V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Tvrdka Fr. Ks. Souvan v Ljubljani 61 K 24 h; »Bralno društvo« v Dol. Logatcu 40 K kot čisti dohodek koncerta z dne 10. julija t. 1. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Stajerski tovariši so se začeli jako zanimati za učiteljski konvikt, nekateri kar sami naročajo pri blagajniku »kolekte«, na katere potem pridno nabirajo znamke. Le tako naprej! Tovariš z Dolenjske, službujoč v bolj zapuščenem kraju, piše: »Ker pri nas ni takega ljudstva, ki bi se zanimalo za učiteljstvo, zato Vam iz svojih skromnih dohodkov pošljem pri- ložene znamke v dokaz, kako iskreno želimo učitelji na kmetih, da bi čimprej stal naš »konvikt« pod streho. Če bo vse slovensko učiteljstvo tako vneto za konvikt, kakor je ta vrli tovariš, smemo trdno upati, da bomo ob 251etnici naše »Zaveze« zborovali že v lastnem domu. Bog daj! Rezervni fond. Gospod Val. Zavrl, nadučitelj v Begunjah, je nabral pri okr. učit. konferenci dne 14. pret. m. 25 K 50 h. Darovali so: gospa Oman, gospice Kalmus, Kappus, Rajer in gg. Jos. Ažman, Bregar, Gerčar, Guštin, Hutnek, Jaklič, Jensko, Kalinger,v Korošec, Matajc, Rihteršič, Rus, Semrl, Zavrl, Zupančič in Žirovnik a 1 K; M. Razinger in A. Novak a 60 h; Fr. Jeglič 50 h; gospice: A. Ažman, Domianovič, Pogačnik, Zemljan in gg.: Baraga, Kocijančič, Labernik, Markošek in Petrovčič a 40 h in M. Hacin 20 h. Učiteljska 25letnica. Jubilanti in njih prijatelji, ki izlete dne 3. avgusta v Vintgar in na Bled, se peljejo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7-05 zjutrai in dospe v Javornik ob 9-14. Katehet Osvvald se poti in trudi v »Slovencu«, da bi ovrgel to, kar smo pisali v zadnji številki o pogrebu pokojnega ravnatelja Pirca. Da ni ropotanje prečastitega gospoda kateheta brez osebnosti, se razume ob sebi. To je klerikalna manira. S tem, da hoče »Slovenec« dokazi obratno, je najlepše dokazano to, kar smo pisali mi. Torej pika! — Pri tej priliki bi se drznili pohlevno omeniti, da nekateri prečastiti gospodje kateheti malo preveč politikujejo in se nekoliko premalo brigajo za verouk. Zatorej se nam prav nič čudno ne zdi, če ni vse tako, kakor bi moralo biti. Verouk je dolga vrsta abstraktnosti, zato je ta pouk jako težaven; in gotovo bi bilo koristnejše in vzvišenosti tega predmeta primernejše, če bi se prečastiti gospodje kateheti dostojno in vztrajno pripravljali na pouk, nego pa da odlagajo svoje duhovitosti v »Slovencu«. Bolje bi bilo tudi, da pišejo kakšne pomožne knjige, da bi se iz njih učili, kako naj razlagajo učencem katekizem, da bi ne bil ves sedanji njih >pouk« brezuspešen. Mi, ki smo liberalci, poznamo take knjige: imajo jih Nemci pa tudi Čehi in Hrvati jih imajo. A ljubljanska škofija še ni rodila kateheta, ki bi napisal svojim stanovskim bratom tako knjigo! To je znak, kako resno smatrajo prečastiti gospodje vzgojno svojo nalogo! Naš dober svet se torej glasi: »Poglabljajte se v svojo stroko, da ne bo pouk v krščanskem nauku tako konfuzen in brezmiseln!« Zdi se nam pa, da je naš nasvet le bob ob steno. O tem nas prepriča prihodnji sobotni »Slovenec«. ,,Geistliche Uebungen fiir Lehrerinnen." V inseratnem delu uradnega lista smo te dni čitali vabilo, s katerim »die Vorstehung des Ursulinen-Konventes in Laibach« vabi »ff. Lehrerinnen« k duhovnim vajam, ki se vrše od 31. julija do 4. t. m. Nemškutarskim ljubljanskim nunatn ni mogoče dopovedati, da naj puste med počitnicami učiteljice v miru. Ljubljanskemu škofu smo to že dopovedali, zatorej ga je že minila skrb za naše grešne duše. Klerikalni Ijubljanski nunski klošter naj posnema svojega vrhovnega čuvaja in naj prepusti skrb za izveličanje duš našim učiteljicam samim. Pametneje in bolj krščansko bi bilo, da je naše klerikalno pobožnjaštvo zavzeto tudi za gmotno blaginjo učiteljstva. Toda te usiljevane in popolnoma nepotrebne »geistliche Uebungen« nam pričajo, da so klerikalci trdno prepričani, da ni treba učiteljstvu kruha, nego da mu je dovolj, če ga tolažijo brezposelni pridigarji z radostjo nebeškega zveličanja! — Če ostane letošnji inserat ljubljanskih nun brez uspeha, jim svetujemo, naj poizkusijo prihodnje leto svojo srečo — s plakati. Morda le privabijo koga med dolgočasne samostanske zidovel Učiteljske izpremembe na Štajerskem. Nadučitelja sta postala: pri Sv. Treh kraljih pri Ormožu Ludovik sijanec, dosedaj učitelj pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah; pri Sv. Florjanu na Boču pa Fran Auernik, dosedaj okrajni pomožni učitelj za celjski politični okraj. Za učitelja v Vuhredu je imenovan Ivan Robič, dosedaj pomožni učitelj pri Sv. Križu — Slatina. Poroka se je dovolila učiteljici Josipini Stuhec pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah z ondotnim učiteljem Antonom Vogrincem. Okrajni šolski svet kamniški. Deželni odbor je imenoval v ta šolski svet Antona Stareta, graščaka v Mengšu, in Janka Rahneta, notarja na Brdu. Dekan pozdravlja. V nekem okraju — seveda na Kranjskem — je bilo učiteljstvo zbrano v okrajni uradni skupščini. Dotičnega dekana ni bilo doma; šel je po svetu, Bog ve kam. Vendar si je dovolil šalo, da je liberalno učiteljstvo pozdravil brzojavno. Brzojavni pozdrav je dospel med uradnim aktom, vzlic temu ga je g. nadzornik prebral in obenem — vljudnost zahteva vljudnost — zaželel, da bi se prečastitemu gospodu dekanu učiteljstvo brzojavno zahvalilo in mu izreklo svojo vdanost in morda tudi pokorščino. In tudi to med uradnim aktom. Ker se ni učiteljstvo takoj vdalo, je predsednik poceptal z nogami, češ, ali boste parirali ali ne?l No, nekateri so res parirali, drugi zopet ne — in vse to med uradnim aktom. Če bi si dovolili to šalo med banketom, bi ne imeli ničesar proti temu, a ker se je odigrala ta burka meduradnim aktom, zato moramo že protestovati proti takemu komedijanstvu I Personalia v kranjskem deželnem šolskem svetu ima v rokah tačasni poročevalec v upravnih in gospodarskih šolskih stvareh. To je vsekakor unikum. Personalne zadeve upravlja vendar samo tisti, kdor osebe pozna. To je logično. Na Kranjskem pa jim je logika deveta briga, zato pa vlada tem mogočnejše — protekcija. No, imamo vsaj nekaj, zato se pa tudi bodo kmalu Kranjcem vremena zjasnila! Korist lampijončkov. Kdor hoče po štiriletnem službovanju postati nadučitelj, bo zmagal tudi proti starejšim kompetentom, ako si preskrbi pravočasno zadosti lampijončkov. Drugo leto bo baje v Ljubljani katoliški shod. Kandidatje, le hitro sezite po lampijončkih! Kdor ne verjame, da to pomaga, naj vpraša novega nadučitelja v Naklem. Pri nas — drugod — in zopet pri nas. Na Kranjskem se je v dobi »ostrih sapic« pojavila navada, da so okrajne učiteljske skupščine ob četrtkih; ako so pa na kak šolski dan, mora učiteljstvo pouk tega dne nadomestiti prihodnji četrtek. Če napravijo učiteljska društva svoja zborovanja, morajo to storiti ob šole prostih dneh. — Iz kože bi skočili nekateri ljudje, ako bi »Zaveza« prosila, naj bo iste dni, ko zboruje naš parlament, deca brez pouka. Saj se še spominjamo, da se je članom stalnega odbora deželne učiteljske konferencije naročilo, naj donameste pouk, ki so ga zamudili, ko so se udeleževali sej. Koroški deželni šolski svet, ki je v isti državi kot kranjski, je pa drugega mnenja, kar dokazuje ukaz z dne 9. junija t. 1., ki so ga prejeli vsi okrajni, krajni šolski sveti in vodstva javnih ljudskih in meščanskih šol in ki se glasi v prevodu: »Nemško-avstrijska učiteljska zveza je prosila, naj se omogoči učiteljstvu udeležiti se 6. avgusta t. 1. v Mariboru zavezinega zborovanja s tem, da proglasi ta dan kot šole prost dan, ali pa naj dovoli udeležencem dopust. Deželni šolski svet iz principijalnih vzrokov ne more dan 6. avgusta proglasiti kot šole prost dan, prepušča pa učiteljstvu, da si izprosi potrebnega dopusta pri kompetentnih oblastvih. Dež. šol. svet opozarja obenem, da nima nikakih pomislekov proti podelitvi dopusta v svrho udeležitve pri omenjenem zborovanju.« V Ljubljani je imelo učiteljstvo slovenskih šol okrajno učiteljsko skupščino v četrtek, ker se baje ne sme vršiti na šolski dan; učiteljstvo nemških šol je pa smelo imeti konferencijo v soboto, torej na šolski dan. Ali so mari slovenski otroci toliko bolj zabiti kot nemški, da ne morejo pogrešiti enega šolskega dne? Stalnim odborom okr. učiteljskih konferenc pa prav toplo priporočamo, da se potegnejo za naše pravice. Ako si ne upajo tega, naj pa puste, lahko bomo dobili ljudi, ki bodo odprli usta, ko bo treba; torej: aut — aut. Tudi direktoriju »Zaveze« priporočamo to v premislek, potem ji ne bo treba loviti šole prostih dni za svoja zborovanja. Kar je dovoljeno na Koroškem in celo na Kranjskem za nemške učitelje, mora biti dovoljeno tudi za slovensko učiteljstvol Modra prepoved. Deželni šolski svet štajerski je prepovedal dajati otrokom na izletih in slavnostih upijanljivih pijač. Krivica! Učitelj, ki je pretneščen v Ljubljano, dobi mesečno kakih 40 kron več plače. Da se pa tak človek prezgodaj ne preseli, določijo v odpustnem dekretu, da se ga odpusti šele 2. septembra, da ne more prejeti 40 kron več. Ali mari ni to vnebovpijoča krivica, ker si mora dotični najeti in plačati stanovanje že avgusta, torej bi imel tistih 40 kron le za stanovanjef! Gospod referent v c. kr. deželnem šolskem svetu naj bi se enkrat udeležil skromnega obeda učiteljske rodovine, potem bi ne ravnal tako!. Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo XIX. skupščino dne 4. t. m. v Zaicu pri Celju po vsakoletnem vzporedu, katerega zadnje 3 točke tvorijo razne volitve. Ob enaki priliki smo že omenili v svojem listu, da se nam zdi čudno, da ni v vodstvu družbe, ki je šolska družba, nobenega učitelja, dasi ti mnogo store zanjo. To začudenje ponavljamo tudi letos. Morda se v Aalcu v tem pogledu kaj izpremeni. Zato naj poskrbe letos posebno štajerski naši tovariši. Štatistika slov. Ijudske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu v šolskem letu 1903/04. Na deški šoli v I. razredu vpisanih 104 otrok » II. » » 85 » » III. » » 85 » » IV. » » 52 » » V. » » 39 » Skupaj: 365 otrok Na dekliški šoli v I. razredu vpisanih 105 otrok » II. » » 89 » » III. » » 72 » »IV. » » 52 » » V. » » 54 » Skupaj: 372 otrok Skupno število otrok 737. Ta števila kažejo, da so posebno trije razredi prenapolnjeni z otroki, osobito v tesnih šolskih sobah deške šole. Neobhodno potrebno bi bilo torej, da se vsaj v prvem razredu obeh šol prirede paralelke, ker drugače se ne bo moglo sprejeti vseh otrok v ta razred, in starši bodo prisiljeni, pošiljati jih v laške šole, kar bo v veliko škodo za narodno stvar. Žal, da je družba na slabih nogah in ne bo mogla tega storiti. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico dne 16. julija 1904. Sklenilo se je, da se knjiga »Ein Tag ein Jahr im Leben des Kaisers. Von Rudolf E. Peerz, k. k. Professor« šolam ne naroči, ker otroci goriške okolice ne razumejo nemškega jezika. Na vlogo družbe za varstvo živali se učiteljstvo zopet opozori, naj dela na to, da otroci ne bodo trpinčili živali ali z njimi slabo ravnali. En nadučitelj se na lastno prošnjo priporoči na višjem mestu za upokojitev. Ukrenilo se je potrebno, da se dobi Šolska soba za Dolenjo Branico. Rešile so se prošnje dveh učiteljev in ene učiteljice žen. ročnih del za podporo. Pooblastilo se je sedem šolskih vodstev, da izvedejo nekatere naprave, poprave in preskrbijo šolske oprave. Rešila se je pritožba člana nekega krajnega šolskega sveta. Nakazalo se je doplačilo k zadnji petietnini neki bivši učiteljici. Vzelo se je na znanje, da so se oglasili štirje učiteljski kandidatje in ena učiteljica za službo v goriški okolici. Njih prošnje se rešijo v prihodnji seji. B. Peti trgovski tečaj za izobrazbo Ijudskih učiteljev, ki ga prirejuje češki trgovski muzej v Pragi, so otvorili v nedeljo 17. pret. m. Slušateljev je do 90, učiteljev ia učiteljic. Čehi so pač spoznali, kakšno vrednost ima trgovska naobrazba za vsakega človeka, posebno pa za učitelja, ki naj bi bil tako tolmač te vednosti tudi napram kmetiškemu stanu. Ker je češki trgovski muzej videl in spoznal žalostne razmere, ki se porajajo na Slovenskem ravno zaradi neznanja in nedostajanja trgovske izobrazbe, je hotel razširiti svoj delokrog tudi na Slovensko, kakor se mu je to posrečilo pri ogrskih blovakih. Pričel je akcijo, da privabi in pridobi za ta peti kurz vsaj enega ali dva slovenska učitelja. Toda ta njegova akcija se mu je popolnoma ponesrečila. Razni krogi pač še niso uvideli, da je taka izobrazba velike vrednosti. Zato so odbili edinemu prosilcu-učitelju podporo, da obiskuje ta velevažni tečaj. Na Češkem žrtvujejo posebno trgovske zbornice za ta namen kaj lepe vsote. Ali bi ne bilo tudi pri nas lahko tako ? Upajmo, da se tudi pri Slovencih izpremeni naziranje in mišljenje in da spoznajo tudi na Slovenskem vrednost prave ljudske izobrazbe. —t— Splošno uradniško društvo za avstro - ogrsko monarhijo na Dunaju nam naznanja, da se je dogovorilo z mnogimi učnimi zavodi glede popolne, oziroma delne oprostitve šolnine (vzgojnine, stanarine itd.) otrok svojih članov. Te učne zavode navaja posebna brošura, ki jo je imenovano društvo pravkar izdalo in ki jo dobi vsak brezplačno pri društvenem vodstvu (Dunaj, I., Wipplingerstrafie 25.) Samo za poštnino je poslati 5 h. Vzporednica na češkem in poljskem učiteljišču. Dne 10. pret. m. so imeli v Opavi češki in poljski poslanci sestanek zaradi ustanovitve češke vzporednice na učiteljišču v Opavi in poljske v Tešinu. Sprejeli so resolucijo, v kateri pravijo, da se s to ustanovitvijo izpolni le majhen del slovanskih zahtev glede šolstva v Šleziji. Z vzporednicami pa se za stalno ne zadovolje, .temveč Cehi in Poljaki v sleziji vztrajajo slej kot prej pri zahtevi, da se jim morata ustanoviti samostojni učiteljišči. Resolucija biča nemško protestno akcijo ter protestuje proti temu, da se zadeva vlači na politično in narodno-egoistično polje. Površje naše zemlje meri 509,950.000 štirjaških kilometrov. — Od tega prostora je nekaj več nad 1 četrtino kopne zemlje, ostalih 373,450.000 štirjaških kilometrov je pod vodo. Opozarjamo čitatelje na inserat trgovine Dragotina Hribarja.