrabrega s:enoria Concina Conciniia. da bi ga zuhal in nabodel —«
»In ga ni našel! Cel teden ga ie iskal zaman!«
»Parbicu! Nievova svetlost le ležala skrita nod Kraliičino rvostello!«
Lux in Brain sta se držala za trebuh Concini se ni nrcmeknil. Smeh-linl so ic In čez čas le povzel mirno. kakor da ni sLšal ničesar:
»Gospoda, dokazal sem vama. da sta leinivca. Da .sta boiazliivca. va-
ma dokažem zdai. Nocolšnii večer sta vdrla v mirno hišo In s silo ugrabila mlado dekle. Vse vem. do pičice. Zgodilo se le v Proearski ulici: dekletu ie ime Oizela. Cesa hočeta še?«
Lux in Brairt sta molčala.
»Gospoda.« ie povzel Concini ^
zamolklim drhtečim glasom, ponudbo imam za vatu. Ako io odklonita. vama orisežerp. da hočem pozabiti naše nocolšnie srečanle in vse besede, ki so bile izrečene. Ako io snre!meta. vabi vzamem v svoio službo in vama plačam dvakrat toliko kakor doslei kraliica.«
»Kakšna ie vaša oonudba. svetlost?« ie vnrašal de Brain.
»Poveita mi krai. kamor sta odnehala dekle.«
»Z drugimi besedami: predlagate nama izdajstvo.« ie rekel de Llix.
»Da!« le črhnil Concini v svotl tesnobi. »Izdaistvo. nai bo: toda ne v vaiino škodo.«
1 ux in Brain sta se spogledala. Cez hinec ie rekel Lux:
»laz odklaniam. In ti nrliatell?* »laz tudi!« ie deial Brain ter s® poklonil.
»Odklanjata?« »e zahrope! Concini. videč kako se ruši noslfdnii up. »Preudarita, gospoda! Pomislita, kal
vama ntidim «	.	,
»Premislila sva in odklaniava!«
Concini ie upognil ramena ter pobesil glavo v znak obuna. V resnici ra se ie le nrinravlial da izvrši svoi namen. Pod niegovimi trepalnicami se ie svetlikala strašna luč.
»Gosooda.« le zastokal, »vidva ne vesta kako nesrečnega sta m© storda. Ah. povero! J o» meni siromaku! Ah, santa Maria!« v	(Datlc	prib.)
259. štev.
Rusko-poljska meja in mi.
Jutroslavila ie država, obdana povečini od sosedov, ki ii ne Dri voščilo dobrevra. Zato io iskrena žeHa vsakeva dobretra Jugoslovana. Drf-d'“hiti si v svetu pritateliev. ooiskati si med narodi one ki so Drioravlieni skleniti z nam? nriiatelistvo Ker smo bili od nekdai vneti Slovani, le razu-mliivo. da smo se obračali tudi na Pollake s takimi oriiatelLskimi strem-Henii sai so oni do številu med slovanskimi narodi na druvem mestu V zadniem času orihaia tudi v naši mednarodni politiki vnrašanie razmeri« do PoliaVov v kritični štadii Bal ere za to da se mali antanti ori-druži tudi Poljska. ~
Vsled teva ie razumliivo samo ob sebi da se zanimamo tudi za ooliski nntranta- in znnanieoolitični oolnžal sai mora biti vera v Polisko uteme-Hetia na dobrem in zanesiiivem ooz-navaniu. osnova naševa bodočeva razmeria do države ob Visli. Ravno vznričo vseva teva na nam mora biti dvakrat žal da noliske Dnlitike v za-dnii dobi ne moremo odobravati in da vidimo v nienih nainoveišib dei-stvih v ustvaritvi nainoveiše rusko-Doliske tneie vir bodočeva zla. kal nrihodnieva soooada med Pollaki in Rusi
Mi vemo. da le nele ozemlle vzhodno od Bmra. marveč tudi vsa vzhodna Galiciia pretežno ruska oziroma maloruska zemlia. Mi vemo. da te tam neuki kmetski človek ma-loruski. da ie le meščanstvo in plemstvo pretežno nolisko. Ako zavovar-ialo Pollaki svoie asniradie do te zemtie z historičnimi in kulturnimi stiki se mi zavedamo da ie zveza teh dežel z ostalo Rusiio še stareiša. Ml vemo. da ie movla Litva te zem-Ile odtrvati Rušili samo takrat, ko ie sledni« iečala ood tatarskim farmom: do te dobe na ie bilo iedrn Rušile na Dn-ienru v Kiievu in ozemlie vzhodno od Bucra nien sestavni del. Sele ko se le Litva združila s Polisko in Dodhjrla nienemu oolitičnemu in kulturnemu vnlivu. «e le začela ooloni-zaclta ruske zemMe.
Dalie vemo tudi to da ni dobila Rusiia ori vseh orvlh treh delitvah Poliske — niti nedl noliske zemlle. ki sta to vso oobasat! Avstrila In Prusija. Rušila le dobila koneresovko sefe na dunaiskem konvresu I. 1815: do te usodne dobe. s katero se šele začne nesrečna ruska vlada nad Pollaki si ie Rusiia zooet vzela le starn rusko ozemlie.
To so z« nas deistva. Razumemo da sl hočeio Poliaki Iz eventualnih ruSko - nemških klešč oomavati s kobkor naiekstremnelšo oomakriitvl-ta meia orotl vzhodu toda bolimo se da si s tem le ooslahšain svoi oo-!o**1 Kalti ml se zavedamo, da ho nrobnia maloruskeva In beloruskeva nrebivalstva nanredovala bodisi pod vseruskim ali nartikularističnim načelom sai ie tudi nas dvlvnil proces narodne re«simijaciie na ool notuf-čeneva ozemjia. Ako ima Poliska namen oslabiti Rusiio s nosoeševaniem nie notranle cenitve in sfnaratizma ijb*vftamo da naš« simnatile v tem slnčaiu ne moreta biti na nleni strani da na tudi resno dvomimo, če se li bo to posrečilo.
Mi vctuiemo v prenorod In obnovo Rušile. Zato smo naz.iranta da ie bodočnost Poliske v onipiitvi države na kompaktno etnografsko ozemlie in dalie v naslonitvi na nrenoro-. leno Rušita v zvez! z enako usmer-leniml ostalimi slovanskimi in tudi nriiateliskimi neslovansktmi državami V to smer mora iti naša Dolitika
Osvobodimo Koroško!
Maribor. 25. oktobra.
Bati ae Je. da dobi osebna lalzifikacl-!• «a Koroškem sankcijo velevlastll Plebiscit (e laiziilkat ter nasprotuje nared bam plebiscitne komisije v Celovcu, besedilu in duhu mirovne pogodbe. Plebiscit je faizlflkat, ker *o agenti Nemške Avstrije z utlhotapljanjem neupravičenih uomshih volilcev, z najobsežnejšim kupovanjem giasov, z grožnjami, z varanjem ljudstva, z raz mini nasilnostmi, z goljufi jami <ia dan plebiscita potvorili pravi iz raz ljudske volje. Apeliramo zato v prvi vrsti na čut pravičnosti in svobode, ki dl-čl ameriški, angleški lu irancoskl narod, v trdni nadl, da ti narodi take krivice tie bode nikdar odobrili! Vendar pa ne moremo čakati, da bi šele zgodovina popravita krivico in strmoglavila diplomatske zaščitnike tega svetovnega škandala Ml hočemo takoj In z vso silo svojega naroda ta državnega prava storiti vse, da osvobodimo zopet zibelko slovenskega narod« in zaščitimo severne narodne meje Jugoslavije! Strnimo torej vse svoje
moč) v eno nepremagljivo In vodno delavno narodno falango! V to svrbo naj so
osnujejo v vsakem kraju Jugoslavije takoj koroški odbori a edinim programom: »Vsi In vse za odrešenje Koroške I« Dne 29. ali 31. oktobra ali 1. novembra naj se vršijo po vsej državi Aanifestacljski shodi. Na teh shodih naj se pozove vlada v Beogradu: 1. da nikakor no prizna plebiscita; 2. da zahteva z vso energijo revizija celega plebiscitnega vprašanja; 3. da naj se prekinejo zaradi dokazanih goljufij od j strani nemške koroške In centralne av- | atrijske oblasti vse politične In gospodar- J ske zveze z Nemško Avstrijo ter odpravi vsa dobava živeža, dokler Nemška Avstrija ne pristane na revizijo plebiscitnega vprašanja in dokler ne da zadostne garancije za popolno ravnopravnost celotnega slovenskega naroda v vseh krajih na Koroškem: 4. naj odstrani Iz naše države vse protldržavne elemente In tuje podanike v svrbo. da se zastgnra kruh In dom našim beguncem iz odvzetega ozemlja. Vse jugosiovenske politične stranke se pozivajo, da sprejmejo načela. Izražena v tem proglasu, v svoj program. Podrobne Inlortnaclje In potrebnih podatkov daje Jugosiovenska Matica v Mariboru.
Zastopniki vseh političnih strauk e Mariboru.
Priznan!©.
V »Frankfurter Zeitune« od 20. oktobra Citatno v članku o koroškem plebiscitu draeoeeno oriznanie. ki zasluži, da »ra omenimo.
Celovški poročevalec omenlene-va Hsta niše namreč dobesedno: »Pri presoli vlasovalncva rezultata se moramo snomirihtj dveh mož katerih delu se moramo ne v zadnli vrsti zahvaliti. da se ie izvršil plebiscitni dan brez nemirov. Ta dva moža sta šef Italijanske sekcile plebiscitne komisile mine Llvta Borvhese in leiraciiski tainik dr Vltale. Kakor BortrHesu tako moremo tudi dr. Vi-tale priznati posebno oblektlvno nre-so«o nemškega stališča Oba sta napel* za od nlih sooznano pravično slvar vse svoie sile.«
S tem ie celovški doolsnfk nal-lenše dokazni resničnost naših trditev. da so bili Italilani neobjektivni In izrazito nemško nastntienl Ker lasno le. da ne bi Nemci našli tako tnnlih besed za nred kratkim še tako osovražene »Katzelmacherte«. da niso Imeli za to oresilne vzroke V tem na le tudi nndana diskvalifikacija Itaflianov ne samo kot zaveznikov temveč tudi kot članov mednarodne komisife. ki krililo naivišio zahtevo, obiektivnost. _________
Nemški glas o mali antanti.
Berlinska »Vossische Zeltunv« orinaša v svoll večerni izdali 22. okt sledeči zanimiv čianek svoie sra dopisnika iz Prave:
Koma! se te mala antanta ustanovila in še nredno se le vsebina nien:h noeodb oblavila oarlameniom v Pravi Beosrradu in Bukarešti, že ima klliente.
Knez Sanieba In Take Joncscu se te dni sestaneta v Pravi .Ionescu ki ie ored kratkim izlavil da bo Rumu-niia storila vse za pridobitev Poliske za malo antanto nomava noliske zavezniške namene realizirati. Ce bi mu bilo težko pridobiti za malo antanto Madžarsko, mu ne bo težko soraviti Poliske v zvezno razmerie do male antante. To se mu bo Posrečilo doseči vsa! v toliko, da bo PclI-ska varanlirala svoln nevtralnost v s!p.ča:” konflikta z Madžarsko
Take .Ionescu dela za malo antanto Iz nalvišleva vzroka rumunske župani? politike. Niti s Čehoslovaki niti z Jtivnslovanl ne veže'.'; Rumuniie vleboVe notranle vezi 7. Jugoslovani Rmnnniia celo v marsikaterem oziru tekmule. Trozveza male antante >e nastala boli vsled zunanle nevarnosti habsburške restavraciie v Madžarski. Med Čehi in JueosJovani vsekakor ohstoia notrania vez nlemenske-va sorodstva In narodneva nriiateli-stva Čeh iin Jueoslovani so bili že v starem avstrijskem parlamentu vezani med seboi. To liubezen ie Ru-muniia motrila samo iz potrebe: pri oosvetovaniib na ie imela orotl..sebi vedno dva vlasa Nič čudneea. da se ie torel Rumunila oeledala do dru-vem zavezniku ki va ie našla v Pollakih katere skuša sedal spraviti pod streho male antante.
Kal na noreče k temu Češkoslovaška? Poliaki niso bili Čehom nikoli simpatični: za Časa Avstrile zato ne ker ilh le lahko nridobila zase vsaka vlada: med vojno zato ne. ker so se do!iški orostovollcl boieval? proti Rusih’ : no prevratu na še celo ne. ker so »o Poliaki borili za Tešin oravtako
kot za vzhodno Prosilo. O simpatijah
se torei ne da vovoriti.
Po kal torej nrihaia Sapieha v PraeoE Prvič nrihaia z važnimi priporočili antante: drudč vztraia Rn-muniia neomaino ori zvezi s Pollaki, tietiič dalo Čehi nrav toliko na mirne Poliake kakor ti na mirne sosede Čehe. Nič nenaravnega torel če ie dr. Beneš nred kratkim Izlavil: Med nami in Pollaki ni več nobeneva neso-clasla Za nas le teš. vnrašanle kon-čnovetlavno rešeno. Povodba dede Tešina ie podpisana: in kar sem podpisal. držim. —
Poliska torel lača malo antanto na zunal In lo slabi na znotral. Češko-lueoslovarKko »edro ob katerem se kristalizirati Runmnila in Poliska in h kateremu stremita tudi Orška in Boleariia se da lahko zmleti. Ze sedal nredstavPa to iedro samo polovico zveze Ce ho na še rastlo ute-cne zrasti Pravi čez davo.
Habsburžani na obzorju?
Časopisi obiavlialo zadnle čase vesti, dn so habsburški ave;ntl v oo-kralinah ki so nekoč nrinadale av-stro-ovrski monarhih’ živahno na delu. V Madžarski podpiralo habsburško nronavandn nazadniaški vrofi in baroni nod protektoratom beleva terorista Horthvia. V Nemški Avstriii utira*o Habsburžanom pot krščanski sncilglisti ki so se nri zadmih volitvah v Avstriii precd razmahnili. Tudi na Češkem imaio Habsburžani svo“ ie eksponente. Habsburžanska ene-zda v Juvoslaviii so znana: to so predvsem frankovci. katerih moč na Hrvatskem v zadniem času narašča vsled nezadovoljnosti z našo vlado. Pa tudi Slovenila naibrže še ni pozabila na France Jožefe in Korle: stari liudle posebno vnokoienci ki ne morein razumeti, da sedal na razvalinah svetovne voine vstala novi svet. za katereva mora trneti danes vesolinn človeštvo sl želilo restavracije habsburških okrutnežev samo vsld teea. ker se lim le Dod Habsburžani »hotiše vodilo«.
Habsburžani so baie poslali na Koroško, v Celovec, izdaiico Suster-Aifta da bi llm tam delal reklamo med slovenskim delom avstrllskeva prebivalstva. Ker na se vlasom poročil dr. Šušteršič namerava naseliti blizu iu-voslovanske me-ie bo do'žm>st naših oblasti da frankovsko vibanle zana-nrei njzno zasleduieJo in nadziralo Vemo sicer da so habsburški krvniki nri našem narodu ohsovraženi: vendar na nnzor nred Dodkunltivimi krti ki h* tudi nri nas utetraili poskušati z zmešnlavami!
Italijanske finance.
Povubne posledice volne se občutno kažeio tudi v Italijanskih financah. Fundirani državni dolv Je narastel vsled takozvaneva mirovpe-va posolila od 53.623 na 72.574 milijonov lir. kliub temu na le ostala višina tekočih dolvov. ki bi Uh moralo kriti volno posolilo kakor nred letom, namreč 30 miblard lir. Gi°ht-tiiev proračun za leto 1920./21. bi bil skprai v ravnovesju, da ni Dovoinih posledic. Proračun izkazuie namreč 10.50 miliiard rednih dohodkov in
11.53 miliiard rednih izdatkov, torei približno samo 1 mi,i’ardo Drimani-kliaia kar le za veliki laški nroracun votovo nremavliivo. Ali k temu ie treba nrišteti izredne Izdatke v višini od 13.20 miliiard lir. Polovica teea rrimanikliaia vre v korist političnim j cenam kruha v ltaliii. Političnih ‘ ozirov kitouie namreč država kruh !n ea prodala zelo nod ceno samo da j op zras*e šp boli nezadovoljstvo v deželi. Na vsaJt način zelo nezdravo nočetie. Ostali izredni izdatki se raz-dcle: 2850 miliionov z.a voine posledice. 2 milila rdi za vnostavitev raz-ru.šeneira ozemiia. 1300 milijonov za ! k rit ie nrimanikliala ori naronlovnih družbah in 600 miliionov za deficit na železnicah. (1 miliiarda železnl-škeva deficita le rarnreč.že zanona-dena med rednimi izdatki.) Veliko nozurnost le vzbudilo noročilo sena-tnria Bianchi o laških železnicah. Skunni izdatki železnic znašalo 3675 miliionov lir oroti 615 miliionov v letu 1013. Dohodki pa ne presevalo 2 m:liiard. da znaša primaniklial nreko noidruvo miliiardo Glavni vzrok tena orimanikliaia leži v pomanrKaniu premoca in slabi valuti. Italiia mora namreč kupovati anvleški premov. vsled slabeč« stanla Ure Da io vel*« nremov trikrat toliko, kakor ie v resnici nievova cena. Tako izdaio laške železnice saruo za premov 1200 miliionov Ur«
Bankovcev le Izdanih od vseh
treh emisllskih bank za 18 miliiard. k čemur le treba prišteti še 2 mill-iardl obveznic državneva zaklada dočim le znašala ta vsota pred letom samo 13*4 miiiiarde lir.
Iz teva slabeva finančneva nolo-žala te samo en izhod — mir in pa delo. Pri ladranskih oovaianiih imaio italiianski državniki priliko, da dokažeta svoio državno zmožnost.
Italijanske finančne reforme.
Ifallia le bila ena redkih držav, ki se ie tudi med vomn zavedala da votaa odškodnina nikdar ne bo mo-vla odtehtati vol. Izdatkov. Zato le tudi med volno pridno naviiala davčni viiak in vsi davki in nristoibine so bile v Italili že med volno opeto-vano znatno povišane. Ali vse to ni movlo Domavati. treba ie bilo seči do vlobokn v živlienle sevaiočim finančnim reformam.
Prvo tako reformo le pričel minister N i 111. Vpel'a! ie prisilno doso-‘.lo. ki bi skozi 30 let plačevalo obresti državneva dolva Dalie le Povečal oddalo voinih dobičkov od 10% na 50%. Dohodninski davek se ie znatno iznremenil in vnelialo nrovresivno ohdačenie. Pri 1500 lir letnih dohodkov ie znašal novi davek 1% In ie narastel nri dohodku od 2 In nol mi-biona na 25%. Osnovne pristojbine ne so ostale novsod enake In sicer za rentne 18. za nodietnike 15 in za dohodke iz osebneva dela 12%. Končno sr b:!e novišane vse takse in pristojbine na trojarino in na luksus.
Prvi pozitivni usneh reforme le bil da le tekoči dolv nal na 12 miliiard. ker ie izdaial državni zaklad s nnmočlo nosoilla bone in le sal za | nekai časa nastal odmor v tiskaniu bankovcev.
Se bolj radikalno reformo pa fet upelial Ofolittf. Vpellal ie imen«* sko zaznamovanle vseh vrednostnih napiriev in dosepel s tem kontrole nad Dremožcniem. s čemur se le mo« vla nremoženiska oddala tudi Izvršiti. Skupna vrednost teh vrednostnih Da-n’riev ie dosevla vsoto 70 miliiard. Pnlev teea ie imel v načrtu popolno oddata voinih dobičkov. Strokovnia« ki dvomita, da se mu ta namera popolnoma nosreči. Končno le silno no« večal davek na avtomobile kar do-nese državi vnričn velike razširieno« sti avtomobilov lene dohodke.
Vendar na tudi te dalekosežne reforme ne moreta rešiti finančno sta-nie I tali ie. če ne odpravita nolitične cene za kruh. Giolitti obeta, da bo aoellral na delavce, da končno tud! oni donrineseio svol obolus za sana-clta državnih financ. Kakor poroča Przoiav se le v tem novledu že nekai doseclo in Italiia dobi črn kruh, Ce se notem reši še vorašanie nre-mova. se more pričakovati, da se laške finance Izbolišata ln da postaneta sat malo znosili ve.
V obrambo dr. Rybara.
Nekateri »dobro Informirani. Uuhljan-*kl dnevniki vedo povedati, da je kandidat NSS dr. Rvbitf nasprotoval gibanju narodnega delavstva v Trstu. Ugotovljeno bodi torej, da je bil dr. Rvbaf ves čas obstoja »Narodne delavske organizacije« njen odbornik ali nadzornik. Dr. Rvlnfu se sploh ne more očitati nič drugega nago to, da se je vedno protlvil cepitvi tr-iakklh Slovencev v razne politične stran, ke. Danes vidimo, da je Imel prav. Dr, Rybat ni bil nikoli proti delavstvo, on s«i je zanj vedno zavzemal, gojil pa je predvsem tisto politiko, ki ni bila v prid samo eni stranki, temveč celemu narodu.
Bivil funkctjcnarjl NDO In ZJŽ v Trstu, sedaj člani načelstva NSS.
Jugoslavija.
Mlllo Pozvan v Rim.
LDU Split. 27. okt. Admiral Mlllo le M poklican v Rim In je v ponedeljek odpotoval. v
Trum biče v a kandidatura v Dalmaciji.
L.DU Split, Tl. okt. PredsnoCnllm I«
bil v Splitu sestanek meSčanstva, na katerem sta bila glede dr. Trumhlčeve kandidature stavbena dva predloga: Ali da »e v ohčmah Split, Kastel, Kila In Police postavi medstrankarska listina z dr. Trum-bičem, ali pa da se medstrankarska Usta postavi za vse votino okrožle. Izvoljen le
bil odbor, da stvar prouči, stopi v stfk • strankami in da o tem danes poroča na novem sestanku.
Hrvatsko - slavonski obč. uradniki n* ustavijo dela.
LDU. Zagreb. 26. oktobra. Orgmnlra.
ctla občinskih uradnikov Hrvatske, Slavonije in Medjlrnurja naznanja, da ne bo Uitavlla drla, kakor je sklenila, ker bi to v teh časih Imelo nedogledne posledice na nate javno in upravno življenje. Kraljeva deželna vlada v Zagrebu sprejema to Izjavo s velikim veseljem na znanje.
Razna poročila.
Sefa češke zbornice,.
LDU Praga, 26. okt. Zbornica |e bnela danes po poletnih počitnicah zopet selo. Ministrski predsednik dr. Cerny je prebral vladno Izjavo, v kateri je ponovil Izvajanja, podana v stalnem odseku. Zbornica je sklenila, da se na prvi november-ski seji otvori debata o Piavi. — Tudi senat le Imel danes prvo selo drugega zasedanja. Sprejet je bil predlog glede debate na prihodnji seji. Izvoljen Je bU odbor 17 članov za proučevanje poročila stalnega odseka.
Pogreb Boroevlča im Dunaju.
LDU Ouna), 26. okt. Danes popoldne le bil ob najmnogobrojnejšl udeležbi naj širših krogov pogreb maršala Boroevlča na centralnem pokopališču.
Posvetovanja z angleškimi radarji,
LDU London, 26. okt. Po poslednjih poročilih so se pogajanja med vlado In rudarji razvila v »mirovno konferenco«. Od bor delavcev je po dveurnem posvetovanju o novih vladnih predlogih sklenil, da sprejme te predloge za podstavo po gajanj.
Premirje med Poljsko la Petljuro,
LDU Varšava, 26, oktoLra. Poljska vlada je dobila uradno poročilo, da je sklenjeno premirje med Poljsko ln Petljuro.
Novo švedsko ministrstvo,
LDU Kndanj, 26. okt. »Berlingske TV dende« javljajo Iz Stockholma: Novo mt« nistrslvo je sestavljeno. Ministrski predsednik je Oeer. Zunanje ministrstvo je prevzel grof WrangeL
Proglas avstrijskih komunistov.
LDU. Dunaj, 26. oktobra. »Dle rote Pahne« objavlja skupni poziv novih komunistov Jn komunistov proti parlamentarizmu In za diktaturo proletariata. Na ta način so se zedinili hlvšl neodvisni levičarji z komunisti.
Avstrijski poslaniki v Berlinu,
Berlin, 26. oktobra. (Izvirno poročilo.) Dosedanji avstrijski poslanik v Berlinu dr. Hartmann zapusti	svoje mesta
Stefan Grossmanu Je te dni v velenemškl zvezi izjavil, da bo tudi Hartmannov naslednik vztrajno deloval	za združitev
Avstrije z Nemčijo.
Madžarski Iredentisti proti mirovni pogodbL
LDU. Budimpešta. 26. oktobra. Obrambna liga in Društvo	zbujajočih se
Madžarov sta imeli tukaj	shode, da bi
protestirali proti ratifikaciji mirovne pogodbe. Sprejeta le bila protestna rcsolu« clja. Po zborovaniu so demonstrirale velike skupine udeležencev	shodov pred
ententniml mls.jaml. Izgredov ni bilo nobenih.
Gospodarstvo,
r+ Prva fngoslovanska tovarna gumbov se snuje v Sloveniji Bistrici. 1 ovarna se bo opremila z najmodernejšimi stroji, katerih zmožnost bo povzročila nepotrebnost vsalcega uvoza gumbnega blaga. Izdelovale se bodo vse vrste gumbov Iz roga, lesa, kosti ln pločevine.
+ Trgovska pogodba z Češkoslovaško se je podpisala te dni v Pragi. Po tej pogodbi dobi Češkoslovaška od nas 600 vagonov žita, 300 vagonov masti In 300 vagonov mesa, zakar dobi naša država 1500 vagonov koksa In premoga, 200 vagonov. železa la 300 vagonov papirja«
•f Trgovski odnošajl med ^ašo države In Nemčijo. Nemški opravnik je posetil zui nanjega ministra in se z njirn razgovarial glede trgovskih odnošajev med N er. -,tlo ta našo državo.
+ Zabranjen Izvoz premoga Iz Angleške. Angleška vlada je zabranila počenšl s 15. t. m. vsak Izvoz premoga iz Angle-ške. Po informacijah Iz prometnega ministrstva se bo omejilo število osebnih vlakov. Te odredbe so pptrebne radi stavta delavcev v preinogokojMh.
+ Tržaški velesejem je podaljšan d« 3, novembra.
Dnevne vesti.
— Danes praznuie bratski češki narod in ž niim vse Slovanstvo dan svoieva osvoboienia iz nemške suž-nos»i. Ta dan nretečeta dve leti odkar Je začel če^ki narod svoboden in orosi tuiih oVov svoio veliko bodočnost. Istega dne se mu ie nrldružil na Doti svobode tudi lueoslovanski narod. Češkoslovaški in jugoslovanski narod sta ramo ob rami pomagala zrušiti habsburško monarhijo. 28. oktober bo za večno nomemben iubi-lel v zvndovini obeh narodov.
— Mojzes eleda v obliublieno deželo. Potriuie se vest da se ie dr. Šušteršič taVoi do plebiscitu ooiavil v Celovcu. Najbrž na ie že orel dirigiral svoio izdaialsko Qredig.ro. Šušteršiču se tako skomina do nekdanii moči In slavi da ie koma! čat<al našega noraza in umika iz Koroške da bo mogel vsai 7. vrha Karavank vladati v obliublieno deželo. Sedal se zana«a na Italiisne. da mu omogočilo Dri Jesenicah vstoo v Jugoslavijo. Zanimivo bi bilo zasledovati kako in kie ima konference s svoiimi vernimi >ioeri«.
Proslava plebiscitne »zmage«.
Dunaiski »Wiener Mittag« poroča. da se ie v nedelio zvečer v Celovcu vršilo v eliko slavie Celovec ie bil v zastavah v gledališču se ie vršila slavnostna predstava Na Novem trvu se ie poslanec Schtimv zahvalil Korošcem ki so se iziavil? za nedeliivost Koroške Temu slavni ie prisostvovala tudi denutaciia Nemcev iz Mežiške doline ooremiena z žalnimi flori — Kočevski Nemci se nritožuieio, da se nnšiliaio otroci ki so dosedal obiskovali nemške šole kratkomalo V slovensko šolo. češ da so bili star ši otrok slovenskega rodu. Kočevski Pst«č nristavlla da ti otroci ko dora-selo šoli. ne bodo znali ne slovensko ne nemško temuč nstaneto analfabet!. Stvar skorai gotovo ni tako huda. Sicer na si naJ k.-čevski Nemci ookličelo v sno-min čase do prevrata. V Kočeviu le bilo postavno število slovenskih ptrok toda vsa nrizadevania slovenskih staršev in vorliteliev so bila zaman da bi se slovenskim otrokom omogočil nouk v materinem ieziku. Temu se ie uoirala višla šolska oblast kakor tudi rastna nbčrna. Ko se ie končno uvedla akcila da bi Družba sr. Cirila in Metoda oskrbela slovenskim otrokom šolo se te dvigni ves nosilni kočevski aparat ter tud to premečil — Sedai nai kočevski Nemci nremišliuieio o reku: »Česar ne želiš da se tebi stori, ne stori tudi ti drugim «
— Pozor lesni trvovci in producenti! Vsi lesni trgovci in producenti kateri hiialo le« v koroški nle.biscitri coni A in bi hoteli vsled izida plebiscita les odneliati v Jugoslavijo se nozivlialo da onšl*eio nemudoma tiafančen seznam lesa (desk tramov v m3) irt kie se isti nabaia Odseku za lesno industriio (Zveza industrilcev v LiublianiJ. Vladni komisar Dri Odseku za lesno industriio Zveze Indu-striicev v T.lubliani bode radi odva-fania lesa interveniral’nrt nleb seitni komisi« v svrho. da se ne bode delalo tržkoč ori odvozu istega. Ker ie zadeva zelo nuina. se zainteresirani DozivliaJo. da donošliek) nriiave za gotovo do dne 8. novembra 1.1. •
— Strokovno udruženle iugoslo-tenskih abrazuločlh umetnikov. Dne 28.. 24. in 25. t. m. se ie vršil sestanek delegatov iugoslovenskih umetnikov (slikariev. kinariev in arhitektov) v Zagrebu. Po temeliitem do-svetnvanin so se zledinili vsi delegirani umetniki v vseh gjavnih točkah ter so sestavili načrt nravil. ki se ho nredložil še v odobrenie lokalnim organizaciiam. Pri nas bo to nalogo - ker lokalne oreanizaciie še ni
— prevzel sestanek slovenskih obra-
zuiočih umetnikov vseh strok ki se
bo vrši! v kratkem in na katerega
opozariamo že danes Unanie ie. da
Re bo Tanimanie za to velevažno '.n-
stituciio večalo od dne do dne in da
bodo umetniki na ta in enake sestanke res pribaial! v člrn več-em §tevjlu
— Za gerent. okrajne*« eastopa v Rogatcu ie imenovan ondotnl notar dr Ivo Šorli.
— imenovanje. Za sodnika }e imenovan avskultant Anton Savelj. — Davčni eficljal Fr. Košar v Ptuju je imenovan za davčnega upravitelia.
— Edini slovenski Ust v bivši plebiscitni coni A »Korošec«, ki ]e izhajal v Velikovcu, je takoj po plebiscitu prenehal J*ha]ati. Ako bo sleparski plebiscit obveljal In pridejo slovenski Korošci pod Avstrijo, ne smejo v avstrijski sužnosti nikakor ostati brez tvojega slovenskega «b»*fla. Tudi na to ie treba mislIU.
 Kot osumljeno, d« ie umorila moža,
so aretirali orožniki v Žetalah na Štajerskem Terezijo Khakovo. Moža so našli 19. t m. mrtvega z več ranami na glavi in na vratu. Svoje deianle le Kitakova, ki je bila pred možitvijo članica Marijine družbe, baje že priznala češ, da ga ni marala, ker je bil prestar za njo.
— Drzen rop. V nedeljo okrog 9. ure
tl...« Skoro neverjetnol Kje je neld šolska oblast, da dopust), da se naš naraščaj vzgaja v takem duhu. Ne bomo krivili tukaj šolskih sester, ki pač tako daleč ne mislijo. Seveda bi morali vsaj nekoliko Inteligence pričakovati od vseh oseb, ki vzgojujejo našo mladino, toda pri nas še nismo tako daleč.
— Na tukajšnji državni delavnici protez za Invalide zelo zapostavljajo domačine. Glavno besedo Ima neki tuj Inžener, ki je namestil več dunajskih baje nenado-
hišo Novak, po domače | mestljivih delavcev. Tl delavci imajo
zvečer so vdrli v pri Jurcča na cesti Iz Žiro v v Rovte 4 neznani možje. Nastavili so samokres na gospodinjo - vdovo in na druge z besedo: »Kdor se gane, bo takoj mrtev«. Dva od njih sta preiskala hišo in pospravila denarja za okroglo 100.000 kron, medtem 90 zlatnikov po 20 kron. Po ropu so izginil biez sledu v noč. Omenjena hiša je samo četrt ure od demarkacijske črte oddaljena. Tatvine in ropi so povsod ob demarkacijski črti skoraj na dnevnem redu.
— Gospodinjski koledar za leto 1921 Izda glavna podružuica Jugoslovanske Matice v Ljubllanl Poleg gospodinjskega dela bo imel tudi različne leposlovne In druge spise. Koledar bo uredila naša pisateljica Utva.
— Zveza jugoslovanskih pevskih dru štev v Ameriki je lansko leto razpisala nagrado 1000 K za najboljšo slovensko skladbo. Nagrada je bila prisojena skladatelju pod psevdonimom »Petričev«, čigar Ime Je neznano. Sporoči naj ga skladatelj zvezlnemu pevovodji g. Ignaciju H udetu, 82 Portlandt St. New York. City. N. Y.
Ljubljana.
— Pogreb Mihe Verovška. Zlatemu srcu rodoljuba se le včeraj poklonila Ljubljana, ko Je priredila Mihi Verovšku pogreb, kakor ga že davno nismo videli In kakor ga zaslužilo le prvi sinovi na n da. Ves obširni prostor pred Narodnim domom in tja do pošte le bil nabit publike ta vso dolgo pot je gost špalir spremita! sprevod. Po poslovilni besedi dr. Murnika je zapel kombinirani zbor pevcev »Glasbene Matice« in »ljubljanskega Zvona« pod vodstvom neumornega Prelovca div-no pesem »Vigred se povrne«. Nato se je razvrstil sprevod. Na čelu preko 30 Sokolov na komu, potem godba Dravske dl vizije, nato do 150 Sokolov v kroju, naraščaj, uslužbenci užitninskega zakupa. Sokolice, ženski in šolski naraščaj, venci, godba železničarjev, voz z venci in nato krste, obdana s Sokoli in venci. Za krsto pa vsi, ki so btU pokojniku najbližji. Nato pa župan dr. Tavčar In podžupan dr. Triller ta maglstratnl uradniki ta vsa nepregledna množica prijateljev In znancev. Ko so bili poslednji že pri pošti, se ie sprevod bližal Martinovi cesti, kjer so se ne kateri poslovili, večina pa le Sta dalje, k grobu samemu, kjer je v imenu Jugoslovanskega Sokolskega Saveza Izrekel dr. Ravnihar poslednjo slavo nepozabnemu M. Verovšku. Slava njegovemu spominu, čast njegovemu delu!
= 100-letnlca Kranjske hratFlul-ce. 4. novembra noteče 100 let. kar se ie osnovala Kraniska hranilnica. Osnoval lo le takratni Uubllanski župan Ivan Hradecki. ki io ie krstil za »LiuMianska hranilnica« Pozne ve se le ime zavoda spremenilo v »Kranl-ska hranilnica«. Prvotno te hjla v slovenskih rokah polagoma na so lo dohin Neme! v roke Skoro ves rezervni fond so med voino nemSki cosoodie naložili v avstriiska volna posolila, zato nleno delovanie ne
more biti tako usneSno kot sicer.
— V Ljubljani Izhajajoči tednik JUS
»Domovina« bo Izhajal za časa volitev kot dnevnik.
— Vojaški grobovi bodo tudi letos na dan Vseh Svetih okrašeni. Zeleuje in cvetje bo nabrala mladina ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol.
— Ponemčena Imena ljubljanskih tvrdk. Med tem ko avstrijske	oblasti
uradno ponemčujejo Imena naših ljudi, se pri nas nihče ne zgane, da bl očitno spa-kedrana domača Imena dobila nazaj svojo pravilno obliko. To velja v splošnem, posebno pa še za Imena tvrdk, po katerih sodi tujec značaj kraja in prebivalstva. Bivše avstrijske oblasti so seve delale takemu čiščenju velike ovire, sklice vaje se na matrike, zemljiško knjigo, trgovski register Itd. Naše oblasti pa gredo gotovo na roko vsakomur, ki se hoče iznebiti svojega spakedranega	Imena
Zato lahko sodi Javnost vse tiste, ki mirno prenašajo tako sramoto na	svojem
Imenu za zakrkniene nemškutarje. Pa le res smešno Citati na javnih tvrdkah ime na, kakor so n. pr. Prltsch, Kmetetz, Tschum (Cm). Orabietz (Orabec). Pau-schln itd. Začnimo čistiti najprej pri sebi!
— Škandalozna neverjetnost. V Lich-tenthumovem zavodu so dobili otroci prvega razreda čitanko, ki ima na platnicah avstrijskega orla, znotraj na prvi strani pa veliko sliko v barvah, na kateri se priklanja mala deklica s šopkom v roki — umrlemu avstrijskemu cesarju. V knjigi najdemo tudi razne »cesarske prl-godbice«, »Otrokovo cesarsko pesem« In na zadnji strani »Bog ohrani. Bog obva-
najbotjša mesta, dočim se domačini prezirajo. Da so vedno le tujci najboljši delavci, domači pa za nobeno rabo, ne verjamemo radi. Na tak način delati slabo kri, je popolnoma nepotrebno.
— Poskiišcn samomor. Včeraj ob eni popoldne se je'zastrupil Ljubljančan - vojak. Bil je na dopustu, a se ni hotel vrniti nazaj v Split. Prigovarjanje in grožnje sorodnikov In znancev niso nič zalegle, ni ga bilo mogoče pregovoriti, da bl se vrnil, čeprav mu je dopust že potekel.
Bil ie tri leta v svetovni vojski, bil je na ruski In Italijanski fronti, a ni toliko prestal, kot od julija do sedaj kar služi v Splitu. Raie kot bl se vrnil, se je zastrupil z lizolom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu sicer za sedaj rešili življenje, a dobil je hude notranje poškodbe, da le še vedno v nevarnosti. — Naše vojaške oblasti bl naj vendar že prepovedale nadutim oflcirlem mučiti naše fante po živinsko, sicer se bodo množili slučaji samomorov. V Ljubljani je deset fantov, ki so došil na dopust Iz Splita, a se nočejo vmiti. Kam jadramo?
— »Erbaut« ... Na bivši Wettachovl vili, ki je sedaj last narodnega ljubljanskega trgovca Q. Je še vedno Citati v pristnem nemškem grbu »Brbaut«. Menda ni nemška zgradba tolike zgodovinske važnosti, da bi se taki napisi na njej ne smeli posloveniti.
= Stavbno eibanle. Bivšo tovarno za užicalice (zadnie čase hlevi) na voglu Poliarske ceste in Delarnske ulice ie kunil od tj. Bauntmana eoso. Stanko Oraž— <7. R:bnlce. Poslooie prezidava stavbenik Černe 7.a mehanično delavnico ♦ i tovarno za avtomobile. Mesariu Primcu zida ob Delarnskl ulici Val. Acceto eosno-darsko nnslnnie fn skladišča. Pred bivSo nris’lno delavnico (sedal blaz-nica-hiralnlca) le postavila deželna vlada Štiri vzorne stanovarHske hišice. F.na teh hišic ie lesena (postavil io le tesarski moister Ravnikar) ostale tri na so z;d<tne vsaka oo nosebnem sistemu, vendar Imaio na zunaf uvodno slmetrilo. V vsaki hišici ie dvole stanovanj. Prvotno se le obetalo, da se nostavi več takih hišic da se od-nnmore p-!;iVnj stanovaniski bedi toda poizkusi so se menda izkazali ored-avl.
= Stavbni projekti. Stavbni Inženir dr. Kasal si zvradi ob Privozu (Pru’.e) vilo iz nosebne vrste cementnih kvadrov. Ravno tam bo gradila ista tvrdka stanovanjsko hišo za uradnike Češke industriiske banke.
= Prebivalstvo Uubl.iane In okolice onozarlemo. da se bosta dne 2. novembra t. I- oh 15. uri (3. uri dod.) razstrelili ob Savi lužno od vasi Sv. Jakoba in severno od vasi Sneberia 2 tonovski cevi. Na to ooozariamo. da se nrenrečiln nesreče vsled pri ekspjoziii nastalih drobcev kakor tudi da ne bo nepotrebnega vzne-
mirlenia.	„	.
Moka za krmo. Mestno tržno nadzor-
fo mprodajalo v sredo, dne J. novembra med 8. In 1L bro y Mahrovf hiši večjo množino zaplenjene pokvarjene krušne moke. Vsaka stranka dobi samo 1 do 2 vreči.
— Služba stalnega šolskega sluge le razpisana na Osrednjem zavodu za žen sko domačo obrt v Ljubljani. Natančneie v Uradnem listu 123.
— Društvo »Gosposvetski Zvon« Ima svojo odborovo sejo v petek 29. oktobri 1920 ob 5. (17.) uri popoldne v deželnem dvorcu. Zbirališče Je v vcstlbulu dežel, dvorca (vseučilišča). Ker le seja Izredne važnosti za društvo In vse obmejne Slovence, zato so k tej seji vabljene dame In gospodje, ki se še resnično zanimajo za tužno usodo vseh naših obmejnih Slovencev.
— Za Gosposvetski Zvoo je nabral g. fvan Mohorko, nadučitelj v Razvanju pri Mariboru 107 kron.
_ »Umazana Pavla«. Tako nazlvajo tobačne delavke svojo tovarišico Pavlo S., pn kateri so našli pri vsakdanji preiskavi 25 gramov ogrskega tobaka, vrednega — 2 K ter jo vsled tega ovadili sodišču. Korektnost je lepa čednost, toda koliko bolj umazanih Pavel ta Pavlov Ima naša domovina, kl nekaznovano spravljalo preko meje blago ne po gramih, temuč po centih.
— List za listom Pada . . , Zadnje dve noči je nastopila močna slana, da se drevje naglo osipava. Po drevoredih leže plasti šumečega listja. Ker so dnevi solnč-nl, se bo Ustje v. najkrajšem času že lahko grabila
«— Tedenski Izkaz e zdravstvenem stanju ljubljanske občlnct V preteklem tednu je umrlo 33 ljudi, novorojencev je bilo 28. Med umrlimi Je 18 tujcev. Za grb žo je umrla samo ena oseba. Za Jetiko Je umrlo 6 oseb. Za tUusom Je obolelo 5, a za grižo 6 oseb.
— »Stavka brivskih pomočnikov«. V notici pod tem naslovom se nam ie vrinil včeraj neljub tiskovni pogrešek. V tretji vrsti mora stati namesto »...nam pišejo mogotci« »... nam pišejo mojstri.«
— Telepat in hipnotizer Šmid bo proizvajal danes, jutri In pojutrišnjem vsakokrat ob 8. url zvečer interesantne točke Iz svoje stroke v veliki dvorani Narodnega doma. G. Smid je napravil pred družbo gospodov In raznih uredništev več interesantnih poskusov. Mož je Slovenec In ga zato tem bolj priporočamo,
Maribor.
Nov odvetnik v Mariboru. Q. dr. Ivan Kimovec, bivši odvetniški kandidat v Trstu in znan narodni delavec, se Je naselil kot odvetnik v Mariboru.
Za nanravo neposredne telefonske zveze Maribor—Zaereb se ie začela akoha med tufc. trgovci
Velika kavarna, ki ie pri Izgredih naiholl trpela, ie zonet ponrav-liena itj prične z obratom v sredo. Mesto dunaiske ženske godbe bo svi-rala volana godba
V moški splošni obrtno-n^drile-valnl šoli prične šol leto v četrtek^
18. novembra. Voisovanie se vrši od 3.-5. non. v deški mešč. šoli. Krekova ti!'ca.
Narotbjo gledališče vorizori v četrtek v proslavo obletnice našega osvoboienia »Smrt maike Jugovičev«. V soboto se uprizori Drva le-tošnia nnereta »Ples v orert.«
Lidtacito za dobavo 5000 m* trdih drv se vrši ori marib pukovskl okružni komandi 6. novembra ob 10. dopoldne. Kavcila znaša 10% kupne vrednosti.
Večlo množino tobaka in nekal zlatnine v vrednosti bOOO K so odnesli neznani tatovi iz tobakarne Marffe Golobove v Mlinski ui. 6.
Več cerkvenih nrtov so ukradli v nedelio r-onoldne neznani tatovi Iz mariborske stolne cerkve. Škode ie 700 K.
Qo svollb gospodarjev sta Vrinila Robert Nadzornik, krolaški pomočnik ki le svolemu gosrodariu Lorberiu odnesel nekai obleke ter mu o*fa! še na dolgu za hrano fn 21-leina Marila Beranič iz Dtulske okolice. ki ie služila nrl trgovcu Bartha na Koroški cesti V snom In r.a eospo-daria '*e odnesla za 6000 K obleke In čevliev
Nedettska orvestven* tekma »Hertha« — »Maribor« se le končala 1:1. - Prih. nedelio ob nol 3. pop. se vrši tekma med »Ranidom« in »nertho«. v uondellek ob istem času pa med celiskim športnim klubom »Celle« in mariborskim »Rapi-dom«.
Na podlagi S a 19. tisk. zakona izvolite v prihodnji številki Vašega časopisa razglasili sledeče popravilo:	NI ret, da
sem bil v noči od U. do 12. L m. v stanu mojega zeta Pugl pri veliki nemški požrtiji: ni res, da je ta pojedina proslavljala nemško plebiscitno sleparijo. Res je, da sem od 5. do 14. t, m. bolan v postelji ležal. Z odličnim spoštovanjem dr. Ernst Mravlag.
Celje.
Mestno gledališče v Celju. Pretekli teden se le dvakrat pred razprodano hišo uprizorila izvirna trode-lanska veseloigra z godbo In netiem »PodoHtib iz Amerike«, delo domačina g. Rud. Dobovišeka z vsestransko dobrim uspehom. Tako o delu samem, kakor tudi o igralcih se morem Izraziti le pohvalno. Privlačen motiv zamenianla nrave osebe le nisatell obdelal zelo spretno in originalno, volete! ie številne komične in zabavne enizode. predvsem pa se rnu ie posrečilo, da ie skozinskoz ohranil nenrisiHen razvoi zabavnega deiania Postavil ie na oder delo ki le nudilo zabave In smehgželinainu občinstvu oboleva v izobiliu. Osobi-to posrečeni so se mi zdeli prav posebno vsi tri le načelniki društev In letoviščar« Igra ie nrav živahna ter nrenoiena skozinskoz z zdravim originalnim humoriem. Radi enostavnosti sceneriie in enotnosti deiania. io bodo lahko uprizorili vsi podeželski odri in prepričan sem da bo »Rodo-liiib iz Amerike« še v letošniem uredoitstu prepotoval naše odre In to z naibolišim uspehom. Igralci so bili vsi na mestu, nekateri so naravnost živeli svoie ulove. Naibnlle mi ie dooadala va Založnikova, ki le svoio ulovo rešila, kakor le poklicna Igralka ne bl bila bolie. Prav zado-
unliivo SUZ j-maHla tudi. USfi DCV&Vft
točke, ki lih Je uglasbil e. C. Preveli Občinstvo ni štedilo z aplavzom in ki
tudi nisateHa poklicalo na oder.
Spomini n* habsburgovstvo. V celjski okolici se nahajajo po nekaterih hišah la gostilnah še marsikje slike habsburških rabljev. Tako se je pred kratkim na zahtevo gi ttov v neki gostilni v najbllžft celjski okolici odstranila slika, ki ie pred« stavljala poleg Franca Jožeta še šest drugih oseb žalostnega spomina. Gostilničarka se je Izgovarjala, da se ni »zrajtala«| da je treba take stvari odstraniti.
Volilno gibanje.
Program SKS. Št. 43. »Kmetijskegi lista« prinaša na uvodnem mestu program SKS, kl zahteva ustavo, kakor odgovarja ktncčkfm interesom. SKS je proti vsaki diktaturi, zahteva ravnopravnost vseh treh plemen In njih enakomerno obdavčenje. Zahteva Izvedbo agrarne reformo, varstvo kmeta v carinski politiki m sploh pospeševanje kmečkih interesov. Državno gospodarstvo naj bo varčno, velekapital pa naj bo nadzorovan. Uvedejo se naj davki na vojne dobičke, odpravijo monopoli in uduši korupcija. Vojaštvo se nal zmanjša kolikor mogoče. Ne nasprotuj« načelno monarhiji, zahteva avtonomilo ta Je proti političnemu delu v cerkvi Odločno je za ostoboditev neodrešene domovine. Vse dosedanje zakone in odredh* smatra za začasne in zahteva njih pregled. Končno apelira na vse kmete, da s« združijo v SKS, kl mora postati najmočnejša stranka, ker le tako se konča a zmago stari boj za staro pravdo.
Šport in turistika.
Nogometna tekma. V petek, dne 29, oktobra se vrši na prostoru lliriie nogo« metna tekma med Ilirijo in Primorjem. Začetek ob 15. url popoldne. Tekma M vrši ob vsakem vremenu.	k
Pokrajinske vesti.
Šmartno pod šmarno goro. Tukajšnl vpokojencl In vpokoienke se pritožujejo, da pošta v ŠL Vidu nad Ljubljano ne Izplačuje redno vsakega 2. dne v mesecu, temveč šele 4^ 5, 6. ali celo 7. Naj se t« nerednosti odpravlja
Mozirja 17. t m. «e Je vršB tukaj v®-lik protest In niMiifestaclJskl shod proti sleparskemu plebiscitu na Koroškem. Shoda se le udeležilo več tisoč prebivalstva Iz cele Gornje Savinjske doline. Govorila Je več govornikov, med njimi tudi Koro« šlea ga Otičeva, Id nam je zlasti nazorna Orisala lopovstva koroških nemškutarjev Dev. Mar. v Polja Hudo obdolžite«
Je izrekel Javno naš kaplan Jak. Schreg proti županu Jak. Dimniku In obč. tajniku Mrcini, čet, da sta poneverila 60.000 K. kl sta jih prejela od železnice kot odškodnino kmetom za svet, na katerih stole baraka Župan je vložU tožbo ter bl se bila morala vršiti	sodna obravnava.
Toda kakor slišimo. Je župan Dimnik tožbo umaknil. Javnost Ima pravico zvedet!, kakšno zadoščenje le dobil župan ta kaj Je na obdolžltvi resničnega
Slovenska Bistrica Umrla Je gospa Angela Novak, žena posestnika gostilničarja ht bivšega deželnega poslanca Petra Novaka
Poslano.*
Več svetloba Podpisana družba je poslala vsem časopisom »Poslano«, v katerem zavrača ob-dolžjtve ministra Jovanoviča kod neosno« vane.
Dejstva sama pa smo nameravali na vesti šele pred komisijo. — Ker se pa po časopisih ponavljajo napadi ta širijo goro-stasne govorice, hočemo ves dejanski stan, kl ga bo lahko tudi komisija ugotovila la sedal podati javnosti.
Da bode javnost o namenu družbe Informirana. r.aglašamo, da ie bila družba ustanovljena po sklepu ankete dne 28. la
29.	avgusta 1919. kl so se le pod predsedstvom deželne vlade udeležili vsi oddelki deželne vlade, vsi centralnim oblastvam neposredno podrejeni oddelki, general Maister, zastopstva Koroških narodnih svetov, nadalje zastopniki vseh političnih strank in večjih gospodarskim organizacij. — Družba le bila zasnovana kod nadstrankarska organizacija z denarno udeležlro Gospodarske zveze in »Balkana« z določilom, da preskrbuje plebiscitno ozemlje na Koroškem z živili ter vsemi drugimi potrebščinami in da poskrbi za vnovčevanle pridelkov, ki lih prebivalstvo glasovalnega pasti A ni moglo oddati V Celovec kl le *>fl doslej njegovo tržišče ta oddajallšče D« po svoji možnosti družba ustreže temu svojemu namenu, je morala najslabše pridelke kupovati po vsakih cenah ter 11	-
dalatl globoko pod nabavno ceno na drugih tržiščih.
Tako n. pr. je oddalala spomladi krompir, kl le preostal na Koroškem po K I za kg. doČIm ga je morala sama v Istem času plačevati na Koroškem po Kr.‘350 za kg.
Družba le v coni A razdala živila za velikanske svote brez takojšnega plačila in rlskirala svoje kapltalije tako, da Je ime-
ta po plebiscitu le do 7 milijonov ttrjatev, katere so po zasedbi teritorija po AvstrPi postale praSljive. V coni B In ostalem teritoriju Avstrije nima družba niti vinarja tlrjatev.
Družba Je dobivala od julija 1920 dalie
Uto In mlevske Izdelke za aprovizaciio Koroške od Žitnega zavoda in le to blago razdeljevala po svojih podružnicah v Sln-Civesi In Podgorl, to pa le po nakazilih Okrajnega glavarstva v Velikovcu In Borovljah. Prosto se to blago ni oddajalo, to Jasno dokazuje primerjava prejetih nakaz nic z našimi knjigami.
Med starimi zalogami moke in drugih mlevsklh izdelkov, ki Jih je prevzela družba v skladiščili na Koroškem v luliiu 1920, je bilo tudi približno 7 vagonov pokvarjene moke, katere družba ni mogla In ni 6mela razpečavati v coni A. — Da le bila ta moka delanski za Človeško uporabo neužitna, Je bilo že v juliju 1920 uradno uga tovitena.
V času, ko Je bil blagovni promet med cono A in B vsled sklepa medz. plebiscitne komisije, kateremu le pritrdil tudi naš delegat, že popolnoma pTost, Je okrajno glavarstvo sporazumno s predsedstvom deželne vlade z dopisom z dne 6. septembra 192« podružnicam dovolilo, da se sme ta tlaba moka prodati v cono B, kot krma za živino.
Kar tiče speclielno dopustnosti prevoza blaga iz pasa A v B ugotavljamo, da Je Jugoslovanska sekcija piebl kom. v Celovcu z razpisom z dne 26. avgusta 1920 St. 272 obvestila okraiao glavarstvo Borovlje in Velikovec, »da carinski organi na demarkacijski črti ne vrše več pregleda, in da sme radi tega prebivalstvo v coni A v B In obratno izvažati in uvažati, kar (n kolikor hoče.«
Na podlagi omenjenih dovoljen) Je podružnica v Sinčavesi približno 6 vagonov te slabe moke, podružnica v Podgorl pa 8044 kg popolnoma pokvarjene koruzne moke prodala proti kompenzaciji v blagu v Celovec. Ker se le dobilo nekstero blago v Celovca povprečno za 30 odstotkov c* oelo kot v Jugoslaviji, smo le ustregli prebivalstvu cone A In mogli tudi konkurirati z avstrijsko propagando.
S tem Izvozom pokvarjenega blaga, k! zanj pri naa ni bilo odjemalcev, nismo
oškodovali domačih konzumentov, za kole
Je bilo vedno več kot v zadostni meri poskrbljeno z živili, nasprotno snio mogli samo koristiti naši plebiscitni propagandi, ker smo v zameno dobljeno blago (sol, usnje, čevlje, vžigalice, manufakturo Itd.) razprodajali pod dnevnimi cenami.
Vse razširjene obdolžltve so tedaj docela neosnovane In ne odgovariaio dejstvom, kar bode z gotovostjopodai.,,rudna preiskava.
Minister Jovanovič pa navaja v svoji ovadbi, da se ie izpeljalo dnevno 100 000 kg delrima na avtomobilih, deloma na vozovih v cono B.
Ne oporekamo pa možnosti, da so zasebni trgovci in drugi posamezni prebivalci cone A, poslužuloč se odprave demarkacijske črte in carinske kontrole, izvozili morda večje množine tudi zdrave moke v cono B, za katera dejanja pa družba oe more biti odgovorna, ker lih niti ona. niti politična oblastva niso mogli preprečiti.
Neglede na to. pa je bil Itak ob istem času glasom razpisa ministrstva financ Izvoz pšenice In pšenične moke v okviru kontingenta 15.000 vagonov v inozemstvo, tedaj tudi v Avstrijo prost prott plačilu carine In zaslgurania zdrave valute.
Da so se te dovolitve posluževali ne samo banatski IzvozničarJI temveč tudi nemški veletržcl, dokazuje dejstvo, da so Imeli Nemci še pred odpravo demarkacl). črte In carinske kontrole nakupičene v propagandne svrhe v coni B tik demarkacijske črte velike množine moke.
Končno še omenjamo, ker ae It v ča »opisih trdilo, da so bile te kupčije skle-nlene s sodelovanlem nekaterih Članov plebiscitne komisije, da je bil ravnatelj družbe član naše delegacije in Je takoj po Imeno vanju odložil vodstvo družbe. Ker Je Jasno, da Je bilo pri teh enostavnih od vlade dovoljenih kupčijah njegovo, kakor tudi drugih članov sodelovanie popolnoma odveč, Je zgorajšnle podtikanje nezasllšamo, neodpustljivo pa tembolj, ker se ne imenujejo člani imenoma, In se Jim ne nudi prilika za tožba
Sicer se pa čudimo, da minister Jovanovič ni poklical dotične člane takrat na odgovornost, ko Je Imel za to pravico la celo dolžnost.
Iz teh podatkov Javnost lahko sodi v
koliko je družba pripomogla pri prehranjevanju cone B In kje tiči vzrok slabega izida plebiscita.
Koroška Gospodarska Družba z o. z. Ljubljana.
* Uredništvo je odgovorno za vsebino le v zmlslu zakona.
Poslano.*)
Z ozirom na »poslano« z dne 15. t m. tvrdke L. Laurlch v Konjicah, v katerem se piše
1. da sta gg. Welsch In Lebltsch Izstopila prostovoljno iz službe in
2. kjer se tudi omenia, da ima gosp. Lauricb sam pravico nastavljati uradnike, katere o*i hoče, se ugotavlja sledeče:
Ad 1. Ministrstvo trgovine In Industrije Je z odlokom z dne 25. sept 1920, št. 2673/19 obvestilo trško občino v Konjicah, da je Adalbert Lebltsch dobil odpoved od tovarne Laurlch, Franc VVefsch pa sl tftče službe, ter da se Je nadzorniku ponovno naročilo, da ukrene vse potrebno. da tudi Welsch čhnprej zapusti tovarno.
Isto ministrstvo Je z odlokom z dne 3. okt. 1920, št. 2673/19 obvestilo, da zapusti Franc Welsch tekom oktobra službo v tovarni Laurlch.
Iz tega ie razvidno, da Imenovana gg. nista zapustila službe popolnoma prostovoljno.
Ad 2. Kar se tiče nastavljanja uradnikov pri podjetjih, ki stojijo pod državnim nadzorstvom, pa pravi § 7 Ur. I. št 153, nar. št *>7I's Poslovodjo hi uslužbence za podjetja, ki so postavljeni pod nadzor, Imenuje na nadzornikov predlog glavni poverjenik za agrarno reformo ali pa oddelek za trgovino hi obrt v smislu § 1, te naredhe.
Končno dajem g. Laurichu na znanle, da bodemo tudi v naprej postopali taka kakor se nam bode v narodnem in državnem interesu zdelo potrebno.
Ernest Maver, učitelj.
* Za vsebino tega spisa je uredništva
odgovorno le kolikor določa sakon.
Mali oglasi*
Proda se s
ŽENSKA ZIMSKA SUKNJA
popolnoma nova, črne barve se proda. — Vpraša se v upravi »Jugoslavije«. 2048 ZALOGA POHIŠTVA ta tapetniška delavnica Brata Sever, Ljubljana, Kolizej. Vabimo na ogled.
2050
GOZDNA PARCELA
za posekanje se proda, v kateri se nahaja bukov les in nekaj hrasta za drva ali oglje. — Naslov kupca Je poslati na upravo lista »Jugoslavije«.	2053
HIŠA
z gostilno, trgovino in pekarijo in več stanovanj se proda. — Naslov kupca je poslati natančni ta popolni na upravo »Jugoslavije«,	2053
MED
trčen ajdov prvovrsten se proda ca 200 kg po ceni a kg K 60. Anton Potič, čebelar, Rožnidol, p. Semič, Dolenjsko. 2031
BOLJŠE POSESTVO
na Gnrenlskem obstoieče Iz hiše g gostil no, gospodarskih poslopij, ter neka) gozdov ta njiv se proda. — Naslov: Valentin Pintar, Porkoren 26 (pri Kranjski gori).
2037
POHIŠTVO LE DOBRO IN SOLIDNO
delo se Jako po ceni proda. Spalna soba Iz trdega lesa od 8000 K naprej: spalna soba Iz mehkega lesa od 3500 K naprej. Kuhinjska opra a. — Vljudno se priporoča Lovro Mačič, n /arstvo a električnim obratom, Prevalje, Koroška	2040
DVE KRASNI TRINADSTROPNI HIŠI
Vila s 7 sobami garažo za avto In hlevov prekrasna gostilna s posestvom In živim, potem hiše, vile, pasestva, potem pisarne te prndado s 16 parketlranlml stanovanj nepremičnin. Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3. — Dopisi le proti znamki. JEZIC
več vagonov, lepih, suhih, dobavno Iz železniške postaje Stična, ima na proda) ali pa v zameno za usnje. Alojz Hotko, trg> vec v Žužemberku.	1994
259. štev.
POZORI UGODNA PRILIKA 1
Proda se v Ljubljani velika hiša z obsežnim vrtom, ležeča na periferiji mesta. Stanovanje s !. febr. 1921 za kupca. Cena samo 70 tisoč din. Hiša pravkar temeljito renovirana. —■ Vpraša se in ponudbe pod: »Koruna«, Ljuhliana, Aleksandrova cesta štev. 9, II. nadstr.	199J
KLAVIRJE,
planine in harmonije na obroke prodaja ta izposojuje AHonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, muzikalij in strun. Ljubljana, Kongresni trg 15.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje nalhitreje Hugon Hinšer. fotomal Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve.
Služb« :
IŠČEM STROJNIKA
za motorni mlin na »' .ni sili. za fino In Jednostavno moko. Dobi celo oskrbo. Mirko HOnlg, Zagreb, Sv. Saver 12.
2054
SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA s popolno prakso hranilnlčnega poslovanja išče v Mariboru za popoldanski čas primernega dela pri kakem denarnem zavodu ali v kaki drugi pisarni. Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista, v Mariboru.	2052
GOSPOD VEŠČ VSEH PI6ARNIŠK1H DEL želi spremenfti službo kot pisarniška moč. Nastopi takoj 1 Gre tudi na dežeio Cenjene ponudbe pod O. K. na npravo »Jugoslavije«.	2051
KROJAŠKI POMOČNIK mlad, nuobražen vsega dela vajen išče službe v mestu.	1046
Razno:
AKADEMIK Išče sobo s postrežbo in zajuterkom s 1. ali 15. novembrom. Pripravljen Je tudi podučevatl. Plača mesečno do 300 K. ce. njene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »Akademik«.	2049
KRZNAR
ta IzdelovateU Čepic, kateri hoče postati samostojen prevzame lahko takoj popolnoma urejeno delavnico in naj piše pod »Krznar« na upravništvo lista. 2047
Prlporota se
nlMia klobukov
za dame In gospode
P. Barborič
Mestni trg 7, bh
Ugodna prilika!
Lepo poaeatvn v najboljšem prometnem kraju	v	katerem	»o
Je nahajala več let trgovina > mešanim hlapom ae da v najem ali po ugodni ceni proda. — Naslov pove AnonCni zavod, Drago Beaeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 .	1865
Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju
priporoča Izdelke svojega
čevljarskega, mizarskega,
tapetni&kega, odseka, struga rak ega, bičarskega
7826
Oblast, konces. infotmačni zavod
Drago* Beseljak
ljubljena, Cankarjevo nabr. 5.
dobavlja vse kreditne in. privatne informacije v lu-Jn Inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
tal itnjl ta stHll n ptlnjL
Izborna konstrukcija ib elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu.
Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji ,Adier‘.
Kolesa iz prvih tov aren.
Dffrkopp, Styrla, Waffenrad.
SOL
lepa, bela, vsaka moiina ae dobi prj Leep«lrin Urttnlelil, l.falt-IJmiM, Prte*»|na ulica.
•0000000000«« OOODOOC000«
Popolnoma tuba
bukova drva
vaako množino ae dobavijo. Drva ae9 dostavijo na dom tudi pri naročilu vagonake množine. - Akacijeva c. 10, tramvajske poamja: 8v. Petra cerkev.
•ODBoeanDoeMooDnoonaon«
Zla ar in tuvtlir
ALOJZU FOCBS. SeieBbflmmsllca fi.
priporoča svojo veliko zalogo Jn-velov, zlatnino in srebrnine. Vaa popravila In nova dela ae Izvršujejo v lastni delavnici točno
in solidno,
Zaloga in rezanje vsakovrstnega
furnirja.
IVAN ZAKOTNIK, Ljubljana.
Dunajska cesta štev. 46.
Denaturiranu i rafinirani! žestu
prodaje sraka ItellAinn
Uprava vlnstelfnatva Josipa profa Bovnbel’es]|
Teh fon l»r. 6.	OPEKA - VINICA. Teletoii l»r. n.
09252^2 C^fiiEsssSSiSI
Y nobeni hiši, kjer so otroci, ne sme manjkati
Moj zverinjak
knjižica našim malim za saoavo in ponk • 45 slikami In k tem
•i>adajcčim besedilom.
= Cena 20 kron. =:
Dobiva se v Ljubljani:
vZveznikn)i9?rr^,Mari|intrg8. t Z« eznt tiskani, Stari irg 19,.
Volneno angleško blago
za zimske snknje, »Istre, kimono za dame ter kostume
Insv salo**
S. POTOČNIK, LJUBLJANA,
ŠELENBURGOVA ULICA fijl.
Cene izgotovljenim suknjam in plastem od 1500 — K naprej.
e
1
oi
n
e
o
E
Ultramarin pravi
plavilo za perice v krogrljicoh In prašku
nemu Izdelovateiju F. TURIN, Celje.
n cr 2. e
Sdriav!
......................a
Itjegova Minka voda. j
njegov paiim
S Pariš-Ljubljana. | |e naJboliil. i
■	S	JU
|BIRBIiaiBltllHlllll|jgsi»BIIIBBiSISe»aiSt||
DANICA
krem a
obutev
[Mi. ni in utaja mi
Prolavaja t
jlflfjjj' lnaniia Minit Melisi 11
ZAGREB, Iliča 213.
fatafos • - «6.	Brzojavi; (Ca>nsiai,
Priporočao se sledeče domače tvrdke:	IggfaHfcSgSI
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
Kleparstvo
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar% Cankarjevo nabr. 5.
Restavracija
Krvarlč, Prešernova ulica.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Telet. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Sclenburgova ul. 4,
Telefon St. 117.
Slikarslvo, pleskarstvo
Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. ao.
Specialna trgovina
s juveii in zlatnino Lud. Černe, VVoliova ulica 3.
Orodije in tehnične potrebščine
Odon Kontnjr, tu, Kolodvorska ulica 37
Trgovina 1	•fcT*1
a špecerijskim in delikatesnim bfhgom Aleksander Oblat, Sv. Petra C. 98. Janko Stupica, Sodna ulica.
a klobuki Ivan Soklič, Stari trg it. 4.
s papirjem Uranus, Mestni trg u.
a pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16,
s pisalnimi stroji The Rez & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
a špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
c vsemi pisarniškimi potrebščinami in fi.no galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica 1.
1 železnino
Erjavec ft Turk *pri zlati lopati Valvazorjev trg 7.
1 gramofoni in godbenimi inštrumenti Raaberger, Sodna ulica.
šivalnih in pisalnih stroiev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c 15.
z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarievo nabrežje štev. :.
z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupmk. Stari trg 19.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Odgovorni urednik Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v LiubiianJ.