PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 80 lir Leto XXVn. St. 107 (7895) TRST, sobota, 8. maja 1971 DANES V BRUSLJU SEJA EVROPSKE SKUPNOSTI 0 MONETARNI KRIZI Zahodna Nemčija predlaga uvedbo nihajočih valut evropske šesterice Socialist Lombardi ugotavlja, da temelji kriza na deficitu ameriške plačilne bilance zaradi velikih izdatkov vietnamske vojne . BONN, 7. — Nemška Zvezna vlada je danes zasedala dopoldne Aki ali da vsaj dosežejo razume-lta morebitne enostranske u-P« bonske vlade. hnt 1 n*k nemške vlade torej ni v odkrito povedati, za kaj gre, ndar pa je iz njegove izjave po-l; en' jasno, da bodo jutri v Brus-sta • rac* predlagali, da naj pri-evropski partnerji na ni-j^J°co marko, oziroma točneje: demCi..b°d0 predlagali, da se uve- dolarja, kolikor pa ne bi uspeli, bodo predlagali, da uvede tak režim samo Zapadna Nemčija. To naj bi bilo v skladu že z včerajšnjo izjavo predstavnika nemške vlade, da ne bodo razvrednotili marke, kar pa je v bistvu samo igranje z besedami, saj Nemci niso povedali, kaj naj bi pomenila nihajoča marka, za kakšen odstotek nihanja naj bi šlo, odnosno točneje gre samo za nihanje navzdol, kot je to v skladu z objektivnim položajem na valutnem tržišču in kar je v bistvu zelo podobno devalvaciji. Italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi je danes odpotoval fežim nihajočih valut vseh še-evropskih držav v odnosu do """■nni..mu,................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Včeraj je bil pogreb dr. Scaglioneja in njegovega šoferja Intenzivna preiskava o umoru v Palermu Glavni osumljenec je 29-letni Salvatore Ferrante - Zahteva Po objavi rezultatov preiskave parlamentarne komisije Palermo, 8. — več tisoč oseb a danes udeležilo pogreba pa-PjV^kega državnega pravdnika dr. fert a ^caSlioneja in njegovega šo-Antonina Lo Russa, ki so ju rsu , krvniki umorili predvče-. "bjirn zjutraj v bližini mestne-^ Pokopališča. Obdukcija dveh tru-tartJe Pokazala, da so sodnika štirje streli, šoferja pa trije. ^ .Pljski izvedenci skušajo sedaj iz kolikih vrst orožja so Paboji izstreljeni. viti ^^kovalci skušajo tudi ugoto-odgovornost 29-ietnega Salva-faijJa Ferranteja, ki so ga areti-Caj.’- ko se je pripravljal na vkr-— 'e na trajekt, s katerim se je IjT'1'1 odpeljati v Genovo. Osum-citPC’ ie sinoči malo po arcta-Ji'iM Poskusil napraviti samomor z o- ki jo je dobil na mizi ne-zasliševalca. Ferrante je star pre- vsaj obdolžen bokcije, saj je bil v fazSu1 obojen ali vsi.. j|A;o,zločinov: kraje, pretepov in na 'nskega združevanja. Danes so ViCon:,ettl opravili poskus z «roka-W lz. Parafina*, s katerim naj bi fevrj^i' ab -ie Ferrante streljal z Žeparjem, ki so mu ga našli v bjl .Po nepotrjenih vesteh naj bi Bg fOzultat poskusa pozitiven. Sedaj Ijeti -° Primerjali krogle, izstre-nah!- iz n.iegovega samokresa, ^ so jih našli na kraju j, Bcnega umora. Kaže tudi, da ja ,atlte nima alibija za čas, ko p 11 umor izvršen. $ piskava se seveda nadaljuje tu-*sku! ?ruRe smeri. Včeraj so pre-Ba .ci zaslišali 52 oseb, danes tudiSe drugih dvanajst. Preučili so tB|jn a 'bije stotine oseb, ki jih su-Sb|j ' da so povezani z mafijo, stan oblast .je tudi odredila vrsto pPvanjskih preiskav. iBa*. tem zadnjem zločinu sicilske kg .le so številne politične stran-Vo *n .organizacije postavilč zahte-ko^l^.i Parlamentarna preiskovalna do o mafi.ji objavi zaključke, delov ie prišla po osemletnem t»če an'u> ^ vsaj tisti del, ki se ttiaj *Zatteve Liggio* in drugih pri .J. ’ raccini po nalogu vodstva PSI obiskal predsednika senata Famfamja in mu izrekel željo, da bi bil parlament čimprej obveščen o rezultatih dela komisije. Isto .ie storil predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Bertoldi pri predsedniku Pertiniju. Podobno pobudo je pri predsednikih obeh domov parlamenta sprožila skupina »Mani-fes to*. Tajnik PRI La Malfa pa je poslal predsedniku komisije Cat-taneiu pismo, v katerem pravi, cta bi takojšnja objava izsledkov komisije pomenila najboljši odgovor na zločin ter dokaz volje, da se izsledijo in kaznujejo vse odgovornosti na vseh ravneh. O vprašanju, če je primemo objaviti rezultate preiskav (predvsem glede na to, da bodo kmalu na Siciliji upravne volitve) se je vnela tudi precej vroča polemika med ministrom Lupisom in predsednikom parlamentarne komisije Cattaneiem. V New Yorku je za sedaj še vse mirno in Nixonova administracija vztraja pri trditvah, da ameriško gospodarstvo dobro napreduje in da je to največ kar la.iko Evropa želi. Istočasno pa uradni podatki niso ohrabrujoči, saj je deficit ameriške plačilne bilance dosegel v lanskem letu 10 milijard dolarjev in se je ta deficit podvojil v prvem štirimesečju letošnjega leta. Na zahteve evropskih finančnih krogov, da naj Amerika porabi del svojih rezerv v zlatu, pa ameriški finančniki odgovarjajo, da je celotna likvidna rezerva ZDA dosegla marca komaj 14 milijard 340 milijonov dolarjev, medtem ko kroži v tujini 40-50 milijard dolarjev. Iz Tokia poročajo, da je japonska Narodna banka znižala obrestno mero od 5.75 na 5.50 v Bruselj, kjer se bo jutri udele-1 čilno bilanco, evropske države pa žil zasedanja finančnih ministrov | skupno rešitev monetarnih vprašanj. EGS. Ministra spremlja guverner Banca dTtalia Carli in generalni ravnatelj za zaklad Niconi. Minister je pred odhodom izjafvil novinarjem, da v obstoječem položaju ne more ničesar stvarnega povedati. Dodal je, da so bili stalno v stiku z drugimi finančnimi ministri evropske skupnosti ter da bodo sodelovali v ozračju konstruktivnega sodelovanja. Socialistični poslanec Riccardo Lombardi je vložil v poslanski zbornici vprašanje glede resnih posledic stalnih kriz dolarja za evropsko gospodarstvo. Te posledice so še zlasti občutne za italijansko gospodarstvo, ko Italija sodeluje v klubu držav, ki umetno podpirajo dolar in ki so se obvezale, da hranijo njih emisijske banke obsežne količine dolarjev, ki se ne morejo pretvoriti v zlato. Lombardi pravi, da je treba sprožiti pobudo, da se prepriča vlada ZDA, da ni mogoče več vztrajati pri umetnem podpiranju njih valute in da morajo ZDA resno ter prepričljivo dokazati, da nameravajo odstraniti resnični vzrok krize dolarja, ki jo predstavlja vojna v Indokini z vsemi posrednimi in neposrednimi izdatki tako v ZDA kot v tujini. Kriza dolarja je v ospredju zanimanja po vsem svetu ter prihajajo iz pomembnejših finančnih središč različne vesti. V Londonu se je položaj umiril, vendar pa so razlike med nakupnimi in prodajnimi cenami dolarja izredno velike ter londonski operaterji pravijo, da bi uvedba nihajoče marke v resnici pomenila prikrito revalvacijo nemške valute. V Ziirichu niso zamenjavali dolarjev in se bodo operacije ponovno pričele šele v ponedeljek. Dolarje so kupovali po 4.30 švicarskih frankov, medtem ko so jih pred valutno krizo po 4.26. Iz Ženeve pa poročajo, da se je danes sestala na izrednem zasedanju švicarska vlada, ki je proučevala mednarodni monetarni položaj. O rezultatih niso ničesar povedali, ker očitno čakajo na sobotni zaključek seje šesterice. Včeraj pa je načelnik finančnega oddelka Nello Celio dejal, da postaja položaj nevzdržen ter da ni mogoče vztrajati na zavračanju nakupa dolarjev, kar lahko privede do resnih težav pri normalnem prometu. Celotno vprašanje ima po švicarskem mnenju evropski značaj in morajo ZDA iška ti način, da uravnovesijo njih pla- DANES PONOVNA SEJA KOMISIJE ZBORNICE ZA JAVNA DELA Znaki o možnosti kompromisa glede stanovanjske reforme Včtraj so na posvetovalnem zasedanju odobrili prvih sedem členov zakona - Razgovor med sindikati in komunisti - Seja vodstva PSI RIM, 7. — Na današnji seji ožjega odbora parlamentarne komisije se rji so ničesar dogovorili glede reševanja sporov o zakonskem predlogu reforme stanovanjske politike. Popoldne pa je zasedala komisija, ki je odobrila prve člene in med njimi tudi čl. 4 glede uprave GESCAL, ki bo še nadalje urejevala izvajanje načrtov, ki so že odobreni do 31. decembra 1972. Čl. 5 se nanaša na prostojnost dežel. čl. 6 pa na avtonomne institute za ljudska stanovanja. Komisija je končno odobrila tudi čl. 7, ki predaja deželam pristojnost u-pravljanja glede programov na zazidalne površine v zvezi z zakonom št. 167. Tu pa se je delo komisije ustavilo in so sklenili, da bo komisija zasedala tudi jutri. Istočasno so tudi sporočili, da se bo poslanska zbornica sestala v torek in da bo takrat pričela obravnavati stanovanjski zakon. Zvečer je Colombo predsedoval v palači Chigi sestanku, na kate- rem sta bila prisotna minister za javna dela Lauricella in podpredsednik parlamentarne skupine KD Zanibelli. Po sestanku je Lauricella dejal, da so dolgo delali, da bi rešili vprašanja. Minister je mnenja, da jim bo jutri uspelo, da se v komisiji dogovore glede čl. 26, ki predstavlja kritično vprašanje za sporazum med vladnimi skupinami. člen 26 se nanaša na razla ščanje zemljišč ter so se pri tem sporekli socialisti in demokristjani glede možnosti, da bi razlaščena zemljišča prodali zasebnikom. Podpredsednik demokristjanske parlamentarne komisije Zanibelli pa je po sestanku dejal, da sporno vprašanje glede čl. 26 ne zadeva samo odnose med KD In PSI, temveč vse politične sile, ki sodelujejo v večini. Dodal je, da je treba upoštevati! dejstvo, da je vlada sestavljena iz različnih političnih skupin in da je treba upoštevati vsa stališča. Zaključil pa je, da nameravajo čim hitreje razpravljati v parlamentu, ker je bilo v komisiji iiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiniimiiuiiiiiiiiiiin ZAKLJUČEN OBISK DRŽAVNEGA SEKRETARJA IDA NA BLIŽNJEM VZHODU Po zadnjem srečanju z Goldo Meir William Rogers dospe danes v Rim Neuspeh razgovorov z izraelskimi voditelji? - Srečanje s člani zunanjepolitične komisije parlamenta TEL AVIV, 7. — Ameriški državni sekretar William Rogers zaključuje obisk na Bližnjem vzhodu: jutri se bo na poti proti Washingto-nu ustavil v Rimu, kjer se bo srečal s predsednikom vlade Colom-bom in zunanjim ministrom Moram. Dokončni obračun potovanja pa bo mogoče napraviti šele priliodnji teden. ko bo Rogers pripravil poročilo za predsednika Nixona. Kot .je mio pričakovati, je bila zadnja etapa potovanja najbolj delikatna. O razgovorih med šefom ameriške diplomacije in izraelskimi voditelji ni uradnih vesti, mnogi znaki pa kažejo, da v Tel Avivu niso pripravljeni popuščati ter da Rogersovo posredovanje v tem pogledu rti bilo uspešno. Danes se je Rogers ponovno sestal z Goldo Meir, tudi tokrat ob navzočnosti podpredsednika Alana ter ministrov Dajana in Ebana. Razgovoru pripisujejo opazovalci odločilen pomen: včeraj je namreč, kot se je zve NlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllimiillllllliiilliillllillllliliiiliiiilllliuiiiiliiiiiiilliilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiilillillllllllllllll PETDESETA OBLETNICA ROMUNSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE Ceausescu o avtonomni poti vsakega naroda v socializem Na proslavi je tajnik KP Romunije odločno podčrtal enakopravnost vseh delavskih partij ter zavrnil tezo o edinem vodilnem centru BUKAREŠTA, 7. — Generalni taj- • munistov z mednarodnim delavskim nik romunske komunistične partije | gibanjem. Ceausescu je mnenja, da skupine Nicolae Ceausescu je imel danes obsežen govor o vlogi in o delu romunske partije ob njeni petdesetletnici. Ceausescu je govoril dobre štiri ure in je orisal delovanje partije od leta 1920 pa do danes, njeno težavno borbo v razdobju med dvema vojnama, vlogo v drugi svetovni vojni in dosežke po osvoboditvi. Zanimiv je bil odstavek, ki se nanaša na povezavo romunskih ko- ,,,,,lHliii,i[„i,i„l„,,iiii,ilii,iniiniif HiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimlliiMiiliiiiiiiilllilHHiiiimiiiiililliiiiil PRIHODNJI ČETRTEK IN PETEK delegacija SZDL Slovenije •'b obisku pri socialistih v Furlaniji—Julijski krajini Delegacija, ki jo vodi predsednik SZDL J. Vipotnik, bo obiskala Trst, Gorico in sovodenjsko občino ^ Povabilo deželnega komiteja d^testione stranke bo 13. maja l,. 'ovala v Trst delegacija repu- kj^Sa komiteja SZDL Slovenije, vodi predsednik Janez Vi- d^tegacdja Se bo razgovarjala z predstavniki PSI, obiskala itof0 in sovodenjsko občino, trge P tedjedelnice in morda še dru-Kraie naše dežele. vetKK*itla razgovorov zadeva prejeto00 dvostranske odnose in Vens£a Vp,rašanja, problematiko slo-ZaŽčR naroftee manjšine in njene ’ gospodarstvo, kulturo, zu Polittko. Delegacija se bo mudila v deželi Furlaniji - Julijski krajini dva dni. Poleg predsednika Vipotnika so v n,jej še Štefan Brajnik, Bogo Gorjan, Nada Majcen, Marjan Javornik, Leopold Krese, dr. Svetozar Polič in dr. Stane Pavlič. Za deželni komite socialistične stranke se bodo razgovorov udeležili tajnik deželnega komiteja Tringale, podpredsednika deželnega sveta Jn odbora Pittoni in Moro, tajniki štirih federacij PSI v deželi Pesante (Trst), Porteili (Pordenon), Dellago (Gorica) in TosoUni (Videm) ter član deželnega komiteja PSI, ki vodi slovensko komisijo, Branko Pa , hor. se je število komunističnih partij po svetu močno povečalo in da so partije sposobne same na avtonomni način odločati ter proučevati vprašanja, zaradi česar ni več ne potreben, ne mogoč, en sam center svetovnega delavskega gibanja. Tajnik romunske partije je obravnaval nov petletni gospodarski načrt, ki predvideva pomembno izboljšanje življenjske ravni romunskega prebivalstva ter splošni gospodarski napredek. Ceausescu je mnenja, da mora Romunija okrepiti svojo obrambno moč in izpopolniti organizacijo oboroženih sil. Romunija bo razvijala vojaško sodelovanje v okviru varšavskega pakta, ki je nastal kot odgovor na ustanovitev NATO. Romunija kot socialistična država postavlja v ospredje prijateljstvo z vsemi socialističnimi državami in kot članica SEV prispeva k okrepljenemu sodelovanju v okviru te organizacije. Istočasno pa je Romunija tudi pobudnik sodelovanja z vsemi državami ne oziraje se na njih politično-socialno ureditev, zavzema se za dvostransko sodelovanje, za krepitev gospodarskih in drugih odnosov ter sodelovanje na vseh področjih. Ceausescu je še posebej poudaril, da je Romunija, kot evropska država zainteresirana glede miru in varnosti in da je zaradi tega pobudnica politike pomirjenja med vsemi evropskimi državami. V te, zvezi je odločno podčrtal znano romunsko stališče o pravici vsakega naroda, da odloča o svoji usodi in da izbere pot svojegi razvoja. Vsaka kršitev tega načela pomeni kršitev suverenosti narodov in vodi k ustvarjanju napetosti ter ogroža varnost in mir. Ceausescu je mnenja, da se evropski položaj razvija na bolje in da so lani 1 prišle do izraza pozitivne težnje, njega godi. za kar je kot primer navedel sovjetsko - nemško pogodbo ter razgovore med predstavniki obeh Nerrv čij. Kot pozitivni element mednarodnega položaja je izrecno omenil prve, čeprav skromne, stike med Ljudsko republiko Kitajsko in ZDA ter dejal, da tudi to dejstvo služi stvari sodelovanja med državami z različno ureditvijo, interesom miru in mednarodne varnosti. V zaflflljučku svojega govora se je Ceausescu povrnil na odnose med delavskimi strankami in je ugotovil, da morajo ti odnosi temeljiti na popolni enakosti pravic, na medsebojnem spoštovanju, na solidarnosti in bratski pomoči. Ceausescu je mnenja, da je treiba ta vprašanja reševati z razpravo. Izkušnje dokazujejo, da lahko pride do težav ali do začasnih nasprotij. V takem primeru se druge partije ne smejo na noben način vmešati v notranje zadeve prizadete partije ln ne smejo podpirati frakcijskih bojev. Vsako vmešavanje v notranje zadeve med komunističnimi partijami Je škodljivo, ker samo povzroča težave pri procesni obnavljanja in utrjevanje enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. V tej zvezi je Ceausescu izrecno podčrtal, da je romunska partija v preteklosti napravila napako, ko je sodelovala pri kritiziranju in pri obsojanju bratskih komunističnih partij. Ta zanimivi del je tajnik romunske komunistične partije zaključil z ugotovotvijo, da marksizem, lenlnlzem ni utirali trdil, da ima monopol glede sooialnlh vprašanj da Je treba ustaviti sodelovanje to dialog z vsemi silami in vsemi naprednimi tokovi sodobne misli, saj ni mogoče misliti, da se lahko marksizem-lenlntzem ločeno razvija in pri tem zanika vse, kar se okrog delo, govoril pretežno Rogers, danes pa so na vrsti Izraelci. Glas nik državnega departmaja McClos-key pa ie že po včerajšnjem sestanku izjavil, da je bil ta -»živahen*. Drugi dan Rogersovega obiska v L ’■ se je začel s poletom nad pristaniščem Šarm El Šejk. ki bi si ga hoteli v Tel Avivu priključiti. Državni sekretar je odklonil izraelsko letalo ter se raje pcplužil predsedniškega »boeinga 707», s katerim je prišel iz ZDA. Niti ni pristal na zasedenem ozemlju, da ne bi kdo tega tolmačil kot ameriški pristanek na izraelske anek-sionistične želje. Rogersovo letalo ni nikdar preletelo zasedenih o-zemelj, pač pa .je iz Ejlata v Šarm El Šejk letelo nad Akabskim zalivom in ne nad Sinajskim polotokom. To dejstvo je Rogers ob vrnitvi še posebno poudaril, medtem ko je McCloskey pribil, da ne gre pripisovati ogledom ozemelj, ki jih Izraelci zahtevajo zase, «nobenega političnega pomena*. Po poletu nad šarm El šejkom se je Rogers s helikopterjem pripeljal v Jeruzalem, kjer si je ogledal nekaj znamenitosti, med katerimi slovito Omarjevo mošejo. Nato .je bil na sedežu parlamenta gost članov zunanje politične in obrambne komisije «knesseta», s katerimi se .je dolgo razgovarjal. Med razgovorom, ki .je trajal dve uri in petnajst minut (tričetrt ure več, kot je predvideval protokol), je imel Rogers priliko slišati tudi mnenja predstavnikov opozicijskih strank: spregovoril je tudi voditelj desničarske stranke »Gahal* Mena-hem Begin, ki .je ponovil teze svoje stranke o »trdi roki* do arabskega sveta. O težavah, Iti jih Rogers srečuje v Tel Avivu, zgovorno priča včerajšnja izjava podpredsednika vlade Alona študentom telavivske univerze. Alan je opozoril, da bi se sedanja izmenjava misli med Roger-som in izraelskimi voditelji utegnila spremeniti v žolčno polemiko ter dodal, da skuša ameriška de legaci.ja vplivati na Izraelce. Po A- lonovem mnenju ne kaže, da bi lahko v doglednem času našli rešitev bližn.jevzhodne krize, pač pa bi bilo koristno dogovoriti se o ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Kot znamenje napetosti med sobesedniki cenijo nekateri tudi nenaden preklic sprejema, ki bi moral biti na ameriškem veleposlaništvu, ter črtanje napovedane Fto- opravljeno že konstruktivno dieto. Vsedržavne sindikalne organizacije so se danes sestale s predstavniki komunistične partije. Uvodoma je govoril tajnik KPI Lango, nato je generalni tajnik CISL Starti obravnaval odnose med sindikati in strankami, Simomelnl pa je obrazložil sindikalne predloge glede posameznih reform. Za njim je govoril član CK KPI Di Giulto o zdravstveni reformi, poslanec Ba-rca pa o taktiki KPI glede reform. Namestnik tajnika KPI Beriin-guer je ob zaključku izrazil zaskrbljenost, da pri napadih na reforme ne gre samo za taktično zavlačevanje, temveč za akcijo sil, ki nasprotujejo reformam in ki so prisotne tudi v večinskih strankah. Zavret je politike reform pa bi imelo resne posledice ne samo za gospodarski položaj, temveč za celotno notranje italijansko politično stanje. Danes so se sestala tajništva sindikalnih konfederacij, ki so preučila dosedanje razgovore s politični ml strankami. Izdelali so skupno stališče in skupno oceno o razgovorih, ki jo bodo zelo verjetno jutri objaviti. Danes se je sestalo vodstvo PSI, ki je zelo pozitivno ocenilo uspešen razgovor s sindikalnimi organizacijami. Ponovili so obvezo, da se bodo zavzemali za reforme ter so ugotovili, da je prišlo glede davkov, stanovanj in Juga do občutnega zavlačevanja ter da glede teh vprašanj obstoja bistvena soglasnost med socialisti ln sindikalnimi organizacijami. Socialisti nato ob-ravnajo ozračje panike, ki ga podpihujejo zainteresirani krogi in ki istočasno vodijo tudi protislndikal-no kampanjo. Vse to izraža poskuse, da se zavre in ošibi proces reform. N«nni obišče Izrael RSM, 7. - Senator Pietro Nenni bo od 12. do 18. maja obiskal Izrael, kjer bo gost predsednice vla- ____RL , de GoLde Meir. Nennija bo sprem- gersove tiskovne konference iz pro-1 ljal namestnik tajnika PSI Craxi. gramov izraelske televizije. Drugi pa pravijo, da je do teh sprememb prišlo, da bd »podčrtali deloyni značaj obiska*. Med obiskom bo Nenni srečal med drugimi zunanjega ministra Ebana, podpredsednika vlade Alona in o-brambnega ministra Dajana* Aviv — Srečanje med Wil Hamom Rogersom in Goldo Meir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB 50LETNICI ZAČETKA USTANAVUANJA PEN KLUBOV Danes se začne mednarodni kongres književnikov v Piranu Udeležuje se ga 220 književnikov iz 46 držav Član IS SR Slovenije dr. Ernest Petrič o beneških Slovencih LJUBLJANA, 7. - Na enem prejšnjih zasedanj republiškega zbora skupščine SR Slovenije je poslanec tega zbora Tone Remc zastavil poslansko vprašanje v zvezi s stanjem beneških Slovencev v Italiji. Na to vprašanje je na zasedanju republiškega zbora 4. maja odgovoril član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Ernest Petrič. Poslansko vprašanje se je glasilo: »Slovenska javnost je z izrednim zanimanjem spremljala obisk predsednika republike v Italiji in pričakuje, da bodo rezultati tega obiska prispevali k reševanju še odprtih vprašanj v odnosih med Italijo Jugoslavijo. V tem procesu ima SR Slovenija izredno odgovorno in aktivno vlogo. Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije postavljam vprašanje: — Kako ocenjuje današnji položaj beneških Slovencev in katere ukrepe bi morali po njegovem mnenju predstavniški, politični, gospodarski, kulturni, znanstveni in drugi subjekti slovenske družbe sprejeti, da se tudi v Beneški Sloveniji spodbudi proces uveljavljanja legitimnih pravic italijanskih državljanov slovenske narodnosti? — Katera ekonomska, politična in kulturna vprašanja iz položaja beneških Slovencev so pri tem prioritetnega pomena?* Dr. Ernest Petrič je odgovoril: »Beneški Slovenci so bili priključeni k Italiji na osnovi plebiscita 1866. Kljub temu, da so bili tudi z državno mejo ločeni od jedra slovenskega naroda, so vse do danes ohranili svoj jezik, šege in običaje. Italija obstoja beneških Slovencev kot narodnostne skupine ni priznavala niti v preteklosti niti danes. Beneški Slovenci nimajo možnosti pouka v materinem jeziku, niti drugih narodnostnih pravic. Vse do konca druge svetovne vojne niso imeli svojih kulturno - prosvetnih organizacij. Med drugo svetovno vojno so se beneški Slovenci aktivno udeleževali borbe proti fašizmu in formirali v sklopu IX. korpusa birško - beneški odred. Ta neposredni stik z jedrom slovenskega naroda je vplival na oživitev nacionalne zavesti. Kmalu so ustanovili kulturno prosvetno društvo «Ivan Trinko* in leta 1950 pričeli izdajati tudi svoj štirinajstdnevni časopis «Matajur». Gospodarsko je Beneška Slovenija zaostala pokrajina malih hribovskih kmetij z močnim izseljevanjem. Kolonija slovenskih izseljencev iz Benečije, ki delajo v Švici, izdaja svoj bilten »Emigrant*, v katerem se zavzemajo za reševanje svojih izseljenskih, predvsem pa domačih beneških problemov. Med prizadevanji beneških Slovencev za uveljavitev narodnostnih pravic .je znana »spomenica* predsedniku republike Italije gospodu Saragatu ob 100-letnici plebiscita, v kateri beneški Slovenci zahtevajo enako o-bravnavanje, kot ga imajo ostali Slovenci v Italiji, predvsem pa pouk v materinem jeziku. Leta 1969. je dr. Berzanti, predsednik deželne vlade dežele Furlanije - Julijske krajine sprejel delegacijo beneških Slovencev, ki mu je predložila dokument z zahtevami, med katerimi je pouk v materinem jeziku na prvem mestu, pa tudi podpore slovenskim društvom in tisku ter nameščanje uradnikov, ki obvladajo slovenski jezik. Upamo, da je obisk delegacije beneških Slovencev pri predsedniku deželne vlade Furlanije - Julijske krajine prvi korak k postopnemu urejanju problemov in upravičenih zahtev beneških Slovencev. Slovenske in jugoslovanske oblasti podpirajo konkretne zahteve beneških Slovencev. Zavzemamo se za enak tretman Slovencev v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije -Julijske krajine. Smatramo za neustrezen položaj, da je slovensko prebivalstvo v republiki Italiji glede na obseg pravic razdeljeno na tri kategorije, od katerih so beneški Slovenci skorajda brez narodnostnih pravic. Po mnenju izvršnega sveta je potrebno prvenstveno podpirati vsa tista prizadevanja in dejavnosti beneških Slovencev, preko katerih žele ohranjevati svoj jezik, kulturo in druge narodnostne posebnosti*. (Iz ljubljanskega »Dela*) V Piranu sq sinoči odprli razstavo knjige, kulturnih spomenikov slovenske obale in arhivskih znamenitosti starega Pirana. Razstavo so posvetili mednarodnemu kongresu književnikov, ki se začne danes v Piranu. Ob prisotnosti številnih domačinov in gostov, med katerimi je bila tudi predsednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos in književnika Ivan Potrč ter Mira Miheličeva, je ob otvoritvi razstave govoril direktor ljubljanske narodne in univerzitetne knjižnice Jaro Dolar. Predvsem .je poudaril, kako pomembna je hila zmeraj pisana beseda za obstoj slovenskega naroda ter nanizal glavne mejnike v razvoju slovenske knjige od Trubarjevih časov pa do danes. Zatem se je udeležencem razstave predstavil godalni orkester koprske glas Boruta Logarja .je izvajal Haendlovo gavotto in Vivaldijev Concerto gros-so v C duru. Ob osmih zvečer pa je društvo slov. književnikov priredilo cocktail na domu pisateljev na Belem križu za udeležence mednarodnega kongresa. V prisrčnem vzdušju so se rokovali že stari znanci prejšnjih kongresov ter se spoznavali novi iz raznih dežel. Naj omenimo, da je piranski kongres izrednega pomena. To .je jubilejno srečanje ob 50-letnici začetka ustanavljanja PEN-klubov. Doslej so se pisatel ji zbrali že 40-krat na svojih kongresih, vendar še nikoli tako številno. V Piranu bo namreč prisotnih kar 220 književnikov iz 46 držav. Med njimi so svetovno znana imena kot Ernest Fischer in Hilde Spiel iz Avstrije. bene šole. Pod vodstvom pr' fesorja 1 Marc Alyn, M'gusl Asturias, Piene Emmanuel ter Jean Charles Lombard iz Francije, Ugo Cassola, Gino Nogara in Mario Soldati iz Italije, Charles Flood iz Združenih držav Amerike, Miloš Crnjanski, Ivan La-lič, Blaže Koneski, Anton Soljan, Matej Bor, Ciril Kosmač, Josip Vidmar, Filip Kumbatovič, Ciril Zlobec, France Stele iz Jugoslavije in številni drugi. V Piran je prispel skupaj z ženo tudi znani češkoslovaški pisatelj Artur London, avtor znanega romana »Priznanje* iz časa Stalinovih čistk. London sicer živi stalno v Franciji. Med tridnevnim zasedanjem se bodo književniki pomenili predvsem o večni dilemi pisatelja: »Zakaj pisati*. O tej temi bodo organizirali štiri debate za okroglo mizo, od katerih bodo tri v Piranu in ena v Rovinju. L. O. Diplomatski odnosi med Kitajsko in San Marinom SAN MARINO, 7. - Včeraj sta na kitajskem veleposlaništvu v Parizu podpisala veleposlanik Ljudske republike Kitajske Huan Čen in državni tajnik za zunanje zadeve San Marina Federico Bigi protokol o vzpostavitvi uradnih odnosov med obema državama. Protokol predvideva: 1. Vlada republike San Marino in vlada Ljudske republike Kitajske sta sklenili, da se medsebojno priznata. 2. Vlada republike San Marino priznava vlado Ljudske republike Kitajske kot edino zakonito kitajsko vlado. 3. Ljudska republika Kitajska spoštuje politiko nevtralnosti, ki jo vodi vlada republike San Marino. 4. Obe vladi sta sklenili, da vzpostavita uradne odnose od 6. maja 1971 na konzularni ravni. Uradno sporočilo so istočasno objavili v Pekingu in v San Marinu. TRŽAŠKI DNEVNIK 8. maja TRŽAŠKI OBČINSKI SVET JE ODOBRIL SPREMEMBO REGULACIJSKEGA NAČRTA Avtocesta preko openskega Krasa v mesto in k vsem mejnim prehodom VPRAŠANJI OBČINSKEGA SVETOVALCA KOSSETTIJA Zgrajena bo ■ po danih zagotovilih - v 15 letih in ho stala 70 milijard lir Odcep pd Gabrovca mimo Proseka v Barkovije in k postaji ■ Živahna diskusija o verjetnosti tega ambicioznega načrta - Nasprotovanje KP1 in PSIUP Občinski svet v Trstu je sinoči Strošek za ta deda bi znašal 70 po daljši razpravi odobril predlog milijard lir v desetih letih. Finan- spremembe regulacijskega načrta in s tem postavil temelje ambicioznemu načrtu za veliko krasko avtocesto, ki bo ustvarila prometno vozlišče med Italijo in Jugoslavijo, srednjo in vzhodno Evropo. Za spremembo regulacijskega načrta so glasovali predstavniki vseh večinskih strank, liberalci in mi-sovci, vzdržal se je indipedentist Taddeo, nasprotovali pa so mu komunisti in psiupovec. V začetku je župan Spaccini orisal načrt, ki so si ga svetovalci lahko ogledali na velikem panoju na dnu dvorane. Načrt, ki je vskla-jen z ustreznimi načrti slovenskih in hrvaških oblasti, predvideva dograditev odseka «0» avtoceste Benetke (Videm) — Trst. Prvi del tega odseka že gradijo in ima vse značilnosti evropske avtoceste (4 cestne pasove, »guard rayl» na sredi) in poteka po trasi državne ceste 202 (»trbiška*). Nova dela bi se morala začeti pri Gabrovcu, kjer bi avtocesta zavila v loku vzhodno in severno nad Opčinami, do Femetičev, kjer bo urejeno mednarodno postajališče za tovornjake (»autoporto*). Avtocesta se bo tu predvidoma priključila na jugoslovansko avtocestno mrežo, prvenstveno pa na odsek avtoceste Trst — Ljubljana, ki jo sedaj gradijo na področju Vrhnika — Postojna. Avtocesta bo v loku nadaljevala okoli Opčin in se nekako pri Pa-dričah spet vrnila na traso »trbiške* ceste in nadaljevala v smeri industrijskega pristanišča preko Ka-tinare; odcep avtoceste pa bo mimo Bazovice zavil k Pesku, drugi odcep pa mimo industrijskega pristanišča k škofijam. Spaccini je pojasnil, da so načrt izdelali tako, da se kraška avtocestna mreža priključi na vse avtoceste, ki se projektirajo na jugoslovanskem področju, se pravi avtoceste od Škofij v Istro (»turistična magistrala*), od Peska proti Reki, Zagrebu in dalje v Grčijo, ter avtocesta, ki smo jo že omenili — iz Trsta v Ljubljano in naprej v Avstrijo in Nemčijo. Plrojekt, ki sta ga izdelala inženirja Peilis in Amodeo, predvideva zgraditev še enega odcepa od Gabrovca mimo Proseka in Bar-koveij k tržaški postaji in v pristanišče. Ta del, kot tudi odsek v mesto k pomolu VH., bi zgradili na podpornih stebrih. sirali pa bi ga s pomočjo »sklada za Trst* in sredstev, ki bi jih prejela dežela na osnovi državnih prispevkov v skladu s členom 50 deželnega statuta. Župan je od samega začetka poudaril, da je ta načrt prej ko slej nujen, ker 8 dohodov v Trst ne zmore čedalje bolj rastočega prometa. Oporekal mu je komunist inž. Cuf-faro. Predvsem je kritiziral načrt, ker ne sloni na koordinaciji urbanističnega in gospodarskega načrta dežele, in ker ne upošteva bodočih razvojnih smeri tržaškega gospodarstva. Prav tako ne upošteva mnenja malih kraških občin, za katera jih ni nihče pro6il, ne razvojnega načrta za industrijsko pristanišče. Cuffaro je tudi ironiziral dejstvo, da je občina razvojni urbanistični načrt naročila znanemu svetovnemu strokovnjaku Japoncu Kenzo Tangeju, mu pa še pred prihodom postavlja meje in že vnaprej postavlja hipoteke s takimi deli. Cuffaro je postavil tudi kočljivo vprašanje, kako bodo te javne a tudi gospodarske infrastrukture vplivale na nadaljnji razvoj kraških zaselkov, Krasa na splošno, kot tudi na turistični načrt razvoja barkov-ljanske obale. Zato pa 'je tudi napovedal. da bodo svetovalci K glasovali proti predlogu. Podobno je svoj sklep utemeljil predstavnik PSIUP prof. Monfalcon. Zadovoljivo so se o načrtu izrazili liberalec Trauner, misovca Morelli in Gefther-Wondrich ter socialdemokrat Cesare. Ta je poudaril predvsem mednarodno vlogo takega cestnega vozlišča in sporazume s Koroško in Slovenijo. Omenil je tudi možnost, da bi v kratkem sporazumno uredili na našem ozemlju tudi »proste cone* v avtopristajališčih. Za Cesarjem sta govorila še demokristjan Puppi in Orlando, ki sta pritrdila Spaccinijevemu izvajanju. Ta je še odgovoril posameznim svetovalcem, predvsem pa Cuf-faru, ki ga je edini grajal. Razložil je, da so predloženi načrti za kraško avto cesto naleteli na navdušeno odobravanje v Jugoslaviji. Kar zadeva Kenza Tangeja pa je Spaccini takoj pojasnil, da japonski urbanist dobro ve za načrt in ga odobrava. Ob začetku-seje-je Spaccini • opisal svoj obisk v Kamerunu. Pove- dal je, da so ga navdušeno sprejeli. Duala je na dan podpisa pogodbe o pobratimstvu s Trstom praznovala, šole so bile zaprte in tovarne tudi, televizija pa je svečanost oddajala v neposrednem prenosu. Težje pa je bilo na povratku, ko so tržaški delegaciji italijanski cariniki zadržali darilo dualskega župana, na ebanovino vgrajena slonova okla. in zahtevali plačilo 100 tisoč lir uvozne pristojbine. Delegacija Duale bo v Trstu, za sorodno svečanost, zadnji teden v juniju. Spomenik partizanskemu učitelju Lojzu Kokoravcu Občina Zgonik prireja v nedeljo, 9. maja 1971 ob 11. uri v Zgoniku proslavo 26. obletnice osvoboditve. Ob tej priložnosti bo Istega dne ob 10. uri na pokopališču v Samatorci odkrit spomenik padlemu partizan, skemu učitelju Alojzu Kokoravcu-Gorazdu. Vablejni! Delovala bo avtobusna zveza med Prosekom in Samatorco. Skupina bivših partizanskih učiteljev vafai vse svoje kolege s te in one strani meje im vso slovensko javnost, da se udeležijo jutrišnje spominske svečanosti za padlim učiteljem IiOjzietom Kokoravcem-Gorozdom v Samatorci. Stopper sprejel delegacijo SGZ Včeraj je deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Nereo Stopper sprejel delegacijo Slovenskega gospodarskega združe nja. Delegacija je odborniku prikazala probleme, ki se specifično nanašajo na obrtništvo in tudi probleme širšega značaja. Razgovori so Dotekali v prijateljskem in odkritem vzdušju. Več bomo o tem sestanku poročali v jutrišnji številki. • Predsednik deželnega odbora Berzantl je včeraj dopoldne sprejel generalnega konzula ZDA Johna Fnesso. Jri odhaja iz Trsta na novo službeno mesto. .......................................................................milili.. IZ POROČILA MESTNIH REDARJEV Razmeroma ugoden potek cen na debelo in drobno v aprilu Kenzo Tanje dospel v Trst V Trst Je sinoči dospel svetovno znani japonski urbanist Kenzo Tange, kateremu je tržaška občina naročila naj izdela tržaški razvojni urbanistični načrt. Tange je znan po tem, da je izdelal podobne načrte za velika sodobna mesta kot so KAKO JE S PREISKAVO PROTI NAPADALCEM NA OBČINSKI SVET? Prijavo proti znanim fašističnim napadalcem je vloži, la občinska uprava, toda zdi se, da je stvar zaspala Komunistični občinski svetovalec Giargio Rossettl je poslal tržaškemu podžupanu prof. Luciu Lonzi pismeno vprašanje s prošnjo, da mu ustno odgovori o poteku prijave občinske uprave, ki jo je podpisal podžupan Loma, proti fašističnim škvadristom, ki so 11. decembra 1970 leta zvečer napadli tr-žaškl občinski svet. Rossettl ga sprašuje, če se mu ne zdi primerno Intervenirati za hitro ugotovitev kazenske odgovornosti. Nadalje sprašuje prof. Lonzo če je pri kvesturi zahteval nujno Identifikacijo vseh krivcev hudega atentata na Izvoljeni svet in kakšne u-krepe so Izdali proti štirim tepi-stom, ki so jih Identificirali zve. čer 11. decembra, katerih Imena so prisotni svetovalci Izročili podžupanu. V drugem vprašanju pa Rossetti želi vedeti od župana Ing. Marcella Spaeclnija, če Je res, da so 6. februarja ustanovili pri tržaški univerzi fakulteto političnih ved in odcepili prejšnjo diplomsko smer pravne fakultete. Rossetlja predvsem zanima kakšno Je stališče predstavnika občinskega sveta v upravnem svetu univerze in kakšno mnenje Ima občinski odbor o tej zadevi Nadalje želi Rossettl vedeti če nameravajo dokončno urediti problem razvoja tržaške univerze, zaradi česar bl morali med drugim Sklicati VI. občinsko komisijo, M se, kljub večkratnim obljubam občinskega odbora, še ni sestala. Tokio, Hlrošlma, Osaka tn druga. ........................................................................................................................iiimiiiiimiiiiitiuiiB SESTANEK UPRAVNEGA SVETA USTANOVE Potek dejavnosti in problemi tržaške pristaniške ustanove 0 obračunu Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča za leto 1970, o problemih in perspektivah pristaniškega prometa je poročal predsednik dr. Franzil Mesarji se pritožujejo, ker ni bil uveljavljen vladni ukrep o brezcarinskem uvozu kontingenta mesa iz Jugoslavije Iz običajnega mesečnega poroči-ji občinskega oddelka za prehrano a policijo je razvidno, da je bil nesec april nedvomno ugodnejši od narca glede cen najnujnejših živil. Poviškom, ki so bili zaznavam zlasti pri cenah jagnjetine, surovega pršuta in parmezana, u-streza namreč znižanje cene piščance. Največjo težo za splošen ugoden potek cen pa je imel zelenjavni in ribji trg, saj je znano, da predstavljajo prav sadje in zelenjava ter ribe osnovo za gospodinjstvo številnih družin. Cene govejega mesa so ostale praktično nespremenjene, vendar pa se prodajalci pritožujejo, ker ni bil uveljaven ukrep, ki ga je vlada te sprejela, v zvezi z brezcarinskim uvozom mesa, do česar naj bi prišlo zaradi manjše razpoložljivosti govejega mesa na jugoslovanskem trgu in baje zaradi predvidene podražitve. Manjše spremembe so bile pri cenah telečjega mesa bodisi domače kot inozemske proizvodnje. Z bližanjem počitnic, ko je popraševanje večje, pa predvidevajo zvišanje cen. Prodaja jagnjetine je skoraj popolnoma prenehala, med velikonočnimi prazniki pa je prišlo do predvidenega povišanja cen na debelo in na drobno. Pač pa so se pocenili piščanci, zlasti v zadnjem tednu meseca, za okrog 60 lir na kg na debelo in za okrog 8 lir na drobno. Pri olivnem olju ni bilo občut-nejših sprememb ne pri cenah na debelo in ne na drobno, razen v manjši meri pri semenskem olju «Oio», medtem ko se je v prodajalnah Delavskih zadrug podražilo olje »Topazio*. Maslo, ki se je v marcu p»ocenilo, se je v aprilu znova podražilo za 30 lir pri kg, kar pa ni imelo posledic pri prodaji na drobno. Med prazniki je bilo na trgu maslo vrste »Duino* po 1.200 lir kg. Margarina je ohranila stalno ceno 850 lir z nekaterimi poviški do 900 lir za kg. Člani na se kljub pomladanski sezoni ni podražila Tudi cene delikatesnih izdelkov so v bistvu stagnirale, podražil se je surov pršut, ki je v nekaterih trgovinah dosegel tudi najvišjo ceno 5.200 lir za kg. Tržišče z jajci je bilo tudi v a-prilu ugodno, tako da so se jajca v zadnjih dneh celo nekoliko pocenila. Pač pa je prišlo do podražitve pri raznih vrstah sirov, zlasti parmezana, ki je sedaj dosegel poprečno ceno 2.750 lir v primerjavi s poprečno ceno 2.363 lir v u- streznem obdobju lanskega leta. V nekaterih trgovinah je cena parmezana poskočila celo na 3.000 lir. Cene stročnic in žitaric so ostale nespremenjene, prav tako pa tudi cene testenin. Zaradi majhnega popraševanja so tudi cene vina v glavnem stagnirale, razen za nekatere vrste v buteljkah. Kot že rečeno, so se opazno znižale cene ribam, tako v primerjavi z marcem kot s poprečnimi sezonskimi cenami, zlasti za plavo ribo, sicer pa trg ni bil kaj prida založen zaradi nizke temperature mor- ja, čemur je treba tudi pripisati, da so skuši prišli na trg šele v prvih dneh meseca. Nasprotno pa je bilo na trgu dovolj sip, kalamarov in drugih vrst rib, mehkužcev in školjk, ki so jih pripeljali iz Gradeža, Chiogge, Fana, Viareg-gia in Sicilije, medtem ko so iz Španije, iz Jugoslavije in iz severnih dežel uvozili večje količine boljših vrst rib. Na zelenjavni trg na debelo so pripeljali 66.122 stotov zelenjave n žale cene rib, tako v primerjavi tov manj kot v marcu. Kljub te mu so se cene precej znižale. Včeraj se je sestal upravni svet Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča. Na dnevnem redu je imel obračun ustanove za leto 1970, ki ga je podal predsednik Franzil, in ki je takoj v uvodu poudaril, da je preteklo leto pomenilo za tržaško pristanišče potrditev njegovega napredovanja in učvrstitve na tretjem mestu med sredozemskimi pristanišči s skupnimi 28 milijoni ton blagovnega pomorskega prometa. V začetku zasedanja je dr. Franzil prebral brzojavko podtajnika za trgovsko mornarico poslanca Cer-voneja, v kateri izraža svojo «po po.no razpoložljivost za probleme tržaškega pristanišča*. O dejanski naklonjenosti podtajnika Cervoneja je ustanova dobila potrdilo v samem poteku del poslanske komisije za prevoze, ko je poslancu Cervoneju u-spelo, da je bilo tudi na tržaško pristaniško ustanovo raztegnjeno priznanje javne gospodarske ustanove, s čimer se je povečala njena avtonomija. Toda Cervonejeva naklonjenost bo še potrebna — je dostavil dr. Franzil — saj je pravkar v teku razprava o zakonskem osnutku za nakazilo treh milijard lir izrednega prispevka, ki je nujno potreben za izenačenje prejšnjih primanjkljajev in dodatnega primanjkljaja v proračunu za leto 1970, ki je bil odobren na samem zasedanju. Promet se veča, vendar pa to še ne izenačuje proračuna ustanove, kajti pristaniške tarife ne morejo, če hočejo' ostati konkurenčne, hoditi vštric s podražitvijo storitev. Če je po eni strani zagotovitev prometa in zboljšanje naprav in služb, pa čeprav v omejenem obsegu, omogočilo pristaniškim operaterjem, da so v primerjavi s prejšnjim letom boljše razvijali posredovalno vlogo našega pristanišča, pa je po drugi strani nevarnost, da se del prometnih tokov preusmeri od tržaškega na druga pristanišča, prisilila upravo ustanove, da je ohranila cene in pogoje svojega poslovanja v mejah preteklih let ne da bi mogla težo podražitve poslovanja v celoti prevreči na tarife. Leto 1970 — je dejal dr Franzil — je bilo leto pričakovanja, ker so zakonski ukrepi za kritje prejšnjih primanjkljajev, kakor tudi ministrski postopki za obnovitev naprav bili blokirani zaradi birokracije in šele v začetku letošnjega mminiiMfiMiiiMiiiiiiiiiiiiiMiHini iniiiiimimHiMiiiiiiiMtiiimiiiiiiiiiHiiimimimiiiiimMiMiiiNimiiiiiiiiiiiitmitiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniii Dr. Stanislav Oblak - 60-letnik amm V kolektivu Založništva tržaškega tiska smo včeraj počastili življenjski jubilej — 60-letnico dolgoletnega ravnatelja podjetja dr. Stanislava Oblaka. O slavljenčevih zaslugah za razvoj in napredek podjetja Založništva tržaškega tiska, kakor tudi o njegovih zavzemanjih za razvoj in uveljavljenje slovenskega gospodarstva na Tržaškem, je v imenu odsotnega predsednika upravnega sveta Založništva in v imenu SKGZ spregovoril predsednik SKGZ Boris Race ter mu poklonil darila kolektiva im SKGZ. V svoji zahvali je dr. Oblak nanizal nekaj lepih misli v zvezi z ZTT in težavami, Ici jih je moralo premagovati v vsem času od svojega nastanka in jih mora premagovati še danes, kakor tudi o odgovornosti, ki pre- haja postopno na mlado generacijo bodisi v vodstvu podjetja kakor tudi na splošno v življenju naše narodne skupnosti. Člani kolektiva so nazdravili dr. Oblaku ob njegovem jubileju in mu zaželeli, da bi bil s sinjo veliko strokovno sposobnostjo na gospodarskem področju še dolgo let v čvrsto oporo podjetju in da bi ga tudi v bodoče sprem Ijalo zdravje in zadovoljstvo. leta je bilo mogoče zabeležiti postopno izboljšanje tega posebnega aspekta v življenju ustanove. Poslanska zbornica je lahko šele sedaj na zakonodajni ravni proučila zakonske osnutke, ki jih je pripravil minister za trgovsko mornarico in ki se nanašajo na državne prispevke ustanovi, iudi nove naprave, ki so bile kupljene bodisi z deželnim prispevkom bodisi s skromnimi sredstvi v okviru prora čuna in »modrega načrta*, začenjajo postopno delov ati in znatno izboljšujejo zmogljivosti ustanove. Poseben položaj Trsta, edinstven med drugimi državnimi pristanišči, zahteva, da mora pristanišče delovati v stalni konkurenci z mednarodnim tržiščem pristaniških de javnosti, kar postavlja na prvo mesto prilagoditev struktur in naprav v skladu z novimi tehnikami tako v pomorskih kot zemeljskih prevozih. Danes preostaja upanje, da bo lahko Trst v okviru načrta za pristanišča, ki ga je najavil minister za trgovsko mornarico, našel ustrezno mesto, predvsem pa da 1,0 lahko takoj prejel kar potrebuje za dopolnitev bodisi naprav na pomolu VII., bodisi za obnovo zastarelih naprav. Podatki o prometu za leto 1970 in za prve mesece letošnjega leta izkazujejo napredovanje na vseh področjih in zlasti s kosovnim blagom skozi staro in novo pristani šče. Ti podatki tudi očitno odražajo značilnosti, po katerih se Trst razlikuje od ostalih italijanskih pristanišč, t. j. predvsem zelo visok delež tranzitnega prometa iz inozemstva za inozemstvo, ki je v letu 1970 dosegel 98,3 odst. Da pa se bodo ti rezultati, ki so odraz učinkovitega dela v razdobju enega leta, lahko utrdili tudi v bodoče, je nujno, da se takoj načne vprašanje pomorskih prog. Upravičeno zaskrbljenost je namreč povzročilo predvideno zmanjšanje zvez in prog s čezmorjem v okviru najavljenega programa preureditve flote PIN. Prisotnost italijanske razstave na Jadranu in zlasti v Trstu stalno nazaduje, medtem ko se postopno u-trjujejo tuje zastave. Za dejansko pomoč države mednarodni vlogi Trsta je nujno potrebno, da se obnovi zlasti v okviru PIN, ogrodje tržaških pomorskih zvez bodisi z odprtjem novih zvez z deželami v razvoju bodisi s podpiranjem zapostavljenega zasebnega pomorstva, bodisi končno z uvajanjem tehnoloških služnosti, kar naj bi do neke mere nadomestilo poslabšanje položaja zaradi političnih in gospodarskih dogajanj mednarodnega obsega. V ta namen je ustanova skrbno spremljala razvoj vprašanj in sodelovala z deželo, ki se je obvezala, da bo z vsemi sredstvi ščitila interese tržaškega pristanišča, da bi s tem pospešila razvoj naravne mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine. Kar zadeva zemeljski promet skozi celotno pristaniško področje, tudi brez surovega petroleja za naftovod, je dosegel 4.408 ton, kar je za 19,2 odst. več kot v letu 1969. Ta napredek se je nanašal tako na promet z inozemstvom kot z državnim zaledjem. Z zemeljskim prometom pa so povezani nekateri problemi železniških in cestnih povezav Trsta, ki težijo seveda k skrajšanju razdalj in katerih rešitev je nujna za izpopolnitev velikega cestnega omrežja, ki naj o-mogoči, da bo blago čim ceneje prihajalo do tržaškega pristanišča. Skorajšnja razpoložljivost pomola VII. dopušča za prihodnost določen optimizem le, če bo železniška krož- vino znamke «Sottur». Gracogno vi no ni odžejalo, zato si je kasneje naročil še navadno steklenico piva Zadovoljen, da je bilo tudi njemu dana možnost, da je večer preživel v «dancingu», je Gracogna malo pred 2. uro poklical natakarja in ga prosil za račun. Natakar mu je takoj postregel s preganjenim računom, ki je znašal nič manj kot 12.500 lir. Ob pogledu na številko bi Gracogni postalo kmalu slabo Nekaj je zajecljal, kasneje pa se je ojunačil in jasno povedal, da računa ne bo poravnal. Lastnik nočnega lokala, ki je verjetno že vajen podobnih prizorov, se ni razburil. Poklical je policijo in ko so agenti prišli na kraj, so zvedeli, da Gracogna nima toliko denarja v žepu. Gracognu seveda niso mogli ničesar, gospodarja pa so opozorili, da lahko zadevo prijavi in sodno izterja denar. Kaj bo lastnik naredil seveda ni znano. Morda pa si ne 'bo maral »umazati* rok za bo rih... 12.500 lir. V galeriji «Carteslus» V nedeljo zaključek Spaca/ove razstave V umetnostni galeriji tCartesius» se v nedeljo zaključi razstava Lojzeta Spacala. V teh dneh od otvoritve v novi galeriji, je bila razstava deležna izrednega zanimanja ljubiteljev likovne umetnosti in laskavih komentarjev. (Nadaljevanje na 6. strani) V nočnem lokalu ni hotel plačati 12.500 lir računa Morda je 26-letni Fulvio Graco-zidar po poklicu, stanujoč gna, zidar po poklicu, stanujoč v Ul. Biasoletto, menil, da je tudi njemu, ki sicer nima debele de- narnice, dovoljeno zaiti v nočni lokal. Gracogna se .je predvčerajšnjim zvečer ojunačil, stopil v »Dancing Odeon* v Ul. S. Lazzaro, kjer se je v napol zatemnjeni plesm dvorani vsedel za mizo. Takoj je bil pri njem prijazni, gostobesedni natakar, ki mu je ponujal pijačo. Kaže, da ga je pre pričal, saj je Gracogni prinesel na mizo v vrčku z ledom peneče se Slovenski klub — torek, 11. maja ob 20.30 - govorila bosta Rudi in Iztok Hohn iz Nove Gorioe o temi SIMON GREGORČIČ IN NJEGOVA GORIŠKA Predavanje, ki ga spremljajo številni diapozitivi, bo prikazalo življenje in delo ((Goriškega slavčka«. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC SKEDENJ vabi k predavanju Duševna rast otroka ki bo v torek, 11. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih Predavaj bo diplom psiholog SERGIJ PIRJEVEC iz Kopra Vljudno vabimo k udeležbi vse, zlasti pa tiste, ki imajo neposredno ali posredno opravka z vzgojo otrok. Vstop prost! Udeležite se «MAJENCE» KI JO PRIREJAJO V DOLINI OD 8. DO 11. MAJA DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA Sodelujejo: godba na pihala lz Brega, pevski zbor iz Krope, folklorna skupina ŠTUDENT z Reke in pevski zbor Ante Kamenar z Reke Za ples, ki bo v nedeljo in ponedeljek, bo igraj ansambel KRAS. VSE DNI XV. RAZSTAVA DOMAČIH VIN, ki jo prireja OBČINA DOLINA. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na PROSLAVO 25-LETNICE OBNOVITVE ki bo DANES, 8. maja ob 20.30 v KULTURNEM DOMU Sodelujejo: otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Jarnika Bana, otroški pevski zbor s Proseka pod vodstvom Blanke Frandollčeve, moški pevski zbor od Domja, člani harmonikarske skupine Mira-mar jumlor Na programu so recitacije, projekcije filmov ln diapozitivov, ki so osvojili prva mesta na razpisanih natečajih Itd. V hali gledališča bo razstava karikatur tn mladinskih risb udeležencev natečajev. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Tržaški knjigami, na Proseku pa v baru Majovski ter pred začetkom proslave v gledališču. GLASBENA MATICA — TRST GledaNšča * TV 1 •>' VERDI Danes zvečer ob 20.30 bo za mladansko simfonično sezon0,M; gledališču Verdi najavljeni reC -pianista Alexisa VVeissemberg*-gledni umetnik bo izvajal Johanna Sebastiana Bacha (h* tita S.t 4), Schumanna (simlo*11^ študije op. 13) v izvirni verzi]', ^ obsega 5 posmrtnih variacij,^ Chopina (5 nokturnov in sebe" Pri blagajni gledališča se ljuje prodaja vstopnic. Razstave natuha V1VA — thza ■lepK' truP* EXOTAHIUM, Drevored XX se'”'? bra 31. Razstava Ui trgovina ' nih, sladkovodnih tn morski'1 eksotičnih živali (sesalcev PI1C zilcev, dvoživk) Odprto vsa« Obveščamo vse člane otroškega pevskega zbora Opčine-Trst, da se zberejo danes, 8. maja 1971 točno ob 19. uri v Kulturnem domu, kjer bo skupna vaja za nastop na proslavi 25-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva. tudi ob nedeljah, od 10 do U j ter od 16. do ZU ure Zares takularna razstava Slikar Silvester Godina, ki no z Vladimirom Ražmom ra^ tja sedaj v foyerju Kulturne!!*. ( m a ter sodeluje na kolekt'^ sindikalni galeriji na Trgu J**} ( XXIII., razstavlja sedaj Tržaški knjigarni v Ul sv. ška, kjer je razobesi} kakih r nast svojih prvenstveno olj, ki prikazujejo skoraj izktffu cvetje. Razstava bo odprta no mesec dni. V umetniški galeriji «Torbsn®, na« so na ogled dela naivnih karjev lz Hlebtn (Jugoslavija) % stavljena dela nosijo podpis6 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na BALETNI POPOLDAN ki bo v četrtek, 13 maja 1971 ob 16. uri v Kul,turnem domu v Trstu BALETNA PRAVLJICA LEPOTICA IN ZVER v Izvedbi baletnega studia mladinskega gledališča Piran koreografija: Lidija Pogačar scena in kostumi: J. Lenassl izbor glasbe: Ana Fink Vstopnice po 300 lir. Naročite jih lahko po tel. 734265 na upravi SG, Kulturni dom, Ul. Petronlo 4 od ponedeljka dalje od 12. do 14, ure. AMATERSKI ODER. PROSEK KONTOVEL V nedeljo, 9. maja ob 19 uri v prosvetnem domu na Proseku Norman Krasna DRAGA RUTH veseloigra v šestih slikah Predstavo sl bo ogledala komisija Združenja gledaliških skupin Slovenije, kateri Je poverjen izbor za nastop na srečanju dramskih skupin Slovenije. Ljudsk^prosveta SPD »TABOR« vabi na sestanek v dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, v nedeljo dne 9. maja 1971, ob 17. uri, kjer bosta govorila o openski zgodovini prof. Ivan SO-SlC-Soščev ln Angel VREMEC-Mež-narjev. Sledila bo razprava, zato vabimo vse vaščane, da se tega sestanka udeležijo. Včeraj-danes \ Danes, sobota, 8. maja MIHA Sonce vzide ob 4.43 ln zatone ob 19.19. Dolžina dneva 14.36. Luna vzide ob 17.39 ln zatone ob 3.21. Jutri, nedelja, 9. maja GREGORIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 12,7, ob 19. uri 19,8, zradnl tlak 1014,6 rahlo pada, veter 5 km severozahodni, vlaga 57 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 17,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. maja 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb. Umrli so: 72-letmi Marcello Gnego-rl, 74-letnl Marcello Zuccom, 73-let-nd Ferruccio Roberti, 62-letna Lidia Zelezsntg, 76-letna Algisa Iurisslch vd. Stringaro, 70-letna Stefanla Fritsch vd. Mari, 70-letni Ettore Zucohlnl, 90-letna Maria Mjeula vd. Mlllo, 82-letni Giuseppe Bernardi, 72-letna Eugenia Stook vd. Masuino, 63-letni Antonio Sandri. sipa Generaliča, Branka Ij0?9ji Mare Puškaričeve, Vilme por^ čeve ln Milčka Barberova. va bo odprta do II. maja. Nazionale 15.30 «Pippi Ca e 1 parati dl Taka-Tuka«. color. el#’ Fcnice 15.30 «Uno spaccon« - j mato Hark«. George Pepr dot, A Giradot. Technicolor let# povedano mladini pod 14- ^ Capital 16.00 «11 gatto a nov« . de». Karl Malden. Techni00,,, Prepovedano mladini pod l4, tom. Moderno 16.30 «1 senza noth6^^ laln Delon, Gian Maria Vol Yves Montand Technicol°r Vittorio Veneto 16.30 «Easy Peter Fonda, Dennis Technicolor Prepovedano ni pod 18. letom m Ideale 16.00 «1 diavoll del ^ Vojni James Francisoo. Technicolor . ^ Astra 16 00 «L’uomo venuto pioggla« Charles Bronson, lene Jobert. Technicolor ji Abbazia 16.00 «La lunga no' EK«6'! Westem film Technicolor^^, 16.00 «La lunga nottf, Tombstone« Thomas Femando Sancho, Anita r-'"'pre povedano mladini pod 18. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18. barvni film: ... DAI NEMIC1 MI GUARDO IO Igrata: Charles Southwood Julian Maetos . KINO «|RIS» P*0S& predvaja danes ob 19.30 Clpe’ mascope barvni film: M * A * R ♦ H Mars se ne frega ^ Igrata: Donald Sutherland Elliot Tom Skerritt Mladini pod 14. letom vstop prepovedan Prosvetno društvo Ivan Gr® ^ Skednju priredi v četrtek, 20-izlet v Benetke. Vpisovanje ^ < je vsak dan od 17. do 19- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, ui. Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Cava-na 11, Spanza, Ul. Mdntorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vialmettl, Trg Borsa 12, Cenbau-ro, Ul. Rossettl 33, Alla Madonna dej Maro, Largo Plave 2, Sant’An-na, Erta di S. Anna 10 (Kolomko-vec). društvenih prostorih. Prosim0 plsovam^ P. d. »Vesna« priredi resen te, da pohitijo z vpiso' 23. t.m. izlet k Pritvičkim Vpisovanje ln informacije Ljudskega doma in v mali j3-«A Sirk« vsak večer od 20. 00 ure. Mali oglasi VAJENCA — DELAVCA lščeh* stalno namestitev za predel*^ stičnih mas. Zglasite se v M” njah št. 49 v dietovnih urah-NAPRODAJ: hiša s trgovino, ® industrijo ln stanovanjem kmečki hiši ln vila z 8.000 m! * IJe ter gozd v coni E za sB® 30.000 m! — Prosek; Božje P št. 3. ^morski dnevnik NA POVABILO PREDSEDNIKA ŠTAJERSKE KRAINERJA GORIŠKI DNEVNIK 8. maja 1971 PRIREDITVE V OKVIRU ESPOMEGO Predsednik deželnega sveta Ribezzi na otvoritvi «Graških srečanj 1971» Na zasedanju so sodelovali tudi jugoslovanski predstavniki Obravnavali so teme o donavsko-jadranskem področju |Predsednik deželnega sveta RinitZ' -se -ie na povabilo predsed-„ a štajerske dežele Josefa Krai-,q Ja včeraj udeležil v Gradcu ^ a““h srečanj 1971», kjer se že liti. tradiciji zbirajo osebnosti po-stiri?6^8, gospodarskega in publici-rodn 3 ž‘vljenja. Letošnja medna-8re,a srečanja so obravnavala o-sU nj0 temo «Donavsko - jadranji Področje*. j^anje v prostorni kongresni (jdn.fm jugovzhodnega sejma* sta tudi '■ Predsednik Krainer, ki je ze .kastni senator graške univer-fcjj" graški župan inž. Gustav nj roaum, ki je prav tako čast-SDevj.nat°r univerze. O temi «Per-darsi/uk6 razv°ja socialnih in gospode p struktur* so govorili prof. štitut ranz Nemschak, direktor in-bUn 8 za gospodarske raziskave z Baaja> italijanski časnikar Arturo fins,ne’ gospodarski sodelavec tu-GolnK !?tampe» ter dr. Tomislav b]jl °r'dd, direktor televizije repu- ne Hrvaške. nUša]"3tala ^iri poročila so se na-(rteva ,na temo »Urbanistično na iadr^80!6 'n Prevozi v donavsko -Podil-1 j em območju*. Poročila so 24 1 'jr- Branko Vegar iz inštituta ditnir v*ze v Zagrebu, prof. Vlažita Klemenčič, direktor univer-Ljuhi'oštituta za geografijo iz WjrtLJane’ prof. inž. Josef Dorf-v višjega tehničnega ištituta adcu in dr. Gianna De Miche- lis, izvedenka za urbanistiko in načrtovanje padovske in beneške univerze. Poročilom je sledila razprava. V popoldanskem delu zasedanja so obravnavali tretjo temo »sožitja in varnost v donavsko - jadranskem področju*. Poročila so podali časnikar «Corriere della Sera* iz Milana Enzo Betizza, direktor časopisa »MIN* iz Beograda France Bar-bieri in dunajski publicist prof. Claus Gatterer. Prisotnost kvalifikaciranega predstavnika naše dežele na tem graškem srečanju predstavlja nedvomno dejstvo, saj gre za prvi stik z odgovornimi predstavniki štajerske dežele, katero vežejo z našo deželo številni medsebojni interesi, kot n.pr. pristaniški promet, trgovska izmenjava in industrijsko sodelovanje. Predsednik Ribezzi je prav o teh vprašanjih imel včeraj daljši razgovor s predsednikom štajerske dežele Krainerjem. Podaljšan natečaj za 10 mest redarjev Zaradi nerednega poslovanja, ki sta ga povzročila v razdajanju po šte najprej sindikalni boj poštnih uslužbencev in stavka, .ie tržaška občina sklenila, da podaljša rok za dostavitev prošenj za javni na- ,"iiiii„tMltllllllllllll||lllllllll|)ll|llllllnlllllm|llllu||||ll|lll|||||||||)||||mm||mlmlulll|lllllll|mi' -UgjjflŠKIH SODNIH DVORAN ludi v «goreči» ljubezni včasih kaj zatakne... jjjjjjjjiki so razpravljali o zakonskem paru, katerega ja vsakodnevnemu pretepu, spremljala velika ljubezen Verici .s*’ari Rimljani so poznali in ti 1 1 v binomsko dilemo cljubi-v erviraziti*. veliki Katul pa je % avo.iih od izrekel ljubici, da bubi m te in te sovražim*. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog. Zn^i^i katulovski dilemi sta se sto iž. zakonca, ki se že vr-he vLl .pačita iz ene sodne dvora ga ^r^go. zmerjata drug diruge-It^^seta tožbe za tožbo, konec Ul toV. Da se vendarle imata rada korp , ii javno priznavata sodni-®rUtin p 'u zaslišijo. On, 43-letni Seljj Loslovich iz begunskega na-Sortg.V Hadričah .je mož posebne btog^^erovan v samega sebe in Ko se ga pošteno napije, rna obisk k ženi. 38-letnd Ade ^Uv^biz-zi por. Coslovich, ki lo rutici Da naj bi jj vendarle ^ priplaziti se do posteljCi kjer f ie . abazila svo.jega moža, kako "farnj maknil denarnico s 4.500 jC* drugačno verzijo o do-3(10 ra ie sodnikom posredoval ;‘SU rta ^ievich. Povedal je, da je li Ht-n-,n - Drinesel ženi nekaj hrane kL|a; ko ga je ta, prav tako 3a«fcj f^egakoli vzroka, hotela ~tžu nožem. Po krajšem te-“b č-?’1 ie uspelo onesprosobiti jo. Tj na ner .ie ženska padla na tla, >tom s® ie podal proti izhodnim P Za s K.0- ie ze botel zapreti vra-Kl ga , boj, pa je njegova žena. ‘ ..............nila z glavo onesveščena nk in j', Da ie njegova te Vrat hitela, butnila z ^Jovn^8 1°r se tako onesve AL 0 4.1« . zgrudila na tla. n tei ali S?' a. avzb ' 3o(jk‘c tej aii drugi razlagi o ‘ ba sta oba izjavila sod- H sLda .sta pripravljena spet ži-n1' č»Da' bi v miru le pod pogo-- ,en in drugi zakonec po-j^a, 3 nekaterih egoizmih oei-pia' jjf^ta mož oz. žena priprav-3je,' Veti «moralno družinsko živ sodišče ie ria razpravi novembra lani spoznalo ^4 novem HtjjL “°s'°vieha za krivega le o-f rw3lesnih poškodb (žena fe ^*i) 81.a zdraviti v bolnišnici pet Ntita 8 obtožbo izmikan.ja dolž-tjfotbg do vzdrževanja družin -Tdnil uernoralnega vedenja do hk f i- ------------- i ^8 dni,ba ga i® zaradi pomanjka-, azov oprostilo. vW jjf"? zaradi neznatnih poškodb, r^nanij6 Prizadejal ženi in zaradi a8 je Kan.ia tožbe (obtoženčeva že r? Ra*8810 Prijavila moža policiji, W(jVi-LPa tožila), branilec odv. 041 pa popolno oproetitav. Nastop folklorne skupine iz Ljubljane je požel splošno in burno odobravanje Plesalci iz Ločnika so lepo podali furlanske in rezijanske plese - Skupina Edeltveiss iz Celovca je v bogatih nošah prikazala koroške plese - Danes popoldne debatna konferenca in jutri popoldne modna revija za otroke OSEBNI OBMEJNI PROMET V APRILU Skoro 1.100.000 prehodov oseb na goriškem področju Pri Rdeči hiši glavnina prometa, kjer so našteli tudi nad 232 tisoč avtomobilov Prva mednarodna blagovna razstava v Gorici, na kateri razstavljajo pod naslovom Espomego tri obmejne dežele Furlanija - Julijska krajina, Slovenija in Koroška svoje tipične pridelke in izdelke, bo jutri zvečer zaključila svoje desetdnevno delovanje, ki je precej razgibalo goriško javno življenje. Kot smo že omenili, je v četrtek obiskala razstavo občinska delegacija iz Nove Gorice, ki jo je vodil predsednik občinske skupnosti Rudi Šimac in ga je spremljalo več občinskih predstavnikov in funkaionarjev. Z zanimanjem so si ogledali vse tri razstave, v Dolini Koma, kjer sodeluje tudi več podjetij s področja novogoriške občine, vinsko razstavo v Ul. Boccacoio, kjer sodelujeta obe vinski kleti Dobrovo in Vipava s svojimi tipičnimi vini ter keramično razstavo v dvorani bivšega Ljudskega doma v Ul. Petrarca. Zaradi izboljšanja vremena je bil zadnja dva dneva tudi obisk občinstva več-,i kot običajno in zlasti so bile številne skupine, ki so prišle na ogled. Danes je razstava odprta od 10. do 13. in od 15. do 22. ure; jutri, v nedeljo, pa od 10. do 22. ure. Za večjo razgibanost so poskrbele tudi številne vzporedne prireditve, ki' so jih organizirali te dni pod okriljem Espomega. Tako je bil v četrtek zvečer v Dolini Koma folklorni nastop treh dežel. Sodelovale so folklorna skupina iz Ločnika, dalje skupina »France Marolt* iz Ljubljane in Edelweiss iz Celovca. Za ta nastop je vladalo precejšnje zanimanje saj se je ob 20.30 zbrala na prireditvenem prostoru množica ljudi, ki so z živim zanimanjem sledili predvajanju tipičnih ljudskih plesov. Kot prvi so nastopili domačini iz Ločnika, ki so tudi zaključili prireditev ter prikazali vrsto furlanskih in drugih tipičnih plesov, med njimi tudi iz Rezije. Pokazali so, da so dosegli že precejšnjo rutino in bili deležni splošnega odobravanja. Kot druga je nastopila skupina ljubljanskih akademikov «France Marolt*, ki je imela najdaljši in najbolj zahteven del programa. Prikazali' so v originalnih narodnih nošah plese z Gorenjske, Bele krajine, šumadije, Bosne in bunjevačke plese iz Vojvodine. Marsikateri plesi so bili novost tudi za stalne obiskovalce takih nastopov, kot npr. ples brez spremljave godal iz Bosne. Izvajalci so bili za svoje precizno in živahno izvajanje deležni splošnega ploskanja večkrat kar med izvajanjem najzahtevnejših plesov, s katerimi so podali pester in prepričljiv pregled jugoslovanske u-metnosti ljudskih plesov in napovedovalec je tolmačil željo vseh, ko je dejal, da bi jih želeli kmalu zopet videti med nami tudi izven Espomega. Tudi folklorna skupina »Edehveiss* iz Celovca je vzbudila občudovanje s svojimi pestrimi planinskimi ljudskimi nošami in vrsto koroških plesov, ki se jim je poznal odločilen vpliv koroških rojakov. Danes ob 16.30 bo v dvorani trgovinske zbornice debatna konferenca o infrastrukturnih problemih naše dežele v zvezi z mednarodnim prometom. Jutri, v nedeljo, ob 15.30 pa bo v Dolini Koma slovensko podjetje Alojz Kosič iz Gorice organiziralo otroško modno revijo, kateri bo sledilo nagrajevanje zmagovalcev slikarskega tekmovanja šolarjev, ki je bilo prejšnjo nedeljo ravno tam. te V rokah je Imela steklenico. V tržiški botaišnici so ji rane na rokah obvezah. Ozdravela bo v desetih dneh. Čez teden dni seja na pokrajini Tudi v Gorici deluje že nekaj mesecev CONGAFI (Consorzio ga-ranzia fidi). Po tem konzorciju lahko dobijo razna posojila tista mala industrijska podjetja, ki nimajo zadostnih lastnih garancij za dosego posojil pri bankah. Ta konzorcij deluje pod deželnim pokroviteljstvom. Tajništvo konzorcija je na goriški trgovinski zbornici, kamor se lahko zainteresirani obrnejo za posojila. Doslej je bilo vloženih že več prošenj. jo stalni učitelji s sedežem na področju goriške občine Volišče je odprto danes od 9. do 17. ure. Predložena ie bila ena sama lista s 6 kandidati od katerih bodo trije izvoljeni. Kandidati so; Lidija Beltram, Aldo Orazietti, Lui-gi Zanetti, Ave Romanin, Natali-na Maniacco in Elena Leopoli. Po podatkih urada obmejne policije v Gorici je dosegel osebni obmejni promet na Goriškem v preteklem aprilu skoro 1.100.000 prehodov oseb v obeh smereh (točno 1.099.961). Od tega je šlo na drugo stran 455.958 potnikov s potnimi listi in sicer nekaj nad 253 tisoč italijanskih in skoro 203 tisoč tujih državljanov, pretežno Jugoslovanov. S prepustnicami je šlo na sosednje področje 429.396 italijanskih in 214.607 jugoslovanskih državljanov ali skupno 644.003 ljudje. PD »BRIŠKI GRIČ* PRIREDI JUTRI, 9. MAJA DAN MLADINI VŠTEVERJANU PROGRAM: Ob 8.30: Zbirališče pri gostilni «Dvor» za ptanltasko-ortteinta-cljskl pohod. Ob 16. uri: ženska odbojkarska tekma Briški grič - Mladost. Ob 17.30: baletno točko Izvajajo učenci osnovne Sode. Ob 18. uri: nastop kotalkarjev ŠD «Potet» z Opčin. Od 19. ure dalje: plesna zabava — Igrajo »Briški Slavček« lin «1 noblll«. V kleti «na Dvoru* razstava vin briških vinogradnikov DELOVAL BO TUIDI BOGAT SREOOLOV VABLJENII Volitve šolnikov v odbor patronata Didaktično ravnateljstvo 1. sekcije v Ul. Capuccini v Gorici sporoča, da bodo danes 8. maja na njegovem sedežu v Ul. Capuccini 10 volitve zastopnikov učiteljstva v upravnem odboru šolskega patronata za Gorico. Volilno pravico ima- llll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^lllll■lIllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllll*•^lllllllll^llllU1lMlllllMlllllllll|||||||||||||||||||||||||||||■||llllllllll■lllllll|||||||||lutl NASPROTNA STALIŠČA POLITIČNIH STRANK Živahne polemike o zmogljivosti nove tržiške splošne bolnišnice Nekateri želijo večje kapacitete, drugi pa hočejo razširiti preventivno medicino Predlog, da l)i tržiškemu zdravstvenemu okolišu priključili Devin - Nabrežino Glavno težo prometa je nosil prehod pri Rdeči hiši, kjer so zabeležili 773.002 prehoda oseb. od tega 553.792 s potnimi listi in 219.210 s prepustnicami. V istem času je šlo skozi ta prehod tudi 232.720 avtomobilov. V primerjavi s prejšnjim mesecem je porasel promet za nekaj nad 76 tisoč prehodov, zlasti pri prehodih s prepustnicami, ki so sedaj bolj upoštevane, odkar so se potni listi podražili. Povečan promet je seveda v zvezi tudi z velikonočnimi prazniki, ko so bili bolj živahni nakupi na eni in na drugi strani meje. Lahko še ugotovimo, da se je letošnji aprilski promet precej približal lanskemu v istem mesecu, ki je znašal 1.106.196 prehodov. Tako se je skoro poravnalo skrčenje prometa, ki ga je v prejšnjih mesecih povzročilo spremenjeno valutno razmerje med dinarjem in liro. V Tržiču se .je v zadnjih dneh razvila huda polemika o problemih tamkajšnje bolnišnice. Že pred nekaj meseci smo pisali o problemu njene lokacije. Upravni svet je iz bral zemljišče med državno cesto in železnico na območju občine Tržič in na meji z občino Ronke. Okoliške občine so proti tej izbiri protestirale, vendar brez uspeha. Sedanja polemika zanima bodočnost tržiške bolnišnice in njene kapacitete. V najbolj razvitih zahodnoevropskih državah so zelo razširili preventivno zdravljenje in so zaradi tega lahko tudi odpravili veliko število bolnišnic. Znanstveniki namreč ugotavljajo, da je preventivna medicina zelo koristna, na drugi strani pa je danes zdravljenje v bolnišnicah zelo drago- To o-pazimo zlasti v Italiji, kjer so v nekaj letih bolnišnice podvojile vzdrževalnimi in s tem seveda še bolj obremenile razne ustanove socialnega skrbstva. Zaradi tega je prof. Delogu, znanstveni sodelavec ministra za zdravstvo in sodelavec deželne uprave na tem področju, izdelal pred ča som okvirni načrt ureditve bolnišnic v naši deželi. Prof. Delogu je predvidel, v okviru zdravstvene reforme, ustanovitev mreže preventivnih ambulant: tako bi lahko postopoma znižali število postelj v bolnišnicah. Ker morajo v Tržiču zgraditi novo bolnišnico, predvide va Delogujev načrt v tei kapaciteto 540 postelj. Tržiški socialdemokrati, za katerimi stoje nekateri zdravniki tam- kajšnje bolnišnice, so pred nekaj dnevi napadli deželnega odbornika za zdravstvo, češ da ne upošteva potreb tržiškega okoliša in zahtev upravnega sveta bolnišnice, ki bi želel imeti bolnišnico s 610 posteljami. Poročila PSDI so bila precej o-stra, občinski svetovalci te stranke so v občinskem »vetu -predložili resolucijo. Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču je župan najprej prebral to resolucijo, nato še pismo deželnega odbornika za zdravstvo. Razpravo o tem vprašanju v občinskem svetu so odložili za teden dni. Sestal se ie tudi občinski odbor KD. Tu so razpravljali o nastalem položaju in zahtevali, da bi v okoliš tržiške bolnišnice priključili še občino Devin - Nabrežina iz tržaške pokrajine ter vse občine červinjan-skega okoliša v videmski pokrajini. Bolnišnica v Gradežu naj bi piv stala privesek tržiške. Zaradi tako povečanega okoliša ba morala imeti bolnišnica v Tržiču 610 postelj. Socialisti, komunisti in psiupovci se niso dosedaj javno izrekli. V glavnem pa so zastopniki teh strank za najširšo uvedbo preventivne me diodne. Če bi do tega prišlo ne bi bilo potrebno toliko postelj v bolnišnici. Največ preventiv bi bilo treba uvesti na delovni!) mestih, ker je v tržiških tovarnah nad 500 primerov delovnih nesreč letno. Za Tržič je to vprašanje brez dvoma važno in o njem bodo v prihodnjih mesecih še precej go • V Nabrežini je včeraj padla po stopnicah hiše 31-letna Marija Kon- UIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*lll»lll>lllll>l*IIHIIllllllllllllllllllllllllinillllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VESTI Z ONSTRAN MEJE vorili. Sedaj se namreč pripravljajo načrti za gradnjo nove bolnišnice. Denar ni še na razpolago, predvidevajo pa da bo dograjena v devetih letih. Stopperjev odgovor glede atomskih mm *.Atomskih min na goriškem Krasu ni*, je dejal deželni odbornik Stopper v odgovoru deželnim svetovalcem PS1UP in KPI, ki so mu pred nekaj meseci naslovili vprašanje v zvezi z nekimi časopisnimi članki. V teh člankih je pisalo, da je italijanska vojaška oblast u-godila zahtevi Atlantskega pakta po namestitvi atomskih min v kraje ob italijansko - jugoslovanski meji, t.j. predvsem na našem Krasu. Deželni odbornik Stopper odbo-varja, da ni doslej deželna uprava dobila nikakega uradnega obvestila o morebitni namestitvi takih min in da ni moč odgovarjati časopisnim poročilom. Istočasno Piše v svojem odgovoru odbornik Stopper. da se skuša na naši meji urediti režim dobrega sožitja na vseh področjih in da je nedavni obisk jugoslovanskega predsednike Tita v Italiji dokaz za tako miroljubno obmejno politiko. Vsekakor je deželni odbor pisal rimski vladi, da bi dobil pojasnila o tem vprašanju. Stavka uslužbencev avtoprevoznih podjetij Tudi na Goriškem bo od nedelje zvečer do srede afutraj splošns stavka uslužbencev podjetij, ki prevažajo blago. Stavko so proglasili trije sindikati, ki zahtevajo novo delovno pogodbo za uslužbence tega sektorja. Konzorcij za pomoč mali industriji V ponedeljek 17. maja ob 20.30 se bo spet sestal goriški pokrajinski svet. Nadaljevali bodo z razpravo o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Po zaključku debate o tem vprašanju bodo pričeli z obravnavanjem raznih upravnih zadev. V Podgori se danes poročita domačinka MARIJA BREGANT in UROŠ HOBAN iz Kumetove družine v Štan-drežu. Mladoporočence a čestita prosvetno društvo »Oton Župančič* v Štandrežu. v katerem se Uroš aktivno udeležuje kot član pevskega zbora. Ves teden proslave v ajdovski občini ob 27. obletnici prve slovenske vlade Razstava primorskega slikarja Maria Vilharja - Danes in jutri tekmovanje pevskih zborov v Ajdovščini - Delovanje knjižnice v Tolminu Tako ao itirje fa-lationi pobalini prejšnji veter pomazali oocestne prometne napise od Mavhinj do CerovelJ in še naprej proti Sesljanu. Čeprav je znana številka evidenčne tablice njihovega avta, nismo včeraj dobili nobene vesti, da bi jih policijski organi prijeli in vsaj zaslišali V spomin na ustanovitev prve slovenske ljudske vlade 5. 5. 1945 slavijo v Vipavski dolini vsako leto občinski praznik. Letošnje praznovanje je v znamenju ustavnih dopolnil, po katerih bo slovenska državnost okrepljena, še posebno slavnostno. Raznovrstne kulturne in športne prireditve se vrstijo ves teden. Na sam dan praznika je bila v Ajdovščini seja občinske skupščine, Na njej so proglasili dr. Danila Lokarja za častnega občana. Piša telju, ki je doslej izdal 13 knjig, so podelili ta naslov za njegov pri spevek v slovensko kulturno zakladnico ter vnašanje Vipavske doline in njenih ljudi v slovensko lite raturo. Razen tega so na seji po delili tudi znanim gospodarstveni kom ter kulturnim in javnim dela cem tradicionalna petomajska priznanja. Priznanja so prejeli profesorja Venceslav Lopič in Mira Novakova, zdravnik dr. Franc Dietz, Štefan Štekar ter ing. Jože Slokar Hkrati so v Ajdovščini odprli tudi razstavo del slikarja Maria Vilharja. Gre z. enega najbolj plo dovitih slovenskih likovnikov, ki se jfe rodil v Postojni pred 46 leti. Skupaj je imel doslej doma in v tujini 34 razstav. Razstavljal je v Avstriji, Italiji, Švici, na Danskem in v Holandiji Njegova dela so raztresena v številnih javnih in zasebnih zbirnah. V Ajdovščir.i se Vilhar predstavlja s 35 slikami v olju ter šestimi drobnimi plastikami. Večinoma obravnava primorsko motiviko od Vipavske doline in Brd pa do Postojnske jame in Istre. Značilnost njegovih stvaritev je barvna razgibanost, ki odraža svetlotemna nasprotja. S'ike so precej jedrnate, le tu in tam zdrsi v njih avtor v kičasto površnost. Zdi se, da je močnejši v svojih drobnih skulpturah, ki ga predstavljajo kot iznajdljivega opazovalca nenavadnih poz. tu in tam odražajo skulpture tudi avtorjevo ironično kritiko pozerstva Ob Vilharjevi razstavi v Ajdovščini je izšel' ličen prospekt, ki predstavlja njegovo dosedanjo umetniško pot. V okviru prireditev ob občinskem prazniku v Ajdovščini bo danes in jutri, v nedeljo, zvečer tekmovanje pevskih zborov primorske z obeh strani meje. Na tekmovanju bo skupaj nastopilo 18 zborov, ki se bodo predstavili z bogatim programom. Predpogoj za udeležbo na tekmovanju je bilo sodelovanje zborov na reviji »Primorska poje*, ki je bila letos v marcu v Trstu, Križu, Kopru in Bukovici. Na tekmovanju bo skupaj nastopilo okoli 300 pevcev. Polovica zborov bo i* zamejstva. Vsak zbor bo odpel po tri pesmi. Tekmovanje organizirata Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Tolminska knjižnica je v zadnjih letih močno razvila svojo dejavnost. V novih okusno urejenih prostorih sredi mesta je uredila lastno čitalnico ter tako omogočila večji dostop bralcev do knjig. Knjižnica razpolaga kar z okoli 13.500 knjigami. Poleg leposlovnih je v njej tudi precej enciklopedičnih ln drugih izdaj. Tolminci že po tradiciji radi bero. Knjižnica ima okoli 1000 rednih bralcev, ki si mesečno izposodijo po 1.000 do 1.500 knjig. V zadnjih mesecih se je lotila knjižnica tudi razstavne dejavnosti. Doslej je priredila že štiri razstave. Poleg razstav nedavno preminulega slikarja domačina Rudija Kogeja in akademskega slikarja Franceta Slane ter razstave mlajšega domačina je v zadnjih dneh predstavila še 36 gobelinov, ki jih je zelo natančno izdelala domačinka Mara Lebanova. Danes v Sovodnjah občinske mladinske tekme Komisija za občinske mladinske igre pri županstvu v Sovodnjah obvešča vse učence 'etnikov 1957-58 in 59, da se bodo vršile danes, v soboto 8. maja z začetkom ob 15. uri na športnem igrišču v Sovodnjah mladinske tekme v lahki atletiki za navedene letnike. Priporočamo prizadetim učencem, da se polnoštevilno zberejo ob navedeni ur> na športnem igrišču in se u-deležijo tekmovanja. V primeru slabega vremena bodo tekmovanje preložili na prihodnjo soboto 15. maja ob isti uri in na istem kraju. Občni zbor konzorcija za briška vina Upravni odbor konzorcija za zaščito tipičnih briških vin sklicuje reden letni občni zbor članov, ki bo v nedeljo 16. maja ob 9. odnosno v drugem sklicanju ob 10. uri v dvorani trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10. Na dnevnem redu je poročilo u-pravnega in nadzornega odbora o lanskem obračunu; dalje potrdilo obračuna za 1970 in proračuna za 1971; volitev novega odbora in razno. Izlet VIPAVA - NANOS po Furlanovi poti priredi SPD iz Gorice v nedeljo 9. t. m. Odhod iz Gorice z lastnimi sredstvi ob 6.30. Podrobnosti pri vpisu. Popoldne ob 15.30 udeležba pri planinskem slavju na Gradišču »Gnezdo*. Podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD Gorica, UL Malta 2/1 tel. 24-95. VERDI 17.15—22 00: «H oomfarml- sta», J. L. Trintignant ln S. San-drelli; italijanski film v narvah, mladini pod 14. letom prepovedan. OORSO 17.15: «Un uomo oggi». Paul Newman ln Johanne Wood-ward. Kinemasicop v barvah. Prepovedano mladini pod 14 letom MODERNISSIMO 17.30—22.00: «Sai gon: missione Vietnam*, O. Ve rois in J. Lara, francoski film. VITTORIA 17.00—21.30: «Le tsole dall'amore», dokumentarni Idne masposki film v barvah, mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: rringinoc chiatd straniero... 1 cadaveri non fanno ombra», H. Powers in C Davis; kinemaskopskl film v bar vah. / rž id AZZURRO 17.30: «Morire d'amore» A. Girardot in B Pradal Kine maskopski film v barvah EXCELS1UR 16.00: «Le novlzie*. Brigitte Bardot in Amile Girar-dot. V Darvah PRINCIPE 17.30: «Rio Lobo», John Wayne in J. 0’Neil. Klnemaskop v barvah. SAN MICHELE 18.30—22.: «Colpt di dedi, oolpd di pištola*. H. Keel, ameriški barvni film. >«kj Gorica SOČA (Nova Gorica): «Mož z ime nom konj*, ameriški barvni film - ob 18 tn 20 SVOBODA: «Dirka za časom*, angleški barvni 01m — ob 18. in 20. uri. RENČE: «Stirast», švedski barvni film — ob 19.30 DESKLE: «Zlata modrost*, francoski barvni film — ob 19.30. SEMPAS: «Nevesta je bila v čr- nem », francoski barvni film — ob 19.30. KANAL: «Johrr ln Mary», ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza iz Gorice opozarja prizadete dvolastnike, ki imajo svoje gozdove na dirugi strani meje, da morajo vložiti predpisano prijavnico za nameravano sečnjo lesa najkasneje do 13. maja. Za vsa pojasnila in pomoč jim je na razpolago tajništvo Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2/1. Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna MARZINI, Komo Italija 89, tel. 2443. V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči )» v Tržiču dežurna lekarna dr. Fita-Enneri, Trg republike 36, tal. 73341. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bodo v Gorici odprte vse cvetličarne do 13. ure. Igra črt In oblik n* strehi osrednjega Svetliča v hilandarskem samostanu na gori Atow v Grčiji. Samostan je bil v srednjem veku središče srbske kulture. Osrednje Svetliče je bilo zgrajeno leta 1303. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Slava Rakova: SOBA ŠT. 184 Slavo Rakovo poznamo. Lani je izdala knjigo z naslovom SEM GA RES UBILA, ki je vzbudila precejšnje zanimanje v javnosti. Nešolana kmečka ženska, ki je bila obsojena zaradi zločina, je v svoji knjigi opisala usodni dogodek svojega življenja, razkrila stiojo notranjost in pri tem prikazala tudi razmere v jugoslovanskem policijskem in sodnem aparatu. Zaradi pristnosti njene izpovedi, zaradi iskrenosti in neposrednosti, pa tudi zaradi zanimive snovi je bila knjiga Rakove deležna precejšnje pozornosti. Res je sicer, da so ji tisti, o katerih je pisala, imeli tudi marsikaj očitati, med drugim tudi nehvaležnost, potvarjanje dejstev in neresničnost. Toda verjetno očitki niso bili utemeljeni in ne dovolj prepričljivi. Na vsak način pa je knjiga SEM GA RES UBILA doživela uspeh, pisateljica pa je upravičeno postala znana, čeprav samo po *eni knjigi. Zdaj je Slava Rakova izdala svojo drugo knjigo. Ta nosi naslov: SOBA ŠT. 184. Knjigo je izdala enako kot prvo Pomurska založ- mMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiinimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi PROF. BORIS PETROV V REVIJI »LETALSTVO IN KOZMONAVTIKA» Tri faze sovjetske astronavtike do oporišč s 100 možmi posadke Zavračanje domnev o neuspehu s «Saljutom» - Vesoljske ladje z 12 možmi in z letom ali več letenja - Oporišča kot laboratoriji in izstrelišča MOSKVA, 7. — članek, ki ga Je v reviji «Letalstvo in kozmo-navtika« objavil znani sovjetski strokovnjak prof. Boris Petrov, bo verjetno odgovoril na mnoga ugibanja v zvezi z zadnjim sovjetskim vesoljskim poskusom. V tem fclamiku je govor o vesoljskih postajah s tremi in tudi dvanajstimi možmi posadke, o postajah, ki bodo le prvi korak k uresničenju daljnosežnega načrta — postavitve velikanskega oporišča, ki bo krožilo okoli Zemlje tudi do 10 let in na katerem bo tudi do ISO mož posadke. Katar je znano, so Sovjeti usmerili svojo vesoljsko dejavnost v gradnjo opo- IO SNOVNA ŠOLA CEMNO »spomenik: NOB 271■ 1972 BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šolc-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: " v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi ti/l 1., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 21) in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. rišč, ki bi v svojem kroženju o-tali Zemlje služila kot znanstveni laboratoriji, pozneje pa tudi kot izstrelišča za nadaljnje, globlje prodiranje v vesolje. Članek, Id ga je prof. Boris Petrov objavil v moskovski reviji, je zbudil zanimanje tudi v zvezi s sovjetsko vesoljsko ladjo «Saljut 1», ki še kroži okoli Zemlje in z vesoljsko ladjo »Sojuz 10», ki se je po samih dveh dneh vrnila na Zemljo. Tedaj se je govorilo, da je pri poskusu prišlo verjetno do nekih motenj, ker da se je «Sojuz 10» vrnila na Zemljo ne da bi bila opravila vse svoje naloge, kajti z vesoljsko ladjo «Saijut» se je sicer le «srečala», se JI priključila in se od nje po petih urah skupnega letenja ločila, toda to je bilo vse premalo, da bi moglo zadostiti vsem napovedim in ugibanjem, ki so bila po dolgem sovjetskem molku povsem razumljiva. Tedaj je tudi krožil glas, da nameravajo Sovjeti s tem poskusom napraviti nekaj več, da namreč nameravajo ob ladjo «Saljut 1» priključiti kar 4 ladje «Sojuz 10». Od vsega tega pa ni bilo nič in čeprav uradni sovjetski krogi pravijo, da je poskus povsem uspel, se je v Javnem mnenju čutilo «nekaj», česar moskovska zagotovila niso mogla opurečl. Sedaj prof. Boris Petrov, ki prav gotovo spada med najbolj kvalificirane sovjetske strokovnjake, prikazuje sovjetski program za postavitev vesoljskega oporišča. Prof. Petrov pravi, da predvideva ta program tri obdobja, tri faze, ko bo sovjetska astronavtika postavila na krožnico okoli Zemlje svoje superoporišče. Najprej bodo, po pisanju prof Petrova, postavili na krožnico ((majhne postaje«, ki bodo imele posadke od 3 do 12 mož. Te majhne ladje bodo krožile okoli Zemlje od enega meseca do enega leta ali kaj več. Naslednja faza bo faza ustvarjanja postaj za daljše obdobje, tudi za 10 let. Na teh postajah bo od 12 do 20 mož posadke. Končno bi bilo ((priporočljivo*, katar pravi prof. Petrov, izdelati velika oporišča z več funkcijami in katera bi mogla sprejeti na krov od 50 do 70 o-seb. Ta oporišča pa bi mogli tu- di razširiti in povečati, da bi mogla imeti posadke do 100 ali celo 120 mož. Prof. Petrov v svojem članku o-pisuje tridi razne zapletene sisteme, kako vzdrževati oporišča in laboratorije, ki bi bili na njih. Gre za «prevozne ladje« z delta-stlmi krilil, za ladje, ki bi prevažale ljudi z Zemlje do oporišč ln nazaj. Nadalje gre za reševalne ladje, ki bi prišle v poštev v primeru kakega Incidenta v vesolju. Končno govori tudi o »vesoljskih remorkerjih*, to se pravi o takih ladjah, ki bi se mogle v vesolju «priključiti« k neki ladji in jo voditi na cilj, kot delajo remor-kerji v pristaniščih. Sovjeti pravijo, da je glavni cdlj njihovih vesoljskih poskusov u-stvarjanje postajališč oziroma o-porišč, ki bi služila kot laboratoriji za proučevanje kozmosa in za opazovanje Zemlje. V ne tako bližnji bodočnosti pa bi ta oporišča služila tudi kot izstrelišča drugih vesoljskih ladij za proučevanje globljih predelov vesolja. Kar se tiče bližnje bodočnosti in programov v njej, si zahodni opazovalci postavljajo vprašanja, na katera ni odgovora, Sovjeti pa o stoj ih ciljih povedo kaj malo. Tudi v zvezi z zadnjim svojim poskusom so rekli, da «Saljut» nadaljuje s svojim letenjem okoli Zemlje na nekoliko višji krožnici kot je letela v dneh obiska «Sojuza 10». Prav zaradi tega se da domnevati, da bodo sledili novi poskusi, pa čeprav Sovjeti spet trdijo, da v bližnjih tednih nimajo v programu nobenega poleta in da bo naslednji polet s človeško posadita sledil celo šele čez kak mesec. ---------------- Cayatte pride pred sodišče PARIZ, 7. — Zdi se, da se je mlada, nesrečna profesorica Ga-brielle Russier uštela. Tik pred smrtjo je rekla: »Upam, da bo to, kar se je zgodilo z menoj, nečemu koristilo.« Pa ni. Nasprotno. Služi le nekaterim, in to prav v obratnem smislu, kot je ona mislila. Kakor je znano, je mlada profesorica Gabrielle Russier napravila samomor, ker se je bila za- ljubila v 17-letnega študenta Christiana Rossija in ju je nato okolje začelo tako preganjati, da tega ni mogla prenesti. Francoski filmski režiser Andie Cayatte je napravil o tem primeru film, ki je vzbudil precej polemik in dvignil precej prahu, kar je tudi razumljivo, ker obdeluje nekoliko nenavaden, pa čeprav edinstven primer. In sedaj sta oče in mati štu denta Christiana Rossija tožila Ca-yatta za odškodnino po 250.000 frankov vsak in hkrati zahtevata zaplembo filma, tako da ga ne bi mogli predvajati niti v Franciji niti v tujini. Cayatte je napravil film, ki nosi naslov «Od ljubezni umreti«. Cayatte sam pravi, da ni nikoli zanikal, da je dobil idejo za ta film v primeru mlade profesorice in mladega dijaka, Hkrati je tudi dodal, da ga je sililo k temu žalostno dejstvo, da je inteligentno in tenkočutno žensko, ki je visoko cenila lepoto in inteligenco, družba sodila in obsodila, kot bi bila navaden zločinec. Prav tako se je Cayattu uprlo dejstvo, da so mladega 17-letnega mladeniča tedaj jemali kot objekt in ne kot subjekt. V tem primeru je sodni stroj dobesedno zmlel dve osebi, dva normalna človeka in to v dobi, v naši dobi, ko prav gotovo*ne moremo govoriti, da bi 32-letna ženska ne bila še mlada in ko bi ne mogli trditi, da je 17-letni fant še vedno otrok. S tem svojim filmom je Cayatte nameraval pripomoči k temu, da bi želja nesrečne francoske profesorice, ki jo je izrekla tik pred smrtjo, ne ostala le želja. Toda tako mlada profesorica, kot tudi Cayatte sta se uštela. Sodna obravnava pred sodiščem v Marseilleu bo dolga in huda. Oče in mati nesrečnega mladeniča hočeta priti do denarja. Toda film sta pripravila dva odvetnika: Cayatte namreč ni samo filmski režiser, pač pa tudi pravnik. Pri pisanju scenarija pa mu je pomagal kolega odvetnik Albert Naud. Toda ne glede, kakšna bo sodna obravnava in kakšen bo rezultat procesa, nesrečen primer se bo ponovno razglabljal in na razne načine tolmačil pred javnostjo, tako da bodo prihajale na dan bolj negativne kot pozitivne plati filma in tudi dogodka, ki je režiserja navdihnil. ba v Murski Soboti, ki je z izdajo prve knjige pisateljice Slave Rakove dokazala ne samo določen pogum, temveč tudi založniški posluh. Knjiga SOBA ST. 184 prihaja tako na knjižni trg po uspehu prve knjige in po tem, ko je pisateljičino ime že znano. SOBA ŠT. 184 pomeni nadaljevanje prve knjige. To kaže že skupen podnaslov obeh knjig DNEVNIK ZLOČINKE, o tem se lahko bralec prepriča že po nekaj straneh branja. Pisateljica v tej knjigi popisuje svoje življenje v času prestajanja kazni v ženskem zaporu v bližini Ljubljane. Avtorica je sicer pripisala, da je vsakršna podobnost z resničnimi dogodki slučajna, seveda pa je tako formalno opozorilo brez vsake vrednosti in pomena Kdor je prebral prvo knjigo ve, kaj se je zgodilo, ve da je avtorica bila obsojena na tri leta zapora. In takoj ko vzame v roke knjigo SOBA ŠT. 184, ve, da avtorica opisuje svoja doživetja v času prestajanja kazni. Vodila je dnevniške zapiske, ki jih sedaj posreduje javnosti v strogo osebni in neposredni obliki. Vsebina knjige je torej povsem jasna, ni pa je seveda mogoče obnoviti v nekaj stavkih. O njej je mogoče povedati pač to, da v knjigi prikazuje avtorica svoje življenje v zaporu, v zavodu za prestajanje kazni, od obsodbe do dneva, ko je bila pogojno izpuščena na prostost. Pri tem deloma pripoveduje o sebi in svojih razmišljanjih, kar seveda, razumljivo, navezuje na svojo obsodbo in svoje dejanje, zaradi katerega je prišla pred sodišče. Knjiga ima precej avtorič-nih meditacij in razmišljanj o sebi. o svetu, o ženski. Nadalje prikazuje pisateljica razmere v zavodu za prestajanje kazni, sistem dela, prevzgojo, paznice, direktorja, vzgojiteljice. Pa tudi sicer tista posebno vzdušje, ki je značilno i za tak zavod. Veliko prostora posveča pisateljica v knjigi ženskam, s katerimi je bila na prestajanju kazni in ki jih je spoznala na tej postaji svoje življenjske poti. Največ prostora posveča pri tem zdravnici, ki je bila obsojena zaradi podobnega dejanja kot avtorica in katere zgodbe se spominjamo iz ljubljanske sodne kronike pred nekaj leti. Kaj naj rečemo o novi knjigi Slave Rakove, ki pomeni nadaljevanje prve knjige? V prvi knjigi je razdražila preiskovalne organe, ki so ji zaradi njene kritičnosti do njih, očitali, da ni govorila resnice. Knjiga SOBA ŠT. 184 pa daje jugoslovanskemu sistemu izvrševanja kazni veliko priznanje. Razkrila je, da je ta sistem povsem nekaj drugega od prestajanja kazni v celicah in jetnišni-cah, da je ta sistem izredno človeški in si resnično prizadeva človeka prevzgojiti ter mu pomagati na pravo pot. V tem pogledu bo knjiga Slave Rakove za mnoge pravo odkritje. V drugih pogledih pa je knjiga znatno šibkejša. Lahko bi mirno zapisali, še zdaleč ne dosega prve knjige. To, kar je o sebi, o svojem dejanju in o svojih notranjih občutkih ob tem imela povedati, je avtorica povedala že v prvi knjigi. Zdaj se glede tega ponavlja ali pa vsaj ne pove bistveno ničesar novega, čeprav ji je okolje prestajanja kazni omogočalo nova doživetja in nova spoznanja. Njene meditacije nas ne prepričajo več, so pa seveda tudi bolj skromne in manj neposredne kot v prvi knjigi, ki je bila izrazito izpovedna. Najšibkejša pa je pisateljica, ko pripoveduje o svojih kolegicah pri prestajanju kazni. V tem pogledu njena pripoved včasih spominja na žensko opravljanje in skoraj ne sodi v knjigo z resnimi prizadevanji. Knjiga je tako precej šibkejša od prve, in je še zdaleč ne dosega. Zaradi same snovi je pripoved mestoma zanimiva, ne pa preveč. Tako pomeni ta knjiga pravzaprav določeno razočaranje nad pisateljico in njenimi dnevniškimi zapiski, vsekakor pa v pisateljskem prizadevanju korak nazaj. Sl. Ru. VODJA GLEDALIŠČA BERLINER ENSEMBLE Umrla je igralka Helene Weigel Več kot 25 let je delila usodo z nemškim naprednim pisatelja* B. Brechtom - Tudi po njegovi smrti je nadaljevala z delom V vzhodnem delu Berlina je umrla 8. maja p> dolgotrajni bolezni Helene Weigel, vdova po Ber-tholtu Brechtu in zelo znana igralka. Proslavljala bi v teh dneh svoj 71. rojstni dan, rodila se je namreč 12. maja leta 1900. Svetovno znana je bila kot ena najboljših igralk modernega nemškega gledališča in tudi kot odlična režiserka. Že štirideset let je bila najboljša interpretatorka moževih dramskih del. posebno pa so hvalili njeno interpretacijo v drami Mati Pogum...*. Rodila se je na Dunaju kot hčerka trgovca; ko je bila stara 16 let, je zapustila šolo in začela igrati m gledaliških odrih. Leta 1923 je prvič nastopila v Frankfurtu, nato se je odselila v Berlin, kjer je nadaljevala izpopolnjevanje svoje gledališke kariere pod vodstvom Maxa Reinhardta. Med miiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimifftiiiiiiimiiiiiiitiiMjiiiiiiiiiiiitHiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALEKIJ Godina in Ražem v Kulturnem domu Že nekaj let trajajoče umetniško sodelovanje med našim najstarejšim zamejskim slikarjem Silvestrom Godino in Vladimirom Ražmom, se kaže v njuni pospešeni razstavni dejavnosti, ki jima je na skupnih nastopih pripomogla že do raznih slikarskih nagrad in priznanj tako doma, kot drugod. Sedaj pa si skupno delita tudi razstavno dvorano v Kulturnem domu, ki jo tvori prostorni balkonski foyer Slovenskega gledališča. Silvester Godina, ki je rasel v svojih vinogradih v Skednju, je prav zato tesno povezan z našo zemljo. Naslikal jo je že v nešte tih motivih pokrajin. Podaja ua na tej razstavi tudi po kako olje iz globljega juga jadranske obale. Godina zelo ljubi cvetlice, ki mu krase vrt. Tako pričenja z njimi tudi vrsto razstavljenih podob. So to večja tihožitja pestrih barv, med katerimi srečamo res uspelo veliko pokončno sliko rdečih vrtnic, podanih tako kot resnično rastejo. Sredi ostalih podob pokrajinskih razgledov s Krasa in iz okolice bolj hladnih in temnih barv, pa veselo izstopa tu gotovo najboljše delo, v sončnih odtenkih zelenja podani izsek njegovega vrta Godina slika rhd tudi morje, saj se je rodil tik nad njim. Prepušča pa to pot podajanje njegove lepote Vladimiru Ražmu, ki je res čist aiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiminuiiiiaiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiMii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je ugoden za iskanje novih zvez. Da bi obvladali nastalo zmedo v družini. se predvsem oborožite s potrpežljivostjo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekatere nove možnosti vam bodo pomagale izvleči se iz zadrege. Vaš čustveni načrt ni najbolj primeren. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ničesar ne prepustite naključju in ne kažite prevelike zaupljivosti do tujcev. Srečna zamisel vam bo omogočila rešitev nekega vprašanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Prišlo bo do nesporazuma med vami in sodelavci. Zanimajte se bolj za dobro čtivo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte se osebno pozanimati za neko delikatno vprašanje. Svoj prosti čas posvetite razmišljanju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne gradite nekega načrta na napačnih podatkih. Zaradi vaše širokosrčno- sti bo ustrezno rešen neki spor. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nemudoma začnite urejati svoje poslovne zadeve. Ne bodite preveč zaupljivi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Če ste prepričani, da je neka vaša zamisel koristna, jo branite. Napeto družinsko vzdušje. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ohranite svojo hladnokrvnost spričo kakršnega si bodi poskusa tekmecev. Ne bodite napadalni v kro gu prijateljev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Današnji dan je zelo ugoden za sprejetje važnih odločitev. Vaše razpoloženje bo dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Branite svoje stališče pred napadi sodelavca, ki vas želi ponižati. Deležni boste velike čustvene sreče. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste nepričakovano pomoč. V pogledu čustvenih zadev ste potrebni dobrega nasveta. marinist. Prikazuje pa v nekaj starejših oljih tudi kaj drugega, a vedno z morjem povezanega. V vseh ostalih podobah pa buta mokri element z visokimi valovi ob nazobčane skale obrežij vseh celin sveta, mimo katerih je slikar plul v dolgi dobi svoje pomorske službe kot strojni častnik. Ražem ljubi divje razburkano morje, v katerem lahko sprosti svoj slikarski zalet z mladeniškim zanosom, čeprav se ta konča ponekod malce prenaturalistično. Se pa vseeno tudi on ne odreče popolnoma romantiki starih časov prekomorskih hitrih jadrnic, katerih ena reže morje v eni njegovih slik. MILKO BAMBIČ Umetnost in pornografija PARIZ, 7. — čeprav je res, da je umetniku dovoljeno nekoliko več, kot kakemu drugemu smrtniku, ni res, da sme umetnik prav vse in se mora držati določenih pravil javne morale. Tako nekako so rekli sodniki na nekem pariškem sodišču, ki so obsodili slikarja Jeana Moulina ter tri njegove sodelavce na 5.000 frankov globe vsakega. Mouiin je bil obsojen zaradi svojih del, ki da so nekoliko jpolzka, ostale tri osebe pa so bile obsojene zato, ker so sodelovale pri organiziranju razstave teh del. Bilo je to v novembru lanskega leta, ko je neka razstava v enem izmed paviljonov bivšega pariškega glavnega pokritega trga vzbudila precejšnje razburjenje. Pravzaprav slikar niti ni toliko kriv, kajti glavna razstava ni bila prav nič «kočljiva*, niti topolzka*, le v nekem manjšem prostoru, v katerega je bil mladoletnim vstop prepovedan, je bil razobesil nekaj slik, ki niso bile preveč dostojne. In to je vzbudilo veliko razburjenje, tako da je nastopila policija, ki je slike zaplenila. Na sodni obravnavi je Moulinov zagovornik vztrajal na tem, da ne moremo umetnosti nikoli soditi z navadnimi merili, ker umetnost ne more biti nikoli pornografska. Vrhu tega je vztrajal na tem, da so bila inkriminirana* dela razstavljena v prostoru, ki je bil namenjen samo odraslim. Toda sodniki niso bili tega mnenja, pač pa so umetnika obsodili, češ da buri fantazijo in vzbuja strasti, kar da negativno vpliva na javnost. vajami za dramo «Bobni v tmcv je spoznala Bertholta Brechta, katerim se je poročila leta l’1 in imela dva otroka: sina in ' Odločna Brechtova napredi usmerjenost je povzročila, da * nacisti preganjali tudi njegovo l* no in leta 1930 povzročili neTe\, v Leipzigu med premiero draw Mahagonng*. Ko je tri leta M sne je Hitler prišel na oblast, sV> Beltholt Brecht in njegova morala takoj zapustiti Nemčijo • sta se naselila v Pragi, nato 00 Dunaju, v Parizu, v Švici i« •r Danskem. Kasneje sta odpotovof v Združene države Amerike, kle sta preživela vojna leta. Leta v tujini so bila tezM• Brechtova dela so le redkokdW uprizarjali in Helene ni imela P", ložnosti, da bi nastopala, ker " bilo nemških gledališč. DramaM’ je sicer dobil delo v Hollpmoo toda ženi ni mogel pomagati, **_ ji zaradi neznanja angleškega I zika ni mogel pripraviti vMf' Filmska družba ji je sicer dok* vlogo v filmu *Sedmi križ*, v tem filmu Helene ni govorihj- Leta 1948 se je Brechtova žina vrnila v Berlin. Naselili s0 s v vzhodnem Berlinu in leto sneje so s pomočjo vlade usta”" vili gledališko skupino «Berlu,e Ensemble*. Helene je postala ' daj umetnostni vodja gledali^ in ena izmed najpomembneje igralk. Ko je Berthoit Brecht * 1956 umrl, je njegova žena * naprej vodila gledališko skupin0, katero je prepotovala vso po in žela velik uspeh. Posebn je navdušila občinstvo v London. Kljub temu pa Brechtovi ni uspelo izogniti se kritikam 1 nasprotovanju. V zadnjih letih jo večkrat napadli v Zahodni čiji zaradi interpretacije možem del, ali pa zaradi tega, ker J, dovolila na Zahodu uprizoritev 0 svojega moža, v katerih so stopali igralci, o katerih so P*"’ vili, da so bili znani po svoji cistični preteklosti. Ona je tU>t\ reč imela avtorske pravice za N moževa dela. Navadno ji je uspm take uprizoritve preprečiti. Teoa' pa jo je začel napadati kak * hodnonemški kritik, ki je trdih0:j je pri izvajanju Brechtovih 0 preveč dogmatska in s tem 0 sprotuje eksperimentalnim uC' kom, ki jih je želel uvesti nJe mož. V novejšem času so nastali st0, ri tudi v sami gledališki skup}"' nekateri igralci so zapustili liner Ensemble* in seveda se ' to čutilo pri predstavah. ^°L. Helene Weigel je pogumno na0U Ijevala skoraj do svoje smrti. PREJELI SMO GOSPODARSKA IN DRUŽB^ ZGODOVINA SLOVENCEV. dovina agrarnih panog. I. zV*L|j — Agrarno gospodarstvo. 'l~r ju Slovenska akademija znanosti umetnosti. Državna založba venije 1970. „.s. LIBRI E RIVISTE D ITALIA- \ segna bibliografica mensiN. : 249. Novembre 1970. Ed. denza del consiglio dei rn‘lJ/^NŽ: DOCUMENTO Dl CONVOCAZ10^ della III conferenza regional® ,j8 PCI 6-9 maggio 1971. Tipogr8‘ Riva — Trieste. _ ,fre- Scritti sulFateismo a cura di do M. Bonanno: DE SADE- p zioni La Fiaccola, Ragusa. _»j: Franco Coniglione: PARIGI1 ,g(j La comune libertaria. Eri2 ^ Undergroud — La Fiaccola-tania, 1971. om€ Vilma Krapež: ČLANKI IN PRAVE O MORJU IN P0‘"g7o. STVU. Bibliografija I. Koper 1 MOST. Revija za kulturo in ® bena vprašanja št. 28. To[-1FFETTI DELLA RIFORMA BUTARIA SULLE FINANZE * GIONALI. Ed. Regione auto"®8. Friuli - Venezia Giulia — sorato regionale delle Finanze- TOME SVETIMA V IZ AN A llllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllll PRVA KNJIGA Onstran so v pobočju mežikale luči domačij. Sklenili so, da morajo priti do gozdarja, preden se spravijo spat, da ne bi s trkanjem privabili belogardistov. Pogovarjali so se šepeta-Je. Poljak je bil lačen, zato Je iz torbe vzel kos kruha in slanine. Ko se Je najedel, je izvlekel cigarete in ponudil Blisku. Ta se mu je nasmehnil in ga opozoril, da med belogardisti ne bodo kadili. Tomo se je razhudil, vendar je cigarete in vžigalnik spravil v torbo. 2e so se hoteli spustiti po stezi v grapo, ko so zaslišali neke glasove in škripanje čevljev. V temo Je zagorel plamenček, in sklepali so, da si ljudje pod njimi prižigajo cigarete. Pomaknili so se s steze v grmovje in s pripravljenim orožjem čakali. Čez nekaj minut je prišla belogardistična patrulja. Sedem mož so našteli. Na vrhu sedla so se nagnetli v gručo in nekaj metrov pod njimi sedli prav tja, kjer so bili oni. Razgovarjali so se na glas in kadili. Slišali so: cSranje, orkamadona, Janez, da nas ponoči pode ven na piano, ko o rdečih ni ne duha ne sluha. Sami naj hodijo čakat kurirje.)) «Molčd, Fecrek! To noč gremo k Marulu za hrib. Včasih Je bil dedec z rdečimi. Slabo vest ima in mnogo šnopsa. Ima še dve čedni punci povrh.« •cšnops za vodnika, za nas pa dekleta.« Dobrih deset minut so mlatili slamo, potem pa odšli. Srečanje z belogardisti jih je opozorilo, da se le ni varno potikati po stezah in okoli hiš. Zato niso šli več po poteh, zavili so v gozd, se spustili v dolino in čez senožeti prišli do gozdarjeve hiše. Blisk je na nočnih pohodih razmišljal o vsem, kar je doživel. Iz dogodkov, ki so se v zadnjih mesecih s strahovito naglico vrstili, je zbiral pomembnosti In jih spreminjal v sklepe. Sumničenje se je po likvidaciji gestapovcev in skupine belogardistov v Cerknem že poleglo. Prišlo je v ljudi kot nalezljiva bolezen, ki okuži telo in mine. Njega se ta histerija ni prijela. Vedel je za ljudi, ki so sumili drug drugega in si stregli po glavah. In tudi taki so bili, da bi kar streljali, samo zaradi suma. Preudarnosti Pemca in ljudi v divizijskem vodstvu se je bilo zahvaliti, da so zajezili vzdušje strahu in utrdili enote. Blisku Ana ni šla iz spomina. Ob Hrastovi aretaciji so bili nekateri za to, da jo aretirajo. Sam ni vedel, zakaj se je postavil zanjo in jo branil. Sumničili so jo, toda dokazov nd bilo nobenih. Že po tem mu je Orlov zaupal, da je mislila oditi z ameriškim pilotom. Tudi to je imel za dokaz, da ni pri gestapu. Imeli so v načrtu ujeti Valjhuna, in tudi od njega sl je obetal novih podatkov in morda celo razjasnitve, kaj je z Ano. Gozdar je prišel takoj odpret in jih Je hitro spustil v hišo. že v veži Jim Je povedal, da ga beli radi obiskujejo. Peljal jih je v izbo pod streho, kjer je imel pripravljeno skrivališče. Pogostil jih je in jim pripovedoval. Jedli so in poslušali možakarja, starega okoli petdeset let, z dobrimi očmi in prijetnim obnašanjem. Blisk ga je že poznal, Tušarju in Poljaku pa je bil všeč že pri prvih besedah. Najprej jih je zanimalo o Valjhunu. Gozdar Je povedal, da je grozen človek, pravi pes za ljudi. Pred dobrim tednom so ga vzeli z njive belogardisti in zvezanega odpeljali pred Valjhuna. Okolici je bilo znano, da je gozdarjev sin padel enainštiridesetega leta pozimi v partizanih in so ga zato očrnili pri belih. Stari si je nabasal pipo, pritajeno zakašljal in nadaljeval: »Vso pot so me suvali s puškami in mi grozili. Pripe- ljali so me pred Valjhuna. Bleda grinta z ozkimi brčicami pod nosom in hudobnimi očmi. Precej časa me je gledal, potem pa je naročil, da mi razvežejo roke. Vse je spodil iz pisarne. Ko sva bila sama, pa mi je dejal: — Stari, toliko masla imaš na glavi, da ga je dovolj za topovsko kroglo. Okolica te je očrnila. Vse vem o tebi, da si pomagal rdečim in da si pri njih dobro zapisan, in tudi to vem, da imaš sestro, poročeno v okolici Cerknega. Če hočeš ohraniti glavo, mi boš napravil majhno uslugo. Hočem zvedeti za neko dekle. — Odprl je torbo in mi pokazal sliko lepega dekleta. — Ugotovi mi, v kateri brigadi je in mi vse poizvej o njej! Ime ji je Ana Bergel. Nič drugega, stari. In glava ti bo ostala na ramenu. Vem, da si trma in da bi se dal ugonobiti za svoje. Da boš imel mimo vest, kar hočem izvedeti, ni nič političnega, če ne verjameš, se ti zakolnem na svojo mater. S tem dekletom sva si bila včasih dobra in kar imava, je osebna zadeva. — Potem me je spustil. Seveda sem mu obljubil, da se bom potrudil. «Odlično,» je dejal Blisk. ((Izvedel sl nekaj pomembnega. Jaz tl bom dal podatke.« «Samo ne kaj takega, da bi mu ostal v krempljih. Pravijo, da počenja z ujetimi grozne stvari. To sem zvedel od kurirja, ki so ga teden dni mučili, da bi zvedeli za Javke. Nazadnje pa jim je ušel, ves pretepen in iznakažen.« Stari se je odkašljal in se zvito namuznil. Povedal Jim je, da so v bližnji vasi belogardisti že jeseni postavili novo postojanko. Ker jih čez vso zimo nihče ni motil, so zelo brezskrbni. Vsak večer se zbirajo v gostilni na koncu vasi, pijejo, kvartajo vse do polnoči, ne da bi bili zastraženi. Tušarju so se zasvetile oči. Prekinil ga je ln vprašal, če bi se dalo neopaženo približati gostilni. Z obveščevalci je šel kot minerski strokovnjak, da bi proučil možnosti za razstrelitev manjših belogardističnih gnezd. Gozdar je povedal, da so zastraženi samo v postojanki, da pa v gostilno pride lahko vsak, ki se mu zljubi. Nevama Je samo patrulja, ki večkrat kroži po vasi in tudi izven nje. Tušarju je imenitna misel šinila v glavo: «Fantje, pre- oblekli se bomo v stare babe in jih jutri zvečer obis^8^ Blisk in Poljak sta se zasmejala, na posrečeno zamisel spraznili vsak svoj kozarček. Soglasni so bili, da bi taj^ akcija propagandno uspešno odjeknila za uvod, preden udarila divizija. Tudi stari je bil navdušen, čeprav je zmajeval z glavo. ^ Naslednjega dne pod noč so se preoblekli. NavlekU . nase dolga krila, bluze, ženske čevlje in se pokrili z rut8'L Vso o-bleko jim je preskrbel gozdar, seve, s precejšnjo vo. Najbolj žalostno je bilo, ker si je Tušar moral e® .j. brke. Dejal je, da je vsaka kocina vredna enega beloSa s sta. Ko so bili preoblečeni, so drug drugega maski!-8® smetano in pepelom. Ogledovali so se v starem oškrabs3'1 . ogledalu in biU s svojimi novimi podobami kar zadovoj1 Najlepši je bil Poljak in Tušar je dejal, da je kaj nev»f% da bi se ga ne polastil kakšen belogardist. Seveda mu ?°ln$ ni ostal dolžan, zato ga Je primerjal z upokojeno cip°- v so bili popolni, je Tušar dobil še veliko mašno knji£° roke In starinski leseni molek. ^ Ko je bil z njihovo podobo zadovoljen tudi gozdaf'^. si navezali bombe in šaržerje za municijo, potaknili ® ,g, strelke pod pazduho ln se ogrnili z velikimi volnenim1 Pj; ti. Preden so odštorkljald po stopnicah, je Tušar povelji «Mdmo!» in ((Marijina družba naprej, marš!« m Vodil jih je gozdar. Skoraj počdl Je od smeha, K®r Tušar vso pot poskakoval. Prinesel mu je premajhne ^ lje. Ko pa so se približali vasi, se je možakar zresnil. gova naloga je bila, da jim bo s parabelo ščitil um115 vasi. Skoraj žal mu Je bilo, da jim je povedal. j, V mraku so tri ženske zavile med prve hiše v Sključene, s povešenimi rokamd, majavo hojo, so hite1® blatni vaški poti proti gostilni, od koder Je prihajalo P41^ In zateglo petje. Z nasprotne strani sta prišla dva belo?8^. sta. če je patrulja in se obregne vanje, bo hudič, so P^jj) slili. Zato so obstali nekaj hiš pred gostilno ln se spuS ^ v ženski klepet. Belogardista pa sta zavila v gostilno « za stare ženske niti zmenila nista. Na vratih nasprotne ^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT POHODU PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Kras bo nastopil jutri v Ljubljani bo v nedeljo ena naj-VancL* slovenskih, in tudi jugoslo-''salto l 8portn*h prireditev, ki jo 'tiin i ° orKaniziirajo v spomin na stoi»? e^a’ se Je slovenska pre-jj J*03- obdana z žičnimi ovirami ju an«erji, borila proti okupatorja.8 Prireditev, «Pohod po poteh ko i1?ans'ie Ljubljane*, privabi vsa sai veiifeo število tekmovalcev, oko! V raztlih kategorijah nastopa Hgj® 20.000. Prireditev ima seveda fežen?r°dni značaj, saj se je ude-Vahr • mes*'ne Reprezentance po-jenih mest iz številnih držav, dl tos je posebna čast doletela tu-tike e • zame.iske slovenske šport-sehn’ Sai 80 organizatorji poslali po-tije ® Gabilo ŠK Kras, za udeležbo ^sovih tekmovalcev na tem poboji;)' Kras se bo tekmovanja udeleži- ladinski kategoriji, njegovo din trPa *3°c*0 sestavljali Ladi Bu-Škrk in Miloš Milič. Poteh10 na jubilejni «Pohod po 1(3^ Partizanske Ljubljane* je vse- venstva, saj je zmagala le dvakrat in igra dokaj poprečno odbojko. Moštvo ni niti posebno borbeno, vendar je pred svojim občinstvom lahko kljub temu nevarno, zlasti v večernih nastopih, ker igra na prostem, ob zelo slabi razsvetljavi. Breg ima torej lepo priložnost za osvojitev prvih točk v tem prvenstvu. To pa mu bo seveda uspelo le, če bodo nastopili vsi standardni člani prve šesterke. Še vedno sicer ni gotovo, če bo lahko nastopil kapetan Škrinjar, ker še ni povsem okreval. Verjetno pa bo zopet stopil na igrišče Vladimir Žerjal. Z njegovo vrnitvijo v ekipo bi moral Breg vsekakor zaigrati precej bolje, kot v zadnjih nastopih. Če bodo igralci izkoristili svojo tehnično premoč in dodali k temu še borbenost, bi jim zmaga ne smela uiti. Srečanje bo v Gradišču ob 21. uri. S. R. Ito f veliko priznanje Krasu in pre-r*J^ga tudi vsemu našemu športu. Naraščajniški nogomet S»*ina-Vesna 3:2 (2:1) NA: Tretjak, Pradal, Štefančič, aaiaro, Zlatič, Dagri, Vidoni, Ca v r‘-ja. Valente, Ter.ce. dozi ia ^esna ie P1,0*1’ Aurisini vjjaVe*a Poraz, potem ko je odpra-ro? Ce*° vrsto drugih nasprotnikov. ških"a« pa je treba, da so v kri-!tan„ vrstah bili odsotni kar trije ob «ardni igralci. Predvsem je bila ])l‘na odsotnost prostega brani 1-«tu 7Sute, katerega je na tem meni J^UKnjal Valente. Vesna tako bila °®*a razviti svoje igre in je nju večkrat v zadregi pred nasprotij?- Križani pa so obenem za-sti , ,Cel° vrsto ugodnih priložno-turtj kaid. kljub vsemu, bi lahko gagali, ali vsaj iztrgali točko. krjjj/ma se je ugodno začela za Hus 6 nogometa.še. Že v prvi mi-ton'1 ®9 namreč gostje zakrivili av-latja' haloga Vesne je postala tako -J Igralci Aurisine pa se niso Pa >a 1 *n so najprej izenačili, nato V j Ce*° povedli. ci ru6em polčasu so kriški igral-in r na^di iz enajstmetrovke, ki jo Anfj.j 2iral Valente, nato pa je ds, ^ n.a dosegla zmagoviti gol. Skobiz nekaj več športne sreče, ''o Križani zmagali. •'Joški odbojkarski D ligi proti Torriani taps^dzadnjem kolu moške odbojih j® D lige se bo šesterica Bre-■0 c, Gradišču srečala s Torrianp. * ena slabših ekip tega pr- "»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII /to NATEČAJ ŠT. Atai,;;;, ~ pe™gia finea ta ~ Como (VJ3* — Mantova Cat!rtttna - Modena Ce«?n*ar° ~ »ari Sno _ Piša Monza ‘Cj** ~ Palermo Vn t0 ~ Regina na — Massese C« ^ ~ Parma CirJ**1 Avellino 1 1 1 X X 1 X 2 1 X X 1 X X 1 1 X 1 X 2 V 1. 2. Prvi drugi Prvi 3. rrugi ~~ prvi 1. drugi " prvi 5, drugi " pr\ i 6, drugi ~~ Prvi drugi 1 X 1 1 2 X 2 2 X X 1 2 X 2 1 RIM, 7. — Na italijanskem mednarodnem teniškem prvenstvu so dosegli danes sledeče rezultate: Posamezniki Ashe - Taylor 6:3, 6:2 Emerson - Ralston 6:4, 3:6, 6:4 Laver - Smith 6:1, 2:6, 6:1 Okker - Drysdale 6:3, 6:4 Dvojice Bowry - Davklson — Franulovič -Kodeš 6:2, 5:7, 6:4 Laver - Emerson — Stolle - Jovanovič 6:3, 7:5 u I 1 m I “5~" BOKS MONTE CARLO, 7. — Niino Ben-venuti je zaključil priprave za jutrišnje srečanje s Carl asom Mon-zonom za naslov svetovnega prvaka srednje teže. Italijan, ki bo prispel v Monte Carlo tik pred srečanjem, se je danes omejil le na sprehod. Njegov trener Tony Caneo ne dovoli nikomur, da bi se približal bok sarju, kateremu že ves teden niso pokazali časopisov. Danes popoldne so v Monte Carlu z žrebanjem določili za sodnika tega dvoboja, Argentinca Vic-torja Avendano. Pomožna sodnika pa bosta Italijan Domenico Cara-belli in Američan Arthur Mercan-te. Žrebanju so prisostvovali predstavniki obeh boksarjev. TV Dvoboj med Benvenutijem in Monzonom bodo prenašali drevi # Našim ekipam je v pretekli sezoni slabo vreme festo prekrižalo račune. Upajmo, da vsaj ob zadnjih I po prvem sporedu italijanske te-tekmah gledalcem ne bo treba navijati pod dežniki ' levizije, z začetkom ob 22.20. niiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V MOŠKI PROMOCIJSKI LIGI Ob polovici prvenstva Dom na drugem mestu V Gorici je v polnem teku povratno kolo moškega promocijskega prvenstva. Za prvo mesto se potegujeta ekipi Doma in UGG in prepričani smo, da bodo preostala srečanja prvenstva zelo zanimiva. Končni izid bo seveda odvisen od nedeljske tekme med UGG in Domom. V prvi tekmi z UGG so do-movci podlegli močnejšim gostom, v zelo napetem dvoboju. Ob zaključku prve polovice pr- llllllll■lll■U>IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII|||||UUIIIIIIIIIIIIIIIItllll|I||||||||||||llll■l|||||||||||||||||||||||H||||M|||||||||||||| DANbiS Sobota, 8. maja 1971 ODBOJKA MOŠKA D LIGA 21.00 v Gradišču Torriana — Breg ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Doberdobu Mladost — Corridoni C MLADINSKE IGRE 15.00 v Dolini Nastop dečkov in deklic '*' iO'**4 't OTTc*r\tyj-oi> JUTRI Nedelja, 9. maja"1971 ’ NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trstu Cremcaffe — Vesna A 2. AMATERSKA LIGA 16.00 na Proseku Primorje A — S. Canzlan 1 # # * 3. AMATERSKA LIGA 9.00 na Proseku Olimpija — Primorje B 16.00 v Zarja — Bazovici Virtus 14.00 v Trstu, Ul. Flavia Bar Veneto — Breg « # # 15.30 v Št. Lovrencu S. Lorenzo — Juventina * # # 15.30 v Podgori Piedimonte — Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.00 v Padričah Gaja — Gipo Viarci # * # 11.15 v Padričah Breg — Primorje # # # 10.30 v Križu Vesna — Edera MLADINCI 13.30 v Padričah Breg — Cremcaffe ZAČETNIKI 12.30 v Padričah Breg — Primorje # # # ODBOJKA MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Polet # * • 10.00 v Padričah Gaja — Libertas Rocol # # # 10.00 v Trstu, Ul. Zandonai CRDA — Sokol # * * ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trebčah Primorje A — Bor A * * * 10.00 v Trstu, Istrska ulica 43 OMA — Primorec B * # * 10.30 v Trstu, Elizejske poljane Inter A — Gaja # * # 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B — Sokol B # « * 9.00 v Št. Petru Corridoni B — Sovodnje # * # PRVENSTVO DEČKOV 8.30 v Gaja — Padričah ARC Linea 10.00 v Zgoniku Kras — Bor KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 9.30 na Opčinah Polet — Ricreatori 9.30 v Trstu, Lloyd — Bor Ul. Ginnastica NARAŠČAJNICE 11.00 na Opčinah Polet — CMM venstva .je bila lestvica naslednja: UGG 8 točk, Dom 6, Mladost 4, Velox 1 in Audax brez točke. Audaxu je odbojkarska federacija odvzela zmago nad Veloxom, ker so v vrstah Audaxa nastopali nekateri športniki, ki so že prej igrali v C ligi. Veloxu iz Štandreža pa so odvzeli točko, ker se sploh ni javil na igrišču za svojo prvo tekmo proti UGG. V drugem kolu prvenstva so doslej odigrali že naslednje tekme (ki niso prinesle sprememb na vrh lestvice): Dom — Audax 3:0, UGG — Velox 3:0, Audax — Velox 3:0. Predvčerajšnjim je bila na sporedu tekma med Domom in Mladostjo. Najbolj zanimiva tekma prvenstva pa bo, kot smo že omenili, v nedeljo, ko se bosta srečali ekipi UGG in Doma. V nedeljo zjutraj bo tudi Mladost igrala proti ekipi Audaxa. Objavljamo koledar povratnega kola ženskega promocijskega prvenstva na Goriškem. SKUPINA A 9. maja ob 10. uri v Gradišču: Torriana - UGG 9. maja ob 9. uri v Št. Petru: Corridoni B - Sovodnje 16. maja ob 10. uri v Sovodnjah: Sovodnje - Torriana 16. maja ob 9. uiri v št. Petru: Corridoni B - Hrast 20. maja ob 10. uri v telovadnici UGG: UGG - Hrast 20. maja ob 10. uri v Gradišču: Torriana - Corridoni B 23. maja ob 10. uri v Sovodnjah: Sovodnje - UGG 23. maja ob 9. uri v Doberdobu: Hrast - Torriana 29. maja ob 16. uri; v Doberdobu: Hrast - Sovodnje 29. maja ob 18. uri v telovadnici UGG: UGG - Corridoni B SKUPINA B 8. maja ob 15. uri na igrišču v Doberdobu: Mladost - Corridoni C 8. maja ob 18. uri v telovadnici UGG: Azzurra - Corridoni A 16. maja ob 10. uri na igrišču v Di jaškem domu: Dom - Mladost 16. maja ob 15. uri v Št. Petru: Corridoni A - Corridoni C 20. maja ob 9. uri v Doberdobu: Mladost - Corridoni A 20. maja ob 10. uri v telovadnici UGG: Azzurra - Dom 23. maja ob 9. uri v Št. Petru: Corridoni A - Dom 23. maja ob 10.30 v št. Petru: Corridoni C - Azzurra 30. maja ob 10.30 v telovadnici UGG: Azzurra - Mladost 30. maja ob 10.30 na igrišču v Dijaškem domu: Dom - Corridoni C KOŠARKA '' JUTRI V TRSTU IN NA OPČINAH Tri tekme naraščajnikov NA MLADINSKIH IGRAH Danes v Trstu namizni tenis Občinski del namiznoteniškega tekmovanja v Trstu, veljavnega za mladinske igre, se bo začel danes ob 15. uri v telovadnici občinskega rekreatorija «Nordio» v Ul. Scogliet-to. Nastopali bodo tekmovalci, rojeni v letih od 1956 do 1960. Kljub temu, da je prvenstvo D lige končano, pa bo tudi jutri aktivnost naših ekip dokajšnja. »Prima divisionen Po lepem nedeljskem nastopu pro ti Lloyd Adriaticu bodo jutri borovci v tem prvenstvu počivali. Z jutrišnjim kolom se bo končal prvi del tega prvenstva, ki je bil za naše košarkarje še kar ugoden. «Pla-vi* imajo trenutno štiri točke, v povratnem delu pa upajo, da bodo premagali tudi ekipo Tricolore, ki je v Miljah le za las odpravila Bor. Jutrišnje kolo bo ugodno za močnejše ekipe in tako bo verjetno lestvica ostala nespremenjena. JUTRIŠNJE KOLO Libertas TS - Italsider Lloyd - Ferroviario Servolana - Tricolore Počitek: Bor Prvenstvo naraščajnikov Borovci se bodo že jutri, v drugem kolu, spoprijeli z najmočnejšo peterko prvenstva, to je z Lloydom. Po prvem srečanju z ekipo Ricrea-tari, ko so naši predstavniki doživeli visok poraz, bodo morali zdaj paziti, da bi ne doživeli nove katastrofe. «Plavi» lahko dobro igrajo, če igrajo umirjeno. Naloga bo seveda izredno težka, kljub temu pa smo prepričani, da lahko borovci zapustijo dober vtis. Borova postava: Bairazzutti, Koren, Franoia, Kosmima, Umek, Žet-ko. Klobas, Košuta, Colja, Kapič. Tekma Lloyd - Bor bo jutri ob 9.30 v telovadnici Ginnastice. Prav tako težka naloga čaka po-letovce, ki bodo ob 9.30 igrali na domačih tleh proti moštvu Ricreato-rijev. Po nedeljskem porazu se bodo «oranžni» pred lastnim -občinstvom hoteli oddolžiti s tem, da bodo zapustili najboljši vtis. Vsi igralci so trenutno v zadovoljivi formi. Postava: Adrijan Sosič, Daneu, Gantar, Kraus, Starc, Guštin, Jugovič. Košuta. JUTRIŠNJE KOLO Don Bosco - Italsider Lloyd - Bor (9.30) Polet - Ricreatori (9.30) Prvenstvo naraščajnic V drugem kolu prvenstva naraščajmo bodo poletovke nastopile ob 11. uri na lastnem igrišču proti e-kipi Circolo Marina Mercantile. Poletovke so v nedeljo, kljub odsotnosti dveh standardnih igralk, igrale zadovoljivo. Zato domači navijači upajo, da bodo tudi tokrat zaigrale kot znajo, in bodo tako dosegle pr vo zmago v tem prvenstvu. Poletova postava: Vesna Taučer, Rosana Sosič, Morana Taučer, Malalan, Knez, Kraus, Irena Sosič, Hrovatin, Wilhelm. JUTRIŠNJE KOLO Polet - CMM (11.00) SABA - Calza Bloch Interclub - Ricreatori sprotnice, in sicer ekipo Časa del Fanciullo. Njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu, saj so jim nasprotnice v dveh setih odvzele le tri toč ke. Borovke, ki so nastopile v po stavi Jevnikar, Jeza, Božič, Pavletič, Benedetič, Nibrandt, Bizjak in Raubair, so s to zmago dokazale, da na tem turnirju nimajo enakovrednih nasprotnic. V ostalih dveh tekmah sta S. Gia-como in FARI premagala OMA B, oziroma OMA C z rezultatom 2:0. DANAŠNJI IZIDI Bor - Časa del Fanciullo 2:0 (15:1, 15:3) S. Giacomo - OMA B 2:0 FARI - OMA C 2:0 F. G. Mladinske igre v odbojki Bor-CDF 2:0 Mlada šesterka Bora, ki nastopa na tržaških mladinskih igrah v ženski odbojki, je dosegla ponovno zmago. Slovenke so v današnji tekmi odpravile svoje najnevarnejše na- NAMIZNI TENIS Na turnirju za tržaški pokal Po zmagi nad ACLI Sokol že zmagovalec V četrtek je bilo na sporedu predzadnje kolo moškega ekipnega namiznoteniškega prvestva za tržaški pokal. Na sporedu sta bili srečanji ACLI - Sokol in ARAC - CGS Nabrežinci so gladko odpravili svoje nasprotnike z izidom 5:1. Ta rezultat precej verno priča o poteku srečanja, saj so predstavniki Sokola tokrat nastopili v popolni postavi, ki ni dopustila tržaški ekipi, da bi ponovila rezultat iz prejšnjih srečanj, v katerih je Sokol dvakrat zmagal s tesnim izidom, enkrat pa izenačil. Kljub vsemu pa ne moremo trditi, da so Nabrežinci povsem zadovoljili. Dejstvo, da so bili nasprotniki precej slabši, jim je pomagalo do lahke zmage, za katero se tako niso posebno potrudili. Posamezni izidi: SOKOL — ACLI 5:1 Fabjan — Sbaizero 2:0 (18, 12) Cattonar in Fabjan — Baldas in Sbaizero 2:0 (18, 6) Radovič - Guštini 1:2 (19, -17, 23) Ukmar — Baldas 2:0 (15, 15) Cattonar in Radovič — Lucchina in Guštini 2:1 (-14, 19, 17) Ker je CGS zmagal s tesnim izidom 4:2, je Sokol že matematično končni zmagovalec tržaškega pokala. Nabrežinci imajo namreč dve točki prednosti, obenem pa je njihovo stanje v Setih 25:5, medtem ko je stanje CGS 18:12. Tudi če bi v zadnjem srečanju, ki bo na sporedu v sredo, CGS premagal Sokola s 6:0, kar pa seveda dvomimo, bi mu ne uspelo obrniti kvocijenta v setih v svojo korist. Sokol je' tako zaključil svojo tekmovalno sezono s ponovnim uspehom. S. J. Mednarodni boks nocoj v Gorici V telovadnici Ginnusica bo drevi ob 19. uri mednarodno boksarsko tekmovanje, na katerem bodo nastopili tekmovalci iz naše dežele, iz Slovenije in Koroške. Za to srečanje vlada v Gorici veliko zanimanje.. Prireditev je v okviru raznih nastopov ob priliki mednarodnega sejma Espomego. Začetek prireditve bo ob 19. uri, da bodo poznefe udeleženci lahko gledali tdeviziiskl prenos boksarske tekme med Benve-nutijem in Monzonom. NOGOMET FIRENCE, 7. — Italijanska nogometna reprezentanca, ki se pripravlja za srečanje z Irsko, je na današnjii trening tekmi premagala mladinsko ekipo Arezza z 8:0. Najuspešnejši napadalec je bil Bonin-segna, ki je dosegel polovico golov. ^ JADRANJE TRST, 7. — Jadrnica Mirage Je še vedno prva na lestvici za pokal Tito Nordio. Današnjo regato je osvojila posadka Umbeirta VIII, Mirage pa je prišla na cilj druga. P LETA USPEHOV 1946 1971 LIGA A ALI LIGA B VSAKO NEDELJO PRINESE MILIJONE 390 MILIJARD NAGRADNIH SKLADOV 10 MILIJONOV ZMAGOVALCEV, 00 KATERIH 52.000 ULTRAMILIJONARJEV (vtocaJm - .. . -j ^ .....- j: if. i Pojavil zvedav možak, jih pozdravil In povprašal, kam i a° tako pozno na noč. Blisku je postalo vroče. Domeni-° se, cja bo govoril samo on, ker je imel najlepSi glas. 'tož Se hripavo odkašljal in rekel, da gredo na obisk, e \ Uh je nejeverno motril, njegova nezaupljivost pa se :eii5e Povečala, ko je videl poskakovati plečato žensko z W 0 mašno knjigo pod pazduho. Se bolj pa je bil začu-iji ’, ko so ženske zavile v gostilno. Že je hotel stopiti za ti , • Pa si je premislil. Raje je od daleč opazoval tisto, " ostala zunaj in škilila skozi okno. |e NaPetost, ki je držala Bliska, odkar so zavili med hiše, t .ob gostilniških vratih popustila. S Tušarjem sta vstopila Mia110 vežo> Poljak pa je ostal zunaj pri oknu. Obsto-sta vrata. Razločno sta slišala pesem, ki so jo peli: (;Ko psi zalajajo po celi vas’ na glas...« od kvartopircev pa je zavpil: «Pik as! Ajnc, por-adona! Stefan gor!» It *akrat je Blisk odprl vrata. Videl je, da so se vsi ozrli pfj. ratom, skozi katera ni nihče vstopil- Obsedeli so kot br^°Vani in v oblakih dima so bili njihovi obrazi sivi in ItfJf Potez. Mednje sta zagnala vsak po dve defenzivkl s Ochljim plaščem in se pritisnila k zidu. Vrata so se % baJ« zapirala. Stlrl eksplozije so se zlile v eno. Pivni- O spremenile v razbitine. Po teh eksplozijah je še Tomo fclku ok-no vrgol dve, kot je bilo dogovorjeno. Potem je k odprl vrata. Vanje je puhnil jedek vonj po eksplozi-krvi in pokvarjenem vinu. Izba je bila napolnjena z ^ bolestnimi stoki. Tušar je posvetil z baterijo med Le redki so se premikali in hropli. Blisk je stopil nazaj in v notranjost izpraznil poln šaržer krogel. tt)*1 Okno pa je vžgal Tomo. Preden so odšli, je Tušar vrgel pjjjPle mašno knjigo in molek s pripombo: «Da ne bodo i v nebesa brez rekvizitov.« vedVraČali so se hitro. Možak, ki jih je nagovoril, je še Sj110 stai pred vrati in se z obema rokama držal za glavo. ® ko so šli proti njemu, je stekel v hišo. konca ceste med hišami niso srečali nikogar. Na polju pa so začeli teči. Blisk in Tomo sta ušla naprej. Tušar pa je zaostajal, čudno poskakoval in preklinjal premajhne čevlje. Nazadnje se je razjezil, snel čevlje in v nogavicah ucvrl za njima ter ju kmalu prehitel. Gozdar jih je čakal tam, kjer so ga pustili. Ves čas, kar so odšli, je odlival za debelim drevesom in si želel samo to, da bi se srečno izteklo. Bili so že globoko v gozdu, kjer je imel Tušar skrite svoje čevlje, ko je v vasi začelo biti plat zvona. V postojanki pa se je oglasila trobenta. Njen rezki glas je klical k orožju in se pomešal med zvonjenje. Ko so ponoči obveščevalci odšli in stisnili roko gozdarju, je dejal Blisk: «To je prvi pozdrav dolomitskim belogardistom, ki jim ga pošilja 31. divizija. To je za dobro jutro.« Potem so se izgubili v temi. V zaselku nad Idrijo so zvedeli od zaupnikov, ki so bili v mestu, da je prišlo nekaj novega vojaštva, da Nemci urejajo svoje utrdbe in da že nekaj dni v jutranjih urah vzdržujejo zvezo med postojankami v mestu in v Spodnji Idriji. Ker so bili podatki obveščevalnega centra o sovražnih silah v Idriji precej pomanjkljivi, so imeli nalogo, da ugoto-ve, kaj je novega po postojankah. Ko so ugibali, kje in kako bi začeli, so se takoj spomnili na kurirja, ki Je vzdrževal zvezo. Ce ga ujamejo, jim bo ta živi jezik povedal vse, kar Jih zanima. Sedeli so na kupu bukovih hlodov pred domačijo in se mastili vsak s svojo svinjsko kračo. Razpravljali so, kako bi ujeli kurirja. Ugotovili so, da bd Jim, če bi se preoblekli v stare ženske, to ne koristilo dosti. Diverzant Tušar jo je kmalu pogruntal. «Zjulraj gremo,« je dejal Poljak. Pri nas na Poljskem pravijo: «Kdor spi, ribe ne ulovi.« Ko so se odločili, so še naprej mežikali v sonce, dokler se Blisk na spomnil, da je žejen in je gospodarja naprosil za steklenico sadjevca. Gospodar jim ga je sam prinesel, prisedei in zapletli so se v razgovor o vojni, o letini, o živini, ki je vse bolj kopnela iz kmetovega hleva, čim dalj se je vlekla vojna. Povedal jim je, da so belogardisti iz bližnjih postojank vedno bolj predrzni in da se jih domači ljudje boje bolj kakor Nemcev, da farji hujskajo ljudi, naj se borijo za zemljo in za boga, ker jim bodo komunisti vse pobrali. Straše jih s hrano pri kotlu in s kolhozi. Kmetove vesti so potrdile njihovo ugotovitev, da beli pritiskajo vedno bolj proti osvobojenemu ozemlju, ker so podoone novice slišali tudi drugod. Povsod so videli, da so jih ljudje z veseljem sprejemali in spraševali, kje so bataljoni in brigade. Sonce je prijetno grelo. Zato so se slekli do pasu ln se sončili. Blisk je pripovedoval, kako se je včasih z bratom smučal v visokih gorah in da mu je sončenje zelo pri srcu. Tomo se je šel h koritu umit. Vsi trije so strmeli za njim v njegov hrbet. Ves Je bil preprežen s temnimi brazgotinami in je bil bolj podoben zemljevidu kakor koži. Ko se je vrnil, sta ga oba vprašala, kaj je z njegovim hrbtom. Tomo se je grenko nasmehnil. V polomljeni slovenščini je povedal: »Včasih so dejali, da je človekova preteklost vrisana v obraz, meni pa je vrisana v hrbet. Tak sem tudi po nogah.« Zaviha) je hlačnice, potisnil nogavice k čevljem in pokazal sledove biča. «To je delo gestapa. Nekaj dni so me vsak dan zvezali in me v kleti obesili na železni kavelj. Vsakokrat so me do nezavesti pretepli z bikovkami in me oblivali z vodo. Zvedeli niso ničesar. Na pol mrtev sem ležal nekaj dni na betonu v samici. Koža sesekana, scefrana srajca prilepljena k hrbtu, sam ne vem, kako sem obstal. Moji so z zvezami dosegli, da nisem bil ustreljen. Poslali so me v Oswiencziem po naše ali Auschwitz, kakor pravijo Nemci. Ne pozna fašizma, kdor ni videl taborišč. Gotovo bi končal v krematoriju, če ne bi spet posredovali zame. Dokazov, da sem kaj naredil, ni bilo, čeprav sem bil v akciji na nemške kamione. Zato so me Nemci premestili v milejše taborišče. Od tam sem pa pobegnil k vam.« ((Hudičevo so te premahali,« je majal z glavo kmet, «saj skoraj ni koščka kože, kamor bi položil prst.« Tomo se je nasmejal, kot bi grozljiv spomin šel mimo ln dejal: «Zato pa upam, da ta hrbet zasluži, da ga obsije sonce. Vražje me skeli in zbada, kadar se pripravlja k dežju.« «Ta jim ne bo prizanašal,« je sam pri sebi mrmral kmeit in s prazro steklenico šel proti hiši. Oni trije pa so brezskrbno zadremali na soncu. Iz doline je pihljal lenoben vetrič in jih hladil. Sredi noči so šli na pot. Spočetka so hodili po stezah, vendar so se izogibali nevarnih mest. Sele ko so se bližali cesti, so postali previdnejši. Svet je bil strm in poraščen z gozdom. Bili so sredi močnih nemških postojank, ki so jih slutili na obeh straneh doline. Vodil je Tušar, ki je bil domačin. Nezmotljivo jih je pripeljal v dolino, kjer je šumela reka. Tušar je postal pri debelem drevesu, pomigal z roko naprej in pokazal: skozi drevje so zagledali bel trak, ki se je kakor kača zvijal nad obrežjem reke. Ker se ni nič zganilo, so se spustili na cesto in šli po njej do ovinka, kjer je bila na obeh straneh obdana z gozdovi in s skalami. Mesto je bilo pripravno za zasedo. Svod je bledel in hitro se je danilo. Nekje v daljavi je jezno lajal pes. Pohiteli so. Izbrali so si dvoje debel v višini človeških prsi in napeli čez cesto tanko jekleno žico. Potem so se potuhnili med skale in čakali. Zdanilo se je. Svetloba je spremenila svet. Razdalje so se premaknile, težave povečale. Vedno bolj pogosto so se ozirali v goščavje za hrbtom. Lahko bi jih Kakšna nemška patrulja iznenadila. čas se je po polževo vlekel naprej. Od Idrije je veter prinašal enakomerno pesem strojnic. Tušar ju je pomiril, da tako streljajo na streliščih Kar naprej so gledali na uro. Blisk bi najrajši mislil na druge stvari, pa ni mogel. Imeli so Nemce na obeh straneh in zelo verjetno so jih imeli tudi za hrbtom. «čemu ta podjetnost,« al je očital Blisk. Spomnil se je moža, ki se je vso prvo svetovno vojno klatil po frontah. Nekoč je dejal njegovemu očetu: «Kdor ima le malo soli v glavi, ta v vojski ne zgane z mezincem, če mu ni treba!« Ko je šel njegov bataljon v napad, se je skril, pravzaprav je šel na potrebo v kaverno. (Nadaljevanje sledi J Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST . Monteechi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Monteechi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/^ tADIT. - DZS, Ljubliana. Gradišče 10/11 nad. telefon I Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančn® I upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9 J 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se narcičaiO I upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš |ta 18 I m • 1,11 I 8. maja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska VČERAJ 17. SEJA ŠTIRIH VELESIL V ZAHODNEM BERLINU Pomembnost NDR na pogajanjih za rešitev berlinskega vprašanja Optimistične izjave predstavnikov Sovjetske zveze in zahodnih velesil Osrednje vprašanje: nadzorstvo nad prometom z zahodnim Berlinom BONN, 7. — Predstavniki štirih velesil, ki so zmagali v drugi svetovni vojni (Sovjetska zveza. ZDA, Francija in Velika Britanija), so se danes sestali na 19. seji, da bi obravnavali berlinsko vprašanje. Seja je bila v zahodnem Berlinu, in sicer v poslopju, kjer je bil do leta 1949 sedež medzavezniške nad zorne komisije. Predstavniki treh zahodnih velesil, to je pooblaščeni veleposlaniki v Bonnu, so se pred sestankom srečali z zahodnoberlinskim županom Klausom Schuetzom. Na dnevnem redu so bili dokumenti, v katerih zahodni in vzhodni partnerji pojasnjujejo svoja stališča in ki jih je zahodnonemški tisk že objavil v prejšnjih tednih. Po treh urah posvetovanja so veleposlaniki štirih velesil zaključili svoje delo. kateremu je predsedoval angleški veleposlanik v Bonnu Roger Jackling. Veleposlaniki so določili 25. maj za naslednjo sejo komisije. V kratkem poročilu, ki so ga objavili po današnjem srečanju, je račeno, kot po navadi, da so veleposlaniki obravnavali vprašanja, ki so na dnevnem redu. Kot je že v navadi, se bodo pred prihodnjim sestankom srečali Strokovnjaki štirih velesil. Danes so štirje predstavniki prizadetih držav podali nekaj izjav, skladno s postopkom, ki se je uveljavil po 16. seji komisije. Sovjetski predstavnik Abrasimov je bil »e!« optimistično razpoložen: »Zabeležili smo ponoven napredek* — }e dejal. Anglež Jackling je poudaril. da že samo dejstvo, da se bodo razgovori nadaljevali «ie že •amo po sebi pozitivno*. Amerika-aec Rush je menil, da ie bilo srečanje koristno in tudi Francoz Sau-vagnargues se je izrazil optimistično o poteku pogovorov. Iz uradnih krogov se do sedaj ni zvededo nič točnejšega o dejanskem poteku razgovorov. Gotovo je le, da so se predstavniki štirih velesil pogovarjali o berlinskem vprašanju v povezavi z vlogo, ki jo ima v tej zvezi Nemška demokratična republika. Zahodne Nemce zanima predvsem vprašanje dostopa do zahodnega Berlina, kamor se lahko pride, kot je znano, samo po cestah, ki so pod nadzorstvom vzhodnonemških oblasti. Sovjeti zahtevajo, tako trdijo v zahodnih diplomatskih in političnih krogih, naj bi zahodne velesile priznale Nemški demokratični republiki pristojnosti, ki so jih oni sami prepustili njej s sporazumom k leta 1955. Ta sporazum prepušča ladzorstvo nad civilnim prometom na cestah, ki peljejo v zahodni sektor nekdanje nemške prestolnice vzhodnonemškim oblastem. Zahodne velesile pa se otepajo te zahteve ter nočejo, da bi vključili v razgovor tudi predstavnike Nemške demokratične republike. Zahtevajo, da bi se o tej zadevi pogovorile le štiri velesile. So pa še druga sporna vprašanja, ki zadevajo med drugim politično navzočnost Zvezne republike Nemčije v zahodnem Berlinu. Sovjeti izključujejo absolutno to navzočnost ter ponujajo Bonnu samo konzularno predstavništvo v Berlinu. Zahodne velesile pa dopuščajo to zahodnonemško navzočnost v Berlinu v določeni meri. O tem vprašanju sta se včeraj pogovorjala tudi zahodnonemški minister za zunanje zadeve Walter Scheel in novi sovjetski veleposlanik v Bonnu Valentin Falin. Iz za-hodnonemških virov se je zvedelo, da je šlo za uraden obisk na katerem sta se Scheel in Falin pogovarjala o raznih vprašanjih skupnega interesa. Pogovor je trajal dobro uro. Predstavnika Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije sta se pogovarjala med drugim o delikatnem problemu ratifikacije nemško-sovjetskega sporazuma. Pripomniti je treba, da je k uresničenju tega sporazuma mnogo prispeval prav veleposlanik Falin. Zdi se, da sta se na sestanku pogovarjala tudi o berlinskem vprašanju. Na kraju je treba še omeniti kolikor toliko optimistično razpoloženje zahodnonemškesa ministra W. Scheela, ki je izjavil, da ne obstaja noben razlog, ki bi kazal na to, da ne bi Sovjetska zveza nadaljevala že začrtano pot pomirjevalne politike. Kam je izginila posadka portugalske ladje? BIERA, 7. — Portugalske oblasti v Mozambiku trdijo, da je skupina gusarjev zajela celotno posadko ladje Angoche (1.689 ton nosilnosti), 23 oseb. Ladjo so našli brez posadke pred mozambiško obalo pred desetimi dnevi. Na krovu sta bila le pes in mačka. Angoche je prevažala dragocen vojni material, ki so ga našli nepoškodovanega. Ladjo pa je nekoliko poškodoval požar, ki je menda izbruhnil na krovu. Sporazum Lockheed-Rolls Royce NEW YORK, 7. - Predsednik Lockheed Aircraft Company je izjavil, da sta se njegova družba in družba Rolls Royce sporazumeli glede dobave letalskih motorjev »RB-211* za letalo »tristar* ki jih bo proizvajala družba * Lockheed*. Medtem je letalska Eastem Airlines naročila pri Lockheedu petdeset »tristarjev*. so našli iznakaženo truplo 34-letne Giovanne Jurato, matere treh otrok. Ker je dalj časa ni bilo nazaj, je mož potem ko jo je iskal pri sorodnikih, obvestil policijo. Začel je tudi iskati v bližini hiše in tako našel ženo. Zdi se, da je nesrečnica naredila samomor. Izstrelili so kozmos 410 MOSKVA, 7. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da so danes izstrelili še en satelit vrste «kozmos» in sicer »kosmos 410». Parametri njegovega tira so naslednji: apogej 300 km, perigej 207 km. Krog okoli Zemlje naredi v 89 minutah. Naklon tira glede na ekvator je 65 stopinj. Aparature, ki so na krovu mu bodo dovolile, da nadaljuje s programom raziskovanja vesolja. Vse aparature delujejo brezhibno. ........................................................1,1,1 ŠESTNAJST MINUT POTOVANJA OD PARIZA DO TOULOUSfl Pompidou prvi potnik na letalu «concorde 001 Francoski predsednik je potrdil svoje zaupanje v fr#1* cosko-angleški načrt nadzvočnega trgovskega letali V Milanu so študentje zasedli poslopje politehnike. Na sliki jih vidimo na dvorišču, medtem ko skuša policija vdreti vanj PARIZ, 7. — Francoski predsednik Georges Pompidou je danes zastavil ves svoj politični vpliv na tehtnico bodočnosti francosko-ain-gkškega letala hipa «Concorde«. Danes popoldne se je francoski državnik vkrcal na letališču Le Bour-get na «concoirde 001» ob splošni radovednosti številnega občinstva, ki je napolnilo bližnje terase letališča. Predsednik Pompidou je stopil na letalo ob 14.15, 22 minut pozneje pa je letalo vzletelo proti Toulousu. Najprej je napravilo krog okoli Le Havra, katerega je preletelo v višini 10.000 metrov Takoj nato se je obrnilo v smeri proti Toulousu ter je letelo že v višini 16.500 metrov. V bližini Bresta je «cancor-de 001» dosegel hitrost dveh uma-chov», to je 2.300 km na uro. Polet do Toulousa je trajal vsega sku- ALI SMO PRIČA DRUGEMU PRIMERU GADOLLA? V Genovi je zginila 13-letna hčerka bogatega tovarnarja Ar tur o Sutter, oče ugrabljene deklice, je tretji na seznamu genovskih davkoplačevalcev ■ Ugrabitelji zahtevajo 50 milijonov lir - 0 deklici ni sledu RAGUSA, 7. — Na dnu brezna pri Pon te Nuovo v bližini Raguse •iiiiiiiiiiuiiiiiiiiinfiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiimiiniift GENOVA, 7. — Karabinjerji in policija iščejo 13-letno deklico, o kateri ni več nobenega glasu od sinoči. Dekle, Milena Sutter, hči Artura Sutte.a, lastnika istoimenske tovarne loščila za čeylje, je včeraj ob 17. šla od šole proti domu, kamor pa ni prišla. Ob 20.30 je oče odšel na policijo in prijavil izginotje dekleta. O zadevi so takoj obvestili namestnika državnega pravdnika Nicolo Marvullija, ki je takoj ukrepal. Vse mesto in okolico patruljirajo precejšnje policijske enote. Danes, nekaj pred 11. uro, so neznanci telefonirali Arturju Sut-terju in zahtevali za njegovo hčer 50 milijonov lir. Neznanec je rekel samo to: «Če hočeš še videti svojo hčerko, pripravi 50 milijonov*. Sutter glasu ni spoznal, domneva pa, da je njegov sobesednik skušal svoj glas ponarediti. časnikarji niso mogli do sedaj stopiti v stik z družino ugrabljene Milene. Ulice, v kateri je hiša Sut-terjevih, je dokaj temačna in policija domneva, da so mlado Mileno ugrabili prav pred hišo. Vse pa so le hipoteze, saj niti policija ne ve nič točnega. Za gotovo vemo le to, da se je dekle vrnilo opoldne iz šole, nakar jo je mati po kosilu pripeljala z avtom nazaj. Iz šole TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 30.15, 23.10 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Znanstvena oddaja; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Radijska lgTa; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost ln prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Pod farnim zvonom v Mav-htnjah; 19.40 Slovenski madrigalisti ; 20.00 Šport; 20.50 «Pllot brez nog»; 21.10 Steffenov orkester; 21.30 Vabilo na oples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja o Furlaniji-Julijški krajini; 16.15 Koncert. KOPER 6.30, 720, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Gasba za dobro jutro; 8.00 Znane popevke; 9.05 Naši pevci; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.22 Glasbeni lntermezzo; 10.45 Nove plošče; 11.30 Sodobni popevkarji; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Zabavni ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Spored RL; 1520 Juke box; 16.20 Zapojmo; 16.45 Primorska ln njeni ljudje; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Jack Nathan; 19.30 Spored RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.20 Poročila; 7.10 Jutra-j>ja glasba; 9.15 VI ln jaz; 11.30 Galerija melodram; 12.10 Spored ■ Luctom Dallo; 13.00 Zabavni spored; 14.09 Nagradna oddaja; SOBOTA, 8. MAJA 1971 16.00 Oddaja za bolnike; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Življenje Bede Bartoka; 20.20 Koncert jazza; 21.05 Radijska Igra; 22.10 Sodobni 1-taUjanskl skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30 Poročila; 8.40 Popevke za odrasle; 9.35 Radijska i-gra; 10.06 Plošča za poletje; 1025 Glasbena oddaja z Ginom Bra-mlerijem; 11.50 Zborovska glasba; 12.35 Glasbena igra; 14.00 in 18.00 Kako In zakaj; 14.05 Plošča za poletje; 15.40 Alto gradi-mento; 17.35 Izžrebanje loterije; 19.02 Zabavna oddaja; 20.10 Rossini: «Pepeika»; 22.15 Prenos srečanja Benvemutl-Monzon, ob koncu lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.10 Znanstvena oddaja; 13.00 Medigra; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna italijanska glasba; 17.10 Satnt Saens; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečeml koncert; 21.30 Dirigira Nino Sanzo-gno; 22.40 Evelina, radijska drama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Italijanska glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Italijanska orgelska glasba; 13.30 Die Wal-kllre. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Z orkestrom Ar-turo; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Plesi s koncertnih odrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje tenorist Arduino Zamaro; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena pravljica: M. Vodopivec: Zgodba lažnivega Kljukca; 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.50 Orgle v ritmu; 18.15 S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — A. Borodin: Simfonija št. 2 v h-molu »Bogatirska*; 18.45 S knjižnega trga; 19.1)0 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Parada zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kronike; 14.20 Neposredni prenos športnega dogodka; 14.55 Evro-vizija: London — finale angleškega pokala; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik ln Izžrebanje loterije; 17.45 TV za o-troke; 18.40 Kulturna oddaja; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena oddaja; 22.20 Evrovlzi-ja: Svetovno prvenstvo v boksu Benvenutl-Monzon; 23.00 Dnev- nik. II. KANAL 17.00 Neposredni prenos športnega dogodka; 18.30 šolski problemi; 21.00 Dnevnik; 21.20 Tisoč ln en večer; 22.30 I grandi Oamaleonfci; 23.35 Teden v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.25 Poročila; pribl, ob 8.25 Kongres samoupravljalcev; 14.30 Wembley: Nogometni finale za angleški pokal; 18.00 Obzornik; 18.15 Popularne narodne pesmi; 18.45 »Holandski dragulji* — ser. film; 19.15 Človek človeku; 20.35 Evropska moda — prenos s Plit-vic; 21.45 Rezervirano za smeh; 22.15 »Nepremagljivi* — ser. film je Milena šla ob 17. uri. Pozdra- tere lastnik je oče ugrabljene de-vila je kolegice in od takrat je ni klice, zaposluje 200 oseb. Tovarna več nihče videl. Oče je šel na policijo ob 20.30-21. Policija je preiskovala mesto vso noč. Nihče, razen družine in policije, ni vedel za dekletovo izginotje. Zato je skoraj nemogoče, da bi bil telefonski pogovor le neslana šala; ko so telefonirali Sut-terju, tisk in radio še nista bila obveščena. Družba «Arturo Sutter e C.». ka- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiii TRŽAŠKA KRONIKA Potek dejavnosti (Nadaljevanje z 2. strani) na proga in oprema pomola čim-prej izpopolnjena, da bo lahko kos novemu tehnično izpopolnjenemu prometu s kontajnerji. V tem o-kviru je ustanova že preuredila raztovarjalno mostišče št. 1 na pomolu V. novega pristanišča, da bo lahko manipuliralo s kontajnerji, in opremila svoj operativni park z novimi prevoznimi sredstvi, kot so n. pr. traktor «MAFI» za promet na tleh, vlačilec za kontajnerje v prihajanju in odhajanju s posebnimi ladjami, viličar Lancer za premikanje in dviganje kontajnerjev ter premični žerjav z zmogljivostjo 30 ton. Ustanova tudi sodeluje s trgovinsko zbornico za ustanovitev družbe »Terminal Containers Trieste* za kontajnerski promet zlasti s terminalom v Catanii in Bariju za izvažale pridelkov iz Južne Italije na evropska tržišča in na razdeljevalni center, ki bi nastal v Miinchnu na Bavarskem. Pomembna dela so bila opravljena tudi za ureditev mostišča v lesnem pristanišču, kjer je bil razširjen pomol in zgrajena nova ploščad v obsegu 24.000 kv. metrov in druga dela. Kar zadeva gradnjo novega doka, za katerega bo zakon za fi-nasiranje 10 milijard lir v kratkem dopolnjen, je opravljenega že okrog 30 odst. celotnega dela. Poleg del, ki so v teku, bodo v kratkem oddali pogodbo za eno in pol milijarde lir za gradnjo dvigalnih naprav, s katerimi bo opremljen bazen, medtem ko višji svet za javna dela proučuje načrt za dvižna vrata za odpiranje in zapiranje sam»ga bazena. Medtem je napredovala tudi tehnično upravna rešitev za realizacijo razplinjevalne postaje. Konzorcij za plovni dok proučuje namestitev teh naprav na novem področju po odklonilnem stališču miijske občine. Dr. Franzil je nato poročal o u-krepih, ki so bili sprejeti za spodbujanje pristaniškega prometa, med katerimi so obnovitev pogodb za leto 1971 s »Cechofrachtom* iz Prage, »Maspedom* iz Budimpešte in »Citrus Boardom* iz Tel Aviva. 0-menil je številne inozemske trgovske delegacije, ki so navezale stike z ustanovo, da bi proučile možnost ustanovitve novih skladišč za izdelke v pristanišču ali tudi za predelavo izdelkov v samem pristanišču za kasnejšo razpošiljanje v Srednjo in Vzhodno Evropo. V tem okviru je župan Spaccini obvestil svet o rezultatih svojega potovanja v Doualo. Svet je nato potrdil številne sklepe, ki se nanašajo na tarifne u-krepe in na izdatke za nakup mehaničnih sredstev, kot so vlečni traktor, traktor za vleko železniških vagonov, štirje dvižni viličarji * nosilnostjo 3 ton, žerjav za 200 ton, itd. Potrdili so tudi nakup prefa-briciranega kovinskega hangarja, ki bo nameščen na pomolu VIL ter sodelovanje ustanove pri nastajajoči družbi »Avtoporta* pri Fernetičih. je v neposredni bližini njegove vile. Arturo Sutter je švicarskega porekla in je bil letos na četrtem mestu na seznamu genovskih davkoplačevalcev. Samo davčne osnove za družinski davek ima 65 milijonov lir. Na seznamu je takoj za Roso Maggiolo vd. Gadolla, materjo Ser-gia Gadolle, ki ga je pred kratkim ugrabila skupina fašistov, Ki jih je vodil nekdanji misovski prvak. Kdo je ugrabil Mileno Sutter? Deklica je stara 13 let, je pa dokaj razvita in kaže nekoliko več od svoje resnične starosti. Šef policijskega letečega oddelka dr. Costa pravi; »Za sedaj vemo še malo ali nič o zadevi. Najvažnejše pa je to, da se deklica vrne zdrava domov.* Pozno zvečer je policija zvedela od neke ženske, ki pa ne mara, da bi objavili njeno ime, da je v prejšnjih dneh večkrat videla nekega čokatega mladeniča, plavolasega, z brki in zalisci, ki se je sprehajal pred vilo. Čeprav je bil videti bolj reven, je imel rdeč športni avto, nekoliko zastarelega modela. Ženska je zagotovila, da bi ga lahko spoznala, če bi ga spet videla. DO LETA 1975 MORAJO PREUREDITI AVTOMOBILSKE MOTORJE Najstrožji ukrepi v ZDA proti onesnaženju zraka Novim predpisom ugovarjajo tovarnarji, češ da je rok prekratek NEW YORK, 7. — Ameriška vla-1 to v ameriškem kongresu, predvi-da je opozorila vodstva ameriških I deva jo, da morajo biti avtomobili, avtomobilskih industrijskih podjetij, ki bodo prišli leta 1976 na ameri- da bo energično nastopila za uveljavitev predpisov proti okuževanju zraka, predpisov, ki predvidevajo, da morajo biti do leta 1975 avtomobilski motorji zgrajeni talio, da ne bodo oddajali iz izpušnih cevi plinov, ki bi zastrupljali zrak. Vlada trdi, da bo vztrajala na tem, tudi če bodo zato avtomobili dražji. Z druge strani pa so lastniki ameriške avtomobilske industrije poudarili, da čas, ki ga novi zakon daje na razpolago ne zadošča in da stroški za ustrezna raziskovalna dela veliko več stanejo kot so predvidevali. Stališča vvashingtonske vlade, ki jih v tem primeru zastopa zvezna ustanova za zaščito prirod-nega okolja, ter stališča avtomobilskih tovarnarjev so bila prikazana v neki javni anketi o napredku, ki je bil storjen doslej v borbi proti zastrupljanju zraka. Predstavniki velikih avtomobilskih podjetij, ameriških ln tudi tujih, trdijo, da so bili storjeni določeni koraki, hkrati pa dodajajo, da je nemogoče, da bi do določenega roka že Izdelali «čist» motor. Zakonski predpisi, o katerih je govor in ki so bili po dolgih razpravah sprejeti lansko le- ............................. KLJUB NASPROTNEMU MNENJU AMERIŠKE VLADE Senat ZDA zahteva prekinitev pomoči Pakistanu V tiskovni konferenci je general Agbar Kan zanikal, da bi Pakistanci v Vzhodni Bengaliji zakrivili pokole WASHINGTON, 7. - Komisija za zunanje zadeve ameriškega sena. ta je sprejela, kljub nasprotnemu mnenju ameriške vlade, resolucijo, v kateri zahteva prekinitev vseh oblik vojaške pomoči Palkistanu, vse dokler ne bo prišlo do pomiritve v Vzhodnem Pakistanu (Vzhodna Bengalija). klicale policijsko uro. Pakistanski predstavnik je odločno zanikal, da bi pakistanska vojska zagrešila v Vzhodni Bengaliji pokole, ki so jih Ji pripisali vzhodinobengalsikl nasprotniki. General je zanikal med drugim, da je pakistanska vojska zažgala neko poslopje, kamor se Je zateklo okoli 500 ljudi ln od kate- Kcmlsija Je odobrila resolucijo, rlh naj bi ne bil nihče ostal pri ne da bi upoštevala sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki Je poudarjalo, da bi ukinitev ameriške vojaške pomoči Pakistanu utegnila p>ovzročibl pomembne politične posledice v ameriško-pakl-stamsklh odnosih. Vesti, ki prihajajo iz Vzhodnega Pakistana potrjujejo splošno mnenje, da so tamkajšnje gospodarske, socialne in politične razmere še zelo zapletene Prvič po začetku upora vzhodnih Bengalcev proti zvezni vladi v Karačiju, oziroma Islamabadu, so predstavniki pakistanskih vojaških oblasti v Vzhodnem Pakistanu, podali predstavnikom mednarodnega tiska nekaj izjav. Generalmajor Mohamed Agbar Kan je na tiskovni konferenci, katere so se udedeHli angleški, kitajski ln drugi novinarji obtožil Indijo, da se skuša vriniti v Vzhodno Bengalijo in da je pomagala vzhodno-bemgalskim upornikom. General Agbar Kan je nadalje omenil, da so Indijske vojaške sile osredotočene v bližini meja z Vzhodno Bengalijo. Pakistanski visoki častnik Je nadalje poudaril, da Je Indija, takoj po proglasitvi svobodne Bengalije, okrepila na tistem področju svoje pomorske sile ter Je aktlvlzi-raia šest vojaških letališč. Generalni podtajnik Tika Kan, ki je bil imenovan za vojaškega guvernerja v Vzhodni Bengaliji, je izjavil, da vojaške oblasti nadzorujejo vso Vzhodno Bengalijo. V Daki bodo menda vojaške oblasti pre- življanju Od jutrišnjega dne do nedelje bodo v Vzhodnem Pakistanu preklicali začasno policijsko uro zaradi obletnice Mohamedovega rojstva. Vzhodnopakistansko prebivalstvo je v glavnem, kot je znano, mohamedanske vere. Pakistanske oblasti so izdavile, da bodo v teh dneh dovoljena zborovanja. Neznanci odnesli šest milijonov iz zlatarne TURIN, 7. — Neznanca sta oropala zlatarno v Nichelinu, vasi oddaljeni 5 km od Turina. Rop jima je prinesel približno 6 milijonov lir. Mladeniča, ki sta bila oba stara približno 25 let, sta vstopila v zlatarno in prisilila hčer lastnika, 21-letno Silvano Visentini, da jima odpre blagajno. Nato sta zbežala z avtomobilom A-lll modre barve. _ Visentinijeva je bila pred kratkim žrtev drugega ropa, takrat pa je spoznala zlikovce po slikah, ki jih ji je p»kazala policija. MERIDIAN, 7. — V mestu Meridian v zvezni državi Mississippi se je iztiril vlak, natovorjen z zelo vnetljivim materialom. Vseh 50 tisoč prebivalcev mesteca so izselili, ker obstaja nevarnost, da pride do ek splozije. ški trg, opremljeni z motorji, ki bodo skrčili do 90 odst. strupene pline, ki uhajajo lz Izpušnih cevi. Strokovnjaki trdijo, da izpušni plini predstavljajo najmanj 50 odst. strupov, ki zasmrajujejo tn zastrupljajo ameriški zrak. Direktor u-stanove za zaščito okolja William Ruckelhaus je rekel, da znani a. meriški znanstveniki soglašajo v svoji obsodbi sedanjih avtomobilskih motorjev in zato bi bilo vsako odlašanje sprejemanja novih predpisov — neopravičeno in neodgovorno. Ilegalna tovarna pištol v Catanii CATANIA, 7. — Policija je v tem sicilskem mestu odkrila ilegalno tovarno orožja, v kateri so preureje-vali revolverje — igrače v resno orožje kalibra 22. Lastnik tovarne je bil 23-letni Guglielmo Pomari, ki so ga že leta 1968 aretirali, ker je izdeloval pištole podobne nalivnemu peresu. V tovarni je policija našla dvanajst pištol že preurejenih in nekaj nabojev kalibra 22. Ves material so zaplenili. Vsako pištolo so prodajali po 25 ali 30 tisoč lir. Najboljši kupci so bili mladi. Na cesti so našli truplo novorojenčka MILAN, 7. — Delavca sta danes med dvema parkiranima avtoma našli truplo novorojenčka zavito v najlon. Nemudoma so obvestili policijo, ki je poklicala sodnega zdravnika. Ta je ugotovil, da je bil otrok pri rojstvu živ. Smrt je nastopila približno 36 ur preden so našli trupelce. Hišna pomočnica družine, ki stanujejo hiši, pred katero so otroka našli, je povedala, da je videla mlado žensko z dolgimi črnimi lasmi, oblečeno v maksikrilo, kako je na točno istem mestu pustila neki zavoj. potem ko se je dolgo ozirala okoli. Reagan ni sleparil davkarije SACRAMENTO, 7. — Guverner Kalifornije, Ronald Reagan, ki je v središču polemike, od kar so ugotovili, da ni plačal taks, je izjavil, da je z zvezno davkarijo poravnal vse sv je dolžnosti. Poudaril je, da je, odkar so ga izvolili za guvernerja plačal 91.128 dolarjev davkov. Prejšnje leto pa so ga davkov oprostili, zaradi zgub, ki jih je utrpel pri nekaterih borznih poslih. Aretirali so morilca belgijskih policistov HAAG, 7. — Prejšnjo noč so aretirali 22-letnega nizozemskega vojaka Roberta Van Stranga, ki je verjetno ubil, medtem ko je bil na dopustu, dva belgijska policaja. Aretirali so ga v bližini kasarne, kjer je služil vojaški rok. Opazili so ga njegovi kolegi, ki so nemudoma obvestili policijo. Mladenič je skušal na vse načine zbežati, kar se mu je dvakrat posrečilo, končno pa so ga orožniki le obkolili in ga po dolgem suvanju in prerivanju aretirali. Našli so tudi avto. s katerim se je Van Strang vozil. V njem je bilo precej municije. Van Strang pa je imel pri sebi dve ročni bombi! paj 16 minut. V tem času je ^ I preletelo 600 km. Francoski predsednik I je v radijskem pogovoru z u pilskom državne radijske P05 s «France-Inter» izjavil: «Letimo hitrostjo dveh «machov», tod® . hitrosti se niti ne zadevam, potovanje popolnoma mirnO»-govor med dopisnikom radijšk® F I staje ln francoskim predsednik*^ I Je trajal 5 minut. Pompidou Jfj I javil, da je ponosen, ker F I kot prvi civilni potnik na francosko-angleškem letalu z I zvočno hitrostjo. Pristavil je so tehniki odstranili z letala F cej elektronskih aparatov, da ™ | omogočili razgled na okolico . majhno okence. Normalno ie f letalu «ooncorde» veliko štenmfli lektronskih aparatov, ki I Letalo s francoskim državni^ je pristalo na letališču Blagri J, Toulousu. Po pristanku ga Je ji I zdravil predsednik družbe, ki di letalo, Henry Ziegler. Tak°J to je Pompidou odšel na ((Capl^ kjer je sedež toulouške občine-1 ga je pozdravil župan Pierre ™ I dis. « I I Pompldoujev sklep, da letalom «concorde 001» je z®10 L, memben. Malo pred njegovim r hodom na letališče v Blaign®^, tam pristalo letalo «concorde ki so ga Izdelali po skupni z®®8^ v Angliji, kar potrjuje don*%,j da skušajo francoski ln a®& krogi izvesti do kraja šlrokop®,. ni načrt velikega trgovskega ' zvočnega letala. V zadnjem času se je zdel®-^ je ta načrt naletel na skoraj ®0lj( mostljive težave. Med drug*1®^ treba omeniti, da so oblasti v ^ zavrnile ameriški načrt «SST». ^ , je dalo slutiti, da bodo P^P0 ^ dale polete franoosko-angleškeg* tala čez ameriško ozemlje. D° ^ daj je 16 družb naročilo nekaj . kot 70 letal te vrste. To štev^JC i ni se v zadnjih treh letih m niti za eno enoto. Tudi cena se je selo zvišala, saj znaša 0®%, že okoli 150 milijonov franc^j, frankov. Francoska javnost, & ^ i bila nekoč odločno naklonjen® Črtu izgradnje tega nadzvočne®*, tala, je v zadnjih časih preče1) sr‘ menila svoje mnenje. Danes tovo manj kot 50 odst. Franc®** ki so še naklonjeni temu Spričo zgornjih ugotovitev dri^,. vajo, da je Pompidou hotel - - ia r skusnem potovanju s «concor° zati s svojo navzočnostjo n* _____________5-51 001» svoje zaupanje v ta tako podpreti družbo, ki Je *|J. vila vse svoje sile za njegov0 delavo. Požar uničil portugalsko ladjo f LIZBONA, 7. - Silovit po^Ljd popolnoma uničil portugalsko .j Beira. Ladja, ki je bila en®, ji " p* modernejših v portugalski f'°° morala odpluti v ponedeljek severni Evropi. Boj v Dobrli vesi proti «Heima(dienstii> CELOVEC, 7. - Komite z® r\ krivanje skritih konfliktov J ponoči od ponedeljka na torek v..[1jo brli vesi v Podjuni na tarok®^-»Hišo domovine* (Haus def mat) napisal z nitrolakom ‘ •i' parole proti »Heimatdienstu* ^ njegovim pajdašem; raztrosil F.J|i' di letake v obeh deželnih m Policija je seveda takoj zat'el ^ izvedovati in iskati »neznan® rilce*. joti Akcija je bila naperjena kpo-zloglasnemu »Heimatdienstu* ^ domovinski službi*), ki namer®v* jjei nes, na dan Hitlerjeve kapiW ^ v Dobrli vesi imeti svoj redm ni zbor. Na »Hišo domovi®?*^ aktivisti za to priliko napis®1' (j-drugim naslednje parole: rfP šizmu - svobodo narodom, nizacija je kolonizacija, nacio^-zatiranje je socialno zatiranje' \ft matdienst* - fašistična golaz®n',llii( v nemškem jeziku: »Zerschl®® ^ des Heimatdienstes ist Die®5 puder Heimat*. kar v slovenšč^ptr meni nekako tole: razbitje movinske službe* je delo v s domovine. Razen tega so krajevnih tablah dopolnili n® ggi®5 ime trga, Eberndorf, s slove® »Dobrla ves*. Letak, Id so ga trosili, na to, da je bila zmaga ®a* v<( cifašizmom na Koroškem jaška, ne pa tudi politična- N« po piše v letaku, da imajo 26 '^50 zmagi nad nacifašizmom tist** takrat odločali, spet vajeti v » ^ Heimatdienst je lani oktobf®^-seča objavil svoje načrte 0 jel® daciji slovenskega ljudstva v 5 jjei* fašističnem glasilu »Ruf def v mat*. »Heimatdienst*, ki Je, vf sebah prepleten z odločujočin^jeb hovi koroške politike, deluje ^ področjih, ki so mu dostop®8, v ti1; vsem pa v šolskem. Skrbi da se ljudem vbije v glavo n ^ nacionalizem, sovraštvo i® ** " do slovenske narodnostne idiotski militarizem itd. :inskuV