NkjTečji slovenski dnevnik v Združenih državah
Ve{ja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
,1
i □
GLAS
jp^" S n
3i -A in E
Tke largest Slovenian Daily in |	die United States.
Issued everyday except Sundays c and legal Holidays.
Listislovenskihrdelavcevy Ameriki.
75,000 Readers.
s
TELEFON: CORTULHDT 3876.
NO. 224. — fiTEV. 222.
Entered as Second Class Mstter, September 21, 1903, * the Poet Office at Hew York, N. Y. Under the Act of Congr— <* March 3, 1879.
PRISELJEVANJE! BO ŠEIBOLJ OMEJENO?
Johnson, načelnik priseljeniškega komiteja, predlaga, naj se skrči kvote na polovico enega procenta (kot pri pivu). — Zahteva drastično akcijo. — Vsakemu priseljencu naj preiščejo kri. — Onemogočenje de-zertacij.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 25, 1922. — PONDEUM, 25. SEPTEMBRA, 1922.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
STRIC SAM V ULOGI REŠEVALCA
Washington, D. C., 24. septembra. — Načelnik hišnega unigracijskoga komiteja, Albert Johnson je v dalj-Miin ugotoviln, katero je izdal glede delovanja postave glede triodstotne kvrttc priporočil nadaljno omejitev priseljevanja in sieer na tako korenit način, da bi bilo vsako priseljevanje faktieno prekinjeno.
Vse ka/t*. da hoče dežela po
kaz
polno prekinjanji- priseljevanja, — je r^k^l Miuob. — To so tu i rdi nemofriMV. kajti pujrtiti mo-»anio ud|»rta vrata za p*izredne w>r«ninike državljanov Zdruainlh držav, /.a stalno tukaj naseljene in«*emee, njih očete, maUire in <-trokt*. n** }>a njih Ktrice m Pete.
Kongresni k Johnson je predla-ir«I uveljavljanj«* odredbe, ki naj l»j i<liw*irala H«IMJ»»<1II : 1.
GROZNA DRUŽINSKA NE SREČA.
n
ami
rati)
Pougkeepsie, N V.. 22. sept. — Eleanor. Robert in Roy Smith, Trije otroci, stari sedem, pet in dve leti. so utonili vre raj v Stis->in<r Lak«*, 2.1 nt i I j od tukaj, ko j« zavozil avtomobil, v kaiirem jih je pustila njih mati, v trideseta eevljev <rloboko vodo jezera. SkK-enje proc^ntalne kvo-	je M. Smith iz Pater-
Va ali celo j*»l odstotka, s!*ona- ^ J - k' J** zaposlen tam v •V »ur \>\ >e znižalo število do- m'ki tvorniei za izdelovanje aero-
I-u-tljiv h iz dežel z velikimi kvo. Planov t,T ima imenovanem
jezeru ]>oletno stanovanje.
Mati je odšla z otroci v avtomobilu na iasrehod ter se je vrnila domov, da napiše neko pismo. Otn»ke je pustila zunaj v avtomobilu. Ko je eula krike otrok, je odhitela ven ter videla, kako je zletel avtomobil v jezero, za en čevelj mimo drevesa, proti kateremu so .skušali otroci zavoziti karo. Edinole mati je bila priča te^a strašnega dogodka, ki se je odigral v par sekundah.
Ko so dvignili avtomobil iz \o-de, so našli <k» klico in malega dečka v njem. na njih sedežih. Ma-
. ...	, lega Roberta pa so potegnili ne-
l/.popolni naj se	takozva-". . ,
.	koliko iKtzneje iz vode.
p iintuo pre i skušnjo	v name- _

Ameriški torpedni rušile i so ml vedi i na varno na stotine sirot iz Smirne ter jih tako rešili pred krvoločnimi Turki. Slika nam kaže .skupino rešenih otrok. Ker so bili Skoraj brez Vsake obleke, so jLm mornarji priskočili s svojimi uniformami na pomoč.
dežde, ki imajo t**pa-j vlade ali i>arlamente in ki se vzdržujejo neodvisno od ma-lerinske dežele. «nvjo uvesti v dtv.elo le jk) 000 ljudi v^ako leto. To bo odpontoprlo pritožbam iz Avstralije. Nove Zelandije in Južne Afrike, kojih sedanje letne kvote znašajo ali ali še manj.
3. — Neposredne družine naj he sni a t ta kot enote ter pripusti može. žene ali otroke državljanov Združenih držav ali i nožem cev, ki «o stalno naseljeni v Združenih državah.
4
no , _
tm. da se izključi duševno nestalne razrede.
">. — I* velja vi naj bolj natančno »travniško preiskavo, da bo ol»seg«la tudi takozvano krvno preizkušnjo. Na ta način bn postala zdravniška preiskava bolj priprosta in Blpahi.
6. — Na vsak način naj se pre-
NEAR-PIVO SE JE MORALO UMAKNITI MOČNEJŠEMU BRATCU.
Toledo, O.,* 22. septembra. — Otto AV. Cummerow. tajnik Buckeye Producing1 Company, ki je izdelovala "približno" pivo z manj kot polovico odstotka alko
re. i nejxmtavno prihajanje inozemskih mornarjev v to deželo, ki holu- ^ 1/javi!- bo P^ovarna de/ertirajo s svojih ladij ter se	* obratovanjem ter iz-
gosto tr- ]Prem<'n,la svoje naprave v liladil-
slabšega braita ali hra-
st a Ino na sH i jo tukaj, pogv,.,.~ ... p»V-i na boleznih, radi katerih bi nlC0/ ker iziKxlrinja pravo pivo
bili brez dvoma izključeni, če bi ( prišli v deželo postavno do volje- ! n i m potoni.
7. — Dovoli naj se vstop izvze-
tim razredom, kot dijakom, igial-
Izjavil je med drugim: — Ljudje, ki imajo dosti de-jnarja. ne bodo kupovali "približ-
j nega" piva in v Toledo je toliko
eetn tn članom gotovih profesij. h le začasno. Ne sme se vzdržati , pravefra'	P'™t da je pri-
njih praviee. da ostanejo "*talno v|l'ela «tr*«n« P^ati trgovina z tej deželi. potem ko so prišli j ""»-Pivom. Raditega bom5 izpre-semkaj. čeprav je bila kvota njih n,eni,t na*" Pivovarno v hladil-domače dežele že Izpolnjena.
mco.
USPEŠNI BANČNI ROPARJI.
OBSODBA BIRO KRATICNTH
METOD.	-
--Winnipeg, Caaiada. 23. «ept. —
New York, 22. septembra. —,Iian/fu roparji so dames razKtre-Koinander Deegan je na četrti ! blagajno i>odružniee Union letni konvenciji American Legion	v Melita, Manitoba, ter iz-
v državi New York strogo krrtizi-	» $7700 v gotovim,
ral birokratiene metode, ki so Se ! v veljavi pri ameriški vladi.
Re<kel je, da škoduje ta biro- f kratizem pred vsem vojnim ve-; teranom, ki so izpostavljeni vsa-f kovrstnim šikanam v bolnicah in tfa-ugih zavodih, kjer se še zdra- j vijo ali kjer so v oskrbi.	f
STAVKA V MARSEILLES!?.

Koledar je bolj obširen, kot
____je bil pretekla leta; vsebu-
MAneille«, Francija. 22. sept. . je 192 STBANI
Ker niso hotele posadke posamez-! Opremljen je S finimi trdi-nih ladij opravljati svoje sluabe t na temelju modificirane postave r za osemurno delo. so bili tukajšni f
mi platnicami, ter presega glede zanimivih romanov, , . ... ....	... pripovesti, poučnih član-
Vsled tega je bil ustavljen skoro » ^Cciia je B pOŠtllinO Samo
celi ladijuki promet v tem pristanišču.
V nekaterih slučajih niso hotele opravljati posadke svojega dela niti po zagotovilu družb, da se bodo drža te stare postave glede ose m urnega dela.
KOLEDAR
za leto 1923
je izšel-
40 centov za Jugoslavija je ista cena.
SLOVBWIC FUBL. <50. 82 Cortlandt Street
KAKŠNI SO TEMELJI ANGLEŠKE POLITIKE
Lloyd George pravi, da ne sme vojna vnovič preplaviti Evrope. — Odprte Dardanele bistven pogoj za vzdržan je miru.
INJUNKGIJA RAZŠIRJENA TURKI ZAHTEVAJO NA CELO DEŽELO SVOJO PRAVICO
LLOYD GEORGE IMA FRANCOZE V PASTI
Pariz pravi, da se je izpremenila takozvana "zmota1' Uoyd George-a v past. — Italija in Francija sta prepustili stem, da sta se umaknili, Angliji popolno kontrolo Dardanel.
Pariz, Francija, 24. sept. — Takozvana "zmota'' angleškega ministrskega predsednika Lloyd George-a glede Turkov, je bila v resnici najbolj pretkana poteza kar j ill je kedaj storil v cel svoji karijeri. kajti njen <-ilj je bil polastiti se Dardanel za Anglijo samo ter izključno za Anglijo, s čemur bo ustvarjen nadaljni Gibraltar ob Bosporu ter se bodo izpolnile stoletja stare sanje, da varno zapre Črno morje.
Kansas City, Ma.. 22. sept. — Xeki Frank Monteleone. lastnik tvorniee zu sladoled, je identificiral včeraj zvečer neko mlado žensko, koje močno obžgano truplo so našli včeraj na nekem o-samljenem mestu v pozdovih, ilvt1 milji m ]»(»! iztočno od North Kansas City, kot n«-ko Rosie Ser-ehia. Rfk«-1 je. da j«- dedclica Iz-<rini!a pred par dnevi, ko se je
__- , . .	, . mudil on v Cliicaku.
AnprleSke eete, katere podpira
kombinirana velikanska sila an- Truplo deklice je našel neki
Injukcija proti železničar- Značilen pogovor angleškega -leške-a Sredozero^nejra in atian krosnjai*. kt je pobiral v -ozdu
S tem. da je so umaknili svoje eete s Čanaka, so i«rrali Francozi in Italjani nara\-nos!t v roke an-pleškejra ministrskega pi^N letini-fka. Ta korak kontinentalnih zaveznikov Anglije ni bil le pričakovan. temveč je eelo Anirlija sama na mojstrski način manevrirala.
Ta dejstva obenem s podrobnostmi načrta je dobil poročevalec United Service iz visokega diplomatične^ra vira ter predstavljajo mojrače najbolj dramatično poplav je v vseli naporih An^ilijr.*. da korusolidira takozvani anerleški imperij s tem. da dobi trajjio porstojanko na azijski o-bali Bospora.
prepričan, tla bo postala njepova kontrola ožin absolutJia.
DEKLICA UBITA V GOZDU IN SEŽGANA.
jem je bila razširjena na celo deželo. — Izjava sodnika Wilkersona.
generala z zastopnikom turških nacijonalistov. — Dvostročnost angleške politike.
Chicago, 111., 23. septembra .»Zvezni sodnik: Wilkerson je da
tiškegra bnpdovja. ki se je raztegnilo od Carigrada pa bo Sedhul Bara, drže le takozvano nevtralno zemlje. Šestdeset milj t ep a ozemlja stoji turšlva armada, moč-!
London, Anplija, 24. septembra. Minktr. predsednik Lloyd Gcorpe .je izjavil včeraj, da je kardinal-na politika Anglije v krizi, ki je nastala na Bližnjem iztoku, vzdržan je prostosti Dardanel tev tr-1 eija prepoveduje stavkujočim u- pore. Rekel mi je: den sklep, da ne smejo priti Tur- '
na 45.000 mož. kateri pride even- j ?lavo-
d račje. Vse kaže. da je morilec prepojil obluko svoje mrtve žrtve s petrolejem ter jo nato užpal, da prikrije s tem svoj zločin. Umorjena je imela prestreljeno
_ .	--------J ' |'1 lut trni-
Cangfad, Turčija, 24. sept. — tuaJno lahko na pomoč 140.000
nes upodil prošnji peneralnepa i (Poroča generalni major Sir P. B. J nadaljnih mož.
pravdnika Daupherty-ja ter uve- Maurice.) —Intel sem pogovor z; /Vi, i -- i- m i -	i-
K	-	..*,..	I , -	. ^■ . ^^ .. I te bodo pričeli Turki s prodi-!
Ijavil začasno injunkcijo za vse nekim odličnim turškim nacnona-	c i i % , - n
. - t ... - . , . , T . , I,- + , - .	, , .	ranjem .se bod.. Anirleži borili s
-	zelezniske sisteme dežele. Injunk-, listom, ki je odšel v soboto iz An- i™«,«.*^.;,...^ ,, - -	-it
. i -.	. .	.	„ , . . .	Koncentrirano mr.vjo svojih bro-:
-	i nna npannr.iHino t-invlum	..	knL-al mi ni .	I	*'
! dovij. An pleš k i vojni urad jav-
KONEC STAVKE NA 19 ŽELEZNICAH.
viiovij preplavil
,	< .	_ . i	. IU..UJ, ^u^K.	urau jav-i Chicago, 111., 22. septembra. —
službene em v zelezniskih dela v-	Nas prav nič ne mika boriti lja. da so Turki najbrž slabo obo- Dosedaj j.- sklenilo devenajst že-
nicah umesavati se v prevažanje i se proti Angliji. Pozdravljamo i rože ni in še slabJc opremljeni z M«mic nove po-odb- s svojimi u-poste ter blaga v medrzavni tr- skorajšnjo mirovno konferenco, vsem potrebnim in da ne morejo shižbenci v delavnicah. Med temi povrni ter vršiti dejanja, ki bi o- vendar pa ne bomo ustavili svojih vsled tepa upari. da bi premagali! železnicami so tudi Baltimore & tezkoeala ali ovirala obratovanje vojaških operacij, dokler nam ne mogočno obrambo dalekosežnih I Ohio. New York Central. Chiea-vseh transportacij«feih sistemov bo zagotovljena posest iztočne topov na an^r k.h bojnih ladjah ! Milwaukee & St. Paul in Chi-devele.	Traeije.	; v . ..	. ,
. A	.	„ ...	temelju prmeipa, da pripa-
Ob istem easu pa je sodišče za- Za\-rnih smo ponudbo premirja [ da ^mafrai(ln } , • -	t
le Anglija s pretkano potezo o- j vrnilo prošnjo Donald Rickberpa, v namenu, da lahko sledimo pora- j Uoyd Qeor„ V''" } z vezn ^''
sleparila Francoze in ItaJjane terjpravnepa zastopnika Jewella in že me mu sovražniku v Tracijo. MiikontrolJ 0y/ni\ '"V. ^
si zagotovila posest Dardanel. — jScotta, predsednika in tajnika že- j trdimo, da imamo pravico storiti i d.4 - ^'td' x ••!- "'.j!."-' Z"
Mi hočemo le, da Lipa narodov j lezniearskega departmenta Ame- to. Nevtralno ozemlje ne pome-	"f"'' '?,U
zajamči prostost Dardanel v in- riean Federation of Labor, naj se '■ nja za nas ničesar	T t	- ' . . °
' J	noteli iraneoz! m ltaljani iz s\*o-
ki iz Azije ter Evropo z vojno.
— ne iščemo nikakepa novega Gibraltarja, — je dostavil ministrski predsednik ter imel pri tem v mislih poročilo iz Pariza. a* katerem se je glasilo, da '
eagn i Northwestern.
ODHOD
ŠPANSKE LADJE CARIGRAD.
te-resu vs>eh narodov. Mi moramo preprečiti, da bi segel ta prerijski požar, ki je opustošil Malo Azijo preko ožin pri Dardanelah ter iržgal suho dračje, napromadeno na Balkanu.
razveljaviti začasno injunkcijo, u- — Vi ste razlagali to nevtral-[ je iastn,e j veljavljeno dne 1. septembra na no*t kot se vam je zdelo primer- p^j Turkom
no. frrtške hninp lnrlip en ca woci. I
Ker prekašajo
prizadevanje penerainepa pravdnika Dauphertyja.
Caratgena, iranska. 28. sept volje zastaviti Kot se je izvedelo danes, bo od ■ poslala Španska eno svojih naj-anglešike čete	mogočnih bojmli ladij na
no. G-rtške bojiui ladje so se <zasi
t> • v, ...	rver prenašajo anjriesKe eete; mi>goeni
drale v Bospor uin grška vojaška ,	/ . . . , T , ,, • • ,
Sodišče je bilo mnenja, da niso ! ^U« »e je nastanila v Čari-	' )>-** ! Wf"J' lzt»k-
mo~li zastopniki nni je predložiti | ^du pod vašun pokrovitelj-	,,rOU en*mU »I ^^ Jaim<?	i" 1
• i"t . . TI 11/1 t It IS lr	n n I
mugii zastopnici unije pretlloziti	va3,ul p^i wvilcij- j, ♦ • , ..,	•>
Lloyd George je izjavil to pred|niti pižiee k; bi pobil tr- «tvom' »	aktivno 1 tit^ m" "'T' r," !	"aj S" " "r'wn-
•asnikarskimi po.-očevalci, ki so ditv£ rv„zrll; vlaiIJ Ja ■ 'obst • ; pomoč grški	armadi, boreči se i b 'J,"h ladjal' 7 " "om ,<-r	P»>ti Ca-
Wli pozvani k njemu ha Down-jla dejanska zarota, koje namen I P™1' »»",.	| z,n pr. B^,,,, ^ Geor^ n^u,,,.
.1« —-----___r.. __* I	Vi
bili
ing Street, da spremejo pojasni-; bL| miu~.ltl la jrlede politik^ angleške vlade, j vjno tikajoee se Bližnjepa irtoka.
meddržavno trgo- j — Dovolili ste grškim četam priti preko Marmarskepa morja,
Čeprav vključuje sklep sodni-
začas-
1 da se bore proti nam, a nam ho-
v:- „ i •	*i-i	i i v^pia> \nijueuie SKiei>	, _
Nieesar bojevitega ni bilo v ob-1 ka Wilke	^^ ^J-ete preprečiti prehod istega mor-
nasanju ministrskega predsedni- j
ne in ju akcije, bo nova oblika in-i f pri, nažem dedovanju poraženih Grkov. To je krivično in mi
ne bomo sprejeli take policije.
i.„ • •	... , "v lujuitivei te, uo J*u\a ooilKa in-
ka in vsi navzoei so opazila, dal. . ..
- „„„	, .... . . ' junkcijo najbrž izločila nekatere
otK*uti vso tezo kritike, s katero' ,	* . ,	, ,
i v . t	. ,, drastične doloebe, glede katerih ,,	----
so ga	tekom preteklega | ,rdijo zastopniki	Ja	Mnenje sveta, ko ba izvedelo dej-
leana.	,	,	.	stva bo na naši ct-Tiini
t-, - , - t v - • •	• temelje ustavne praviee drzav-
Kljub miroljubnim izjavam mi- j j -anf ^	1
rpstrsfkega predsednika pa je zna
no, da nadaljuje vlada z mobili- ZastoPnik uniJe Je Rjavil, da ziranjem čet in da hoče biti pri- bo nova iniunkcija onemogočala pra\ijena za \-sak slučaj.	1 vse delovanje unije in na toza-'
Pariz, Francija. 23. septembra.!	vprašanje je odgovoril sod
Anglija je zvalila danes s svojih j nLk w^erson, da lahko smatra ramen vso odgovornost za nadalj- sodi^e	delovanje unije kot
ne sovražnosti na Bližnjem izto- ; krSenie mjunkcije. ku, ko je potom svojega zastopni- j Tnkajšnji delavci krogi pri-ka, lord Curzona, podpisala skup- ^»knjejo z napetostjo, kakšen od-no zavezniško poslanico, v kateri! g°v<>r bo dala Ameriška delavska se nudi nacionalističnim Turkom i federacija na ta najnovejši čin vse, za kar so se borili, vključno nasilja.
Carigrad, iztočno Tracijo do reke J	" ~	'
Marice ter celo proste Dardane-1 sklenejo mirovno pogodbo med le, pod pokrwheljstvom Lige na- j Tičijo, Gmko in zavezniškimi rodov, v kateri naj bi dobila svoj ! s^ami. Bedež tudi Turčija.
Poslanico je podpisal za Francijo ministrski predsednik Poin-care in za Italjane grof Sforza. Poslanica je bila takoj poslana angarski vladi, katero prosijo zavezniki, naj pošilje polno pooblaščene zastopnike v Benetke ali
kak dragi kraj, določen za to, da
v ' .j V
■ŠOsMiim ' - s/Ui

..: 'Mi ^febi^fdŽŠScic. Mr.
Lord Cmrzon je igTal pri tem eno največjih ulop v svoji diplo-matični karijeri. PoHr.ečiio ae mu s pomočjo Francije in Italije posvariti Turke, da ne snvejo navaliti na nevtralno ozemlje tekom mirovnih pogajanj, čeprav bo dobila Turčija sadeže ovoje zmage nad Grki.
stva. bo na naši strani.
— Mi sprejemamo princip prost osti dardanelskih ožin, vendar pa zahevamo zaise pravico, da spravimo svoje čete preko ožin, kadarkoli bi se nam zdelo to potrebno za naše interese.
'Ugotovilo giede gibanja grških čet in ladij je pravilno. Carigrad je služil kot postojanka za grško armado in grške operacije, a odgovor na vse izjave tuačkih nacijonalistov se glasi, da so bili Turki poraženi v svetovni vojni in da se jim je diktiralo mirovne pogoje. Zmaga Kemalistov ne more izpremeniti tega dejstva — in edina izprememba obstaja v tem, da bo dosti težje naložiti sklenjene in podpisane mirovne pogoje Kemalistom.
Neumnost bi bila sklicati mirovno konferenco, dočkn bi se vojaške operacije vršile še naprej. Kemalisti ne bodo ničesar pridobili z orožjem, česar bi ne bilo mogoče pridobiti na; mirovni konferenci.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASE DENEM OZEMLJU
te potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro ia po nizkih
cenah.
Včeraj bo bile nage cene sledeče: Jugoslavija:
RazpoSIlja na zadnje pogte In izplačuje "Kr. poStni čekovni nrad ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje.
300 kron ---- $ 1.30	1,000 kron ____ $ 3.90
400 kron ---- $ 170	5,000 kron .... $19.00
500 kron ----% 2.10 10,000 kron ____ $37.00
Italija in zasedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. Opatiji in Zadru.
50 lir----$ 2.70	500 lir .... $23.25
100 lir .... $ 4.90	1000 lir____$45.00
300 lir----$13.95
Bs poanjsU«. Id presegajo znesek dvajsettisoč kron ali pa dratiseč lir dovoljujemo po megočnosti ie posebni popust.
Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga Tiwrn ni mogoče podati nntan?^ cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede hpWll v
dslarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar vam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa Mew York Bank Draft.
FRANK SAKSEfi STATE BANK
82 Cortlanftt Street	Hew York, 2ft. Y.
c .v. ' % mšSa

OLAS NAHODA/55. SEPT. 1952
"GLAS NARODA"
(StOVENIAN DAILY)
P KAN K 1AKHR, PrMltenl
and PublMM by
Publishing
(A Corporation)
LOUIS BENKDIK,
of BudntM o« tU« Corporation and Addr Ccrtiandt Street, Borough of Manhattan,
MM of Abov* Offloorot Now York city. N. V.
Q L A • NARODA
(Votco of tho Poopto)
i i«u*< Evtfy Day Except Sundays and Holidays.
fr» C*nado
Z a S>c*	. . ,
Z» Mrt !•(•
|Za Now York za colo loto ---9TM
M OO	za pol lota ......«4 1330
13.00 Za	Inozomotvo xa colo loto aw I7.B0
•1.50	za do I iota ........
Subscription Yearly HM
Advortloomonta on Agroemont.
Glaa Naroda** Izhaja vsaki dan Izvztmil nodsij In praznikov.
iMtifum arm podplaa In ooobnootl ao no prlobeujejo. Denar naj ao blagovoli potil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ao tadl prejšnjo blvaUKo Dunan), da hitreje najdemo naakrrnlka.
O L A • NARO DA m Cortland* Street, Borough of Msnhsttan, Now York, N. Y. Telepnons: Cortlsndt 287«
PREDSEDNIK SE OPRAVIČUJE
I' r, »-o predsednika Handinga, tikaj<x-o se bonus predloge, 1 ali l p.ialistieno ča-sopisje nad vse mere. Nekaj tako korajžnega, .'.* • ■!.: r.i-^a, jxrstenega in odkritega kot je ta biznes-predsednik ./ Ob tii najti v celi slavni zgodovini Združenih držav.
Ki " taviia resnica pa j*-, tla ni bil liikdo do zadnjega trenutka
•	lov, . ho um I predsednik dejanski toliko poguma, da zlomi eno-r i.u i no svojih najbolj obveznih obljub, katero je dal tekom vo-
. i uije. številni so se bali, da bo strankarski politik v dva-i ti iii premagal realnega politika in da bo odrekel veto, kate-■	t . . «mIIcm"no zahtevali finančni interesi dežele. Warren Ga-
ni liii ! j i >■ j, držal "štange" ter požrl grenko pilulo, ki bo vzela j rt-o } popularnosti njemu in njegovi stranki.
.M ni • zavzeli takoj odločno stališče glede bonus vprašanja ter !• i f.i vi - a dne naprej proti avtomatično delujočemu dajanju j	napitnine. Tega mnenja smo še danes in sieer še bolj od-
• ! •> n ,:asno kot kedaj poprej. Kljub temu pa je treba izjaviti, da
•	< ■ > :	j. i, ki so napotili predsednika, da je vetiral predlogo. ; \ ■ :a razli.-ni <d razlogov, radi katerih je delavski razred proti dovoljenju bonusa.
IV" ! - in k Ilarding je moral uveljaviti svoj veto, ker ni imel - • " > i 'bene prilike, da bi naložil celo breme potrebnih biljonov
renči leta 1919., ko sem našel, da je večina delegatov za to, da se izžne sultana, kalifa celega I-filama, iz Turčije ter ^a religira v Bruso v Mali Aziji. To se mi je zdelo tako kot da sem cul predlog, naj se požene katoliškega papeža iz Rima ter ga prevede v Lago-negro, majhno provincijalno mesto v Bazilikati.
Ne smemo namreč pozabiti na dejstvo, da je Islam vera s dvesto in štiridesetih milijonov ljudi in da predstavlja versko silo, ki je skoro neomajljiva v svoji odporni moči.
Lloyd George, ki je mogoče najbolj dalekovidni duh v evropski politiki, ni smatral Rusije za nič drugega kot strupeno rastlino. katero je treba iztrebiti in uničiti in pod uplivom Venizelo-sa je bil dejanski prepričan, da bo Grška lahko popolnoma nadomestila Turčijo v Evropi ter skoro popolnoma v Mali Aziji.
Zavezniki so imeli na Bližjem Iztoku dva glavna varovanca, namreč Geško in Armensko. Vstalo naj bi novo helensko cesarstvo, dedič evropske Turčije, Smime ter večjega dela Male Azaje. Poleg tega pa naj bi vstala mogočna armenska država, ki naj bi vključevala Erzerum ter obširna ozemlja od Črnega pa do Egejskega morja.
Ob onem času* smo imeli tudi v Italiji par bedastih politikov in državnikov, ki so hoteli vilajet Smirno za Italijo. To podjetje bi ne bilo le krivično, temveč tudi popolnoma ekstravagantno, ker bi požrlo velik del virov Italije.
Kakšen pa je sedanji dejanski položaj ?
Grška je dosegla svojo stoletje staro ambicijo. Sultan v Carigradu ne vlada več niti eni kvadrat-
■ i r;:M;--na delavskih mas. Harding je zahteval od kongresa predlo- •
ni milji evropskega ozemlja ter je
piše t> trinogu pa ne. T
ante r i* bil n:t
t»*ro bi se pok rib • inis prdlojfo.
izgubil celo Drinopolje, kjer so
lo tozadevne izdatke kot predpogoj, da pod- °, . , ...	. ' .. ,
. -	, . ..'grobovi kalifov, sultanovih pred-
( morete predložit! davem program, ki bi;	- . ..	_
P"kritje stroškov bonusa, potem bom podpisal, drugače
i pa ni mogel .storiti oni kongres, ki je ravnokar oprostil vi Iekapital "težkih bremen'' davkov. Tako predrzen ni t republikanski kongres, da bi spravil skupaj davčno posta-it. ro lo morale plačevati konečni račun v glavnem delavske
trenutku, ko je p^tal [>oložaj jasen, je bil bonus, katerega \f to obljubljali obe meščanski stranki, seveda tudi mrtev, h; i n mog«n'e jemati v pošte v, da bodo izpufani evropski :-!:i•:a 1 i dolgove, katere vo napravili v Ameriki ter vzdržali s ni", i iti ugledu gospodo pri American Legion, To bi bil ko-« i ni možni izhod iz labirinta, katerega so ustvarile obljube <»v ter pretnje visoke finance, i n; duhovi pri American Legion ne razumejo dosti o narod-"< ter o silah, ki delujejo v vsaki družbi. Mislili so eno-i !.".|m lahko s jM.moejo svojega velikega članstva iztisnili Konus, katerega bi nato prezentirali svojim članom kot 11 znamenje njih moči. Niso pa vedeli, da se par resnič-r.|ev /1 už. nih držav ne boji mas, dokler so slednje polne . domoljubja ter stoprocentne lojalnosti.
, /nikov in turška meja se končuje
Problem Islama je treba rešiti na pošten način.
Poroča Fr. Nitti.
N.
*"e je zanikati, da je ee!i lam ski svet poln sovraštva in upornega duha po mirovnih pogodbah. ki so bile bolj škodljive k t pa vojna sama, ker je bil njih cilj o ve ko večen je najbolj absurdnih krivic.
V Evropi in še bolj v Aziji in Afr.ki je našlo ogorčenje moha-medaneev du>ka v nasilnih dejanjih, ki bodo prealislej dovedla do
novih vojn.
Do/ in je v Evropi položaj Grkov -'i <ro obupen, ker ne morejo uresničiti svojega ambicijozne-jra pr grama s silo orožja in ker no*'»»jo ob istem času opustiti svojih s.»nj o veličini, je postal položaj v severni Afriki — Mali Aziji, Perziji. Indiji in Afganistanu skrajno nevaren. Vsepovsod vidimo ol»>irna gibanja sovraštva in nezaupanja, ustaškega duha in verske revolte.
Indija, najbolj važno središče Isla ma, predstavlja mogoče manjšo nevarnost radi raznolikosti prebivalstva ter pomanjkanja mo-dernega orožja. Afganistan in v bližini nahajajoče se dežele pa predstavljajo trajno nevarnost.
Mesto da bi po vojni uveljavili slovenske izjave fclede principijev pravice in človečanstva, vsebovanih v mirovnih dokumentih, so te princ i pije porabili le kot pretvezo za teritorijalno razširjenje ter ko-mandiranje obširnih zalog surovin.
Proklamirali to dogmo, da pa-
de vsa odgovornost za vojno na premagane narode ter porabili te dogmo kot pretvezo za svojo ro paželjenost, kot izgovor, da nalo-že najbolj krivične pogoje premaganim.
Z isto odkritosrčnostjo, s katere so opisovali Nemčijo, deželo Kanta, Schoppenhauerja in Bee-thovena, iz katere so prišli največji duhovi modernega časa in ki je bila dom znanosti in verske prošlosti, kot* narod krvoločnih barbarov, ki sekajo roke majhnih otrok, proglašajo tudi sedaj Islam kot barbarsko vero ter Turčijo kot gnezdo zločinov in nasilja.
Ob istem času pa skušajo oropati Nemčijo vsega kar ji je še o-stalo.
pred vojno so se zavezniške sile dogovorile, da si bodo razdelile med seboj Turčijo ier turška ozemlja v Mali Aziji. Ali ni Turčija dežela barbarov in ali ne sledi iz tega, da bo lahko vir nevarnosti za civilizacijo?
Carski Rusiji so dali takrat zavezniki Carigrad in pozneje so se dogovorili tudi glede razdelitve Male Azije.
pri Čataldži. par kilometrov izven Carigrada.
Vilajet Smirne je bil izročen Grški.
Sedaj so se stvari zopet zasukale. Smirna je zopet v rokah turških nacijonalistov, ki tudi zahtevajo Tracijo in Dripolje. S sanjami, da konečno poženejo Turka iz Evrope, so izginile tudi sanje glede arabskega kraljestva. Opustiti so morali idejo, da stavijo na čelo Islama arabskega kalifa Husseina. Danes, kot v preteklosti in bodočnosti, se bodo spominjali mohame-danci v svojih molitvah kalifa v Carigradu. Kot že pogosto preje so tudi v sedanjih časih vse umetne stvaritve politikov brez moči, da bi določale usode narodov.
Problem Islama predstavlja še vedno stalno in mogočno pretnjo.
Ta problem pa je treba rešiti na polten način. Turki so izvršiti številne zločine in okrutosti, a del odgovornosti za te zločine morajo nositi takozvani civilizirani evropski narodi.
V zadnjem stoletju je bil Carigrad središče vseh vrst intrig in korupcij. Velesile so se poslužile vseh mogočih podlosti, da oropajo Turčijo njenega ozemlja.
Turki so poljedelski in vojaški narod, surovi, a priprosti. Po svo-
li dosedaj v imenu principijev pravice in civilizacije.
Reparacij ska politika, temelječa na sovraštvu do Nemčije in sicer v nasprotju s principiji, kate-se so sprejeli zavezniki, uničuje Evropo potem, ko jo je "balkani zirala" in treba jo je odpraviti, čimpreje, tem boljše.
Politika proti Islamu, ki temelji na opoziciji proti Turčiji, se je izkazala kot veliko izjalovljenje In treba jo je revidirati.
Celi iztok se trese v svojim temeljih in Evropa že čuti odmeve.
Nobena oblika nasilja ne more biti trajna in ta velika resnica bo razodela kmalu tudi v dušah in srcih onih, ki so sedaj najboli podivjani vsled predsodkov. (Med te spadajo tu-di rojaki Nitti-ja, ki mučijo naše ljudi na Primorskem.)
Brez velike in mogočne Nemčije ne more Evropa nikdar prežive ti ter tudi ni nobenega upanja, da bi bilo mogoče rekonstruirati Rusijo.
Če ne bomo izpremenili svoje politike proti Turčiji, bomo mogoče uničili Turke, a bomo obenem prav gotovo tudi priča pogina vseh onih, ki so se skušali polastiti naravnih virov Turčije \ imenu civilizacije ter se poslužiti največjih in najbolj plemenitih principijev k»ot krinke, da zasledujejo svoje lastne sebične cilje.
PRINCESINJA OBSOJENA NA SMRT.
Peter Zgaga
Iz Arizone poročajo, da so nekemu farmerju ukradli konja in ženo.
Kmalo se je dognalo, da je tatvino povzročil farmer je v sosed.
Aretiraj i so jra in privedli preti sodišče.
Sodnik ga je obsodil na šfst mesecev ječe, ker je ukradel konja.
* * *
Rojak je šel prosit fajmošira v DowrutOAvnu deset dolarjev na-posodo.
Fajmošter je rekej. da mu je jako žal, da bi rad pomagadl. pa je ravno pred par minuiam: vse v banko odnesel. Roka roko umije. Pet minut prej, predno se bo eerkvena kolekta začela, bo pa drajji rojak, vse v banko odnesel . . .
* * 4
Mlada punca v Dovvn/to\vnu je strašno razburjena.
Šla je namreč k ciganki, naj ji pove, s katerim fantom bo imela opravka.
Ciganka ji je požegnala žepni robec ter reikla, naj ga spravi pod zglavje iii naj siladiko zaspi.
Tisti, o katerem se ji bo sanjalo. bo njen.
Punca je storila kot ji je bilo ukazano.
Sedaj pa reva ne ve, kaj storiti.
Sanjalo se ji je o celem regimentu.
* .. * *
—	Pri svoji vesti prisežem. da ni res tako —- je rekel pričeva
'ec.
—	Nič pri vesti — ga je opozoril sodnik. — Tukaj pri nas v Ameriki se prisega samo pri Boru in pri ustavi.
* *
*
V	New Yorku izhaja list, ki ima nad en miijon naročnikov. Naročništvo se mu množi vsled-tega. ker objavlja stvari kot so nadednje: Moža zbasala v kovček; Poročilo iz petih nebes; Otrok je pet minut po rojstvu iz-pregovoril besedo "mother" itd.
( imvečja neumnost je, -temprej sedejo ljudje nanjo. (Edino Za-krajškov list je izjema.)
Nadvse me je pa zanimal članek z naslovom: "Kako so spozna li, da je bil v moško obleko oblečen delavec ženska".
To je pa res težko dagnati. Ves kredit za to odkritje gre
ženski, ki je hodila za "njim". * * *
V	Bel gradu imajo velike aitno-ti z odstavljenim p rest o Ion a-
slrdnikom Jurjem.
Ne morejo se ga iznebiti in ne morejo.
Washington, D. C., 23. sept. — Da bo tiho molčal, mu je jugo-Prohibicijski komisar Haynes je j slovanska vlada obljubila 360 ti-izdttl danes odločbo, ki ukazuje i SO('„ frankov vsako leto. p>gone na vse ladje inozemskega | C e v Srbiji živel, pa dvajset registra* o katerih se domneva. ! miljonwv dinarjev lepo palačo, da imajo na krovu nepostavne | avtomobil itd. zaloge opojnih pijač, če se na- ( Morda bo -Tur umolknil. Potra-hajajo te ladje v notranjosti dva- i ta jugoslovanske vlade bo pa kri-njastih milj od obrežja. Prohibi- J ' ala do n»eba. eijska mornarica bo dobila na- J	" * *
ji naravi pa niso okruti ali krvo- daljno p^^ od carinike služ- Možak je vprašal duhovnika: locm. Priprosti ljudje so, katere vedno ujame v svoje mreže oni, ki je bolj prebrisan.
Kdorkoli je imel opravka s Turki, pozna njih tradicijonalno po štenost. Kot v slučaju vseh ljudi, ki radi sedejo na limanice, je tudi pri njih izključna oblika reakcije oblika nasilja.
Oderušitva in sleparstva prenašajo dolgo časa molče ter groma-dijo v sebi sovraštvo, ki je posledica trpljenja. Koneeno pa vzroje ter pobijejo one, ki so jih izkoriščali.
Glede koliko teh nasilij, izvrže- fka' ki eno uro	tiri-
nih od Turkov v zadnjih petdese
Moskva, Rusija, 23. septembra. Neka ženska, ki trdi, da je prin-cesinja Ana Trubeckaja, hči nekega profesorja v Kijevu, je bila obsojena na smrt. Obsodbo je izrekel včeraj neki revolucijonarni tribunal v Moskvi.
Sovjeti trdijo, da je šla ta žero-ska v Vladivostok v interesu sovjetske vlade, da pa je ob Istem času dajala informacije Japoncem.
NOBENE AKCIJE GLEDE ČLENA X.
Ženeva, Švica, 23. septembra. Zborovanje Lige narodov je biLo dameis od goden o, ne da bi se vprizorilo kako akcijo glede pred le gov, katere so stavili canadski delegati, naj se člen X. dogovora glede Lige narodov izpremeni a?li pa popolnoma izloči.
O tej stvari bo zbornica Lige narodov najbrž razpravljialla na svojem četrtem zasedanju.
NOVA
PROHIBICIJSKA LOČBA.
DO-
be. — ; — Kaj mislite, gospod, ali je Nova kampanja, katero je odre- j pravilno, kovat/i denar iz nesre-dil Havnes, bo najbrž vključeva-j ('e svojega bližnjega? la številne slučaje zaplenjenja | — ni pravilno, — je odvr-prcvti katerim so dvignile angle- j 1111 du^ni pastir, ška in druge inozemske vlade j — ^ Je tako. mi pa vrnite ti-protest. [stili deset dolarjev, katere sem __vam dal, da ste me poročili.
i
V ČASU ICTRLIF KUMAR. I Neki Amerikanec je iznašel
--j zrakoplov, ki je čisto pri prost in
Mason City, Iowa, 23. sept. — I enostaven. Neka Mns. Peter Zantes je rodi-' človek se v štirih minutah na-la v neki tukajšnji bolnici otro- 1 kako se lahko dvigne žnjim
v zrak.
Shtgosimmttska
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. HJfJmnta
Inkorporirana 1. 190 i
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki. Predsednik* RUDOLP PERDAN, 833 E. lSoth St., Cleveland. O Podpredsednik . l-oLUS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISH LE R. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN. 412 — 12ih Ave. East. Liuluth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E Ohio Streat. N.
Pittsburgh.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakfweil IlMg.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 \V. IS Street. Chloapo. 111. FRANK SKRABEC, 4h22 Washington Street, lienver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZGR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London nd.. N. E . Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 639 — 3i d Street, I^i Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Waukegan, 1U.
--Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda*'.	—-—.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiljatve naj »e poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj »e pofiilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za pprejem novih članov in bolnifika apičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom xa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, nal se zpla®! tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev r« pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstan<*. k 8 člani alt članicami.
Jugoslavia irredenta.
Smrtna kosa.
V II rasa h pri P«rs|ojuu je umrl
posestnik
>ain<>tni ulici je suniljivili
naenkrat srečal f>
d
cttsar se je
Tak ob Morel, dobro	i«' /.ačel l>e/.ati. Omenjena
v^-j Pivki in Vipavski P
• rn-a pa ga je d>»tekla in ne da
/nan p
foli-ni. Pokojnik se je živo zani- ved.d zakaj, ne tla bi mu kdo aial za usodo neodrešenih bratov 1' kel	tako pripoveduje, je
v Julijski Kiajini.	1,11 dvakrat zaboden v hrbet. Pri-
V Matt /.i ga h .i*- preminul 501et- 1-iteI je zdravnik rešilne postaje, ni Anton Sabadin. Pokojnik je bil 1:1 i*' Kr stiru obvezal za silo še naveden narodnjak. Sodeloval je PJ^e.i nevarne ran" ter ga potem •:a vsaki narodni prireditvi. Bil je opravil v bolnišnico.
udi večletni odbornik hranilnice n posojilnice v M;ireziofah v Istri.
Slovenec notar v Idriji.
Iz Idrije poročajo tržaški '" Ed i nosi i*': Po dolgem času smo končno vendarle dobili notarja v osebi
Šolnrčkcva nesreča.
Albert Šoili, li» let .star šolar ček. d"ina s Petrovega brda pri Podbrdu na <!«>rLškem, je zlezel na drevo, a j<' bil tako nesrečno padel na tla. da si je izpahn'1 desnico. M(»rali st» j.rentsti v bolniš-
g. dr. Josipa Grušovina iz Gorice. ,;„.,, usmiljenih bratov v Gorico,
kjer so mu tleli izpalmjeni del m*.
ki ima pisarno v gradu.
Še nekaj o dogodkih na Krnu.
Vsi mladeniči ki so bili aretira ni zaradi dogodkov na Krnu. s.» l»ili izpuščntii na svobotlo. Proti trem je vložil kr. prokurator t«»ž-bt» zaradi tatvine, izvršene- v družbi ter poškodbe javne stavbe. zadevi je bilo zaslišanih neb roj prič. Obtožen"! s«* pritožujejo, da -tO l>ili v zaporu zelo topeni.
Družinski prepir s tragičnimi posledicami.
Marija ŠUilan iz Sv. Marije Magdalene Spodnje (Trst) se je| bila ]>red leti por<M*ila z Donuni
iiiest<•, nakar >c je vrnil domov.
Velikanska tatvini, izvršena od mladoletnih tatov.
KnnenegiU in Antonija Dnko-vie sta se pred kratkim pripeljala v '.ri>it. kjer <ta najela sobe pri nekem Merzevu v uliei Garibabli št. l,j. Oddaljila sta s** za par dni ter šia v .Mali Lošinj obiskat so. rotlnike. Med tem ča^-om sta pustila pri Merzevu v shrambi dva kovčega	sta se vrnila, sta s
strahom zapazila, da iz enega kov-čega manjkajo vsi dragulji Anto-tnije Dukovie, mnogo italjauakih ju inozei!i>kib bankovcev, lf>0 ster-lingov U r ček na 5000 lir. V kov-
kom Giirlio. V zadnjem čiusu je njen mož začel pijunčevati ter za- ^1^ »»»».ostalo le nekaj a^tr. nemarjati ženo in dom. Žena se je kn'n Sum illkoj p:ldel na 16-v.sled tega vzdignila ter pobegnila v !ii.so svojega očeta Antona Ški-laii pri Sv. M. M. Sp. I0:i6 Ko je prišel Dominik (Jiglio zvečer tlo-iuf»v in ni našel žene, jo je šel takoj iskat v očetovo hišo. Tam se mu je postavil nasproti ženin brat, i n n predeč i 1 njegove grehe ter tr:i pozval, naj zapusti hi«o. Giglio je razjarjen potegnil nož iz žepa ter se hotel vreči na svaka. 7G let sta-
letnega IJndolt'a Merzeya in njegovega jirijatelja dasta Nagliča, j ki sta po prihodu Dukovičevih zapustila Trs't. ne da bi povedala, kam gresta. Baje se nahajata v Benetkah. K vest ura je poslala za njima tiralnieo. Škodo cenita o-'sUodovaiiea na 100. H><» lir.
Fašisti so umorili slovenskega kmeta.
\* Koi ti sedeli te dni štirje istrski kmeti v neki gostilni t«ir «e
ri Anton Skilan je tedaj posredo
val ter bil dvakrat zabodm z no- izgovarjali o gosuodarskih zade-žem Prepeljan je bil v bolnišnico, vah> <:„vorili so slovensko. Kmalu
kjer je kmalu nato umrl. (rislio je
za njimi j;1 prišla giiiča fašisrtov,
zadobil tudi par lahkih poškodb so ziU'.eU \rA\Y&t\ zaradi sloven-Ko je prišel v bolnišnico, da bi ga >kt. govorice. Kmetje so plačali in zdravili, jo bd aretiran.	[uteM. Kmalu n, prihiteli za njimi
'fašisti ter na mestu ubili kmeta Poboj v starem težaškem mestu. Krama Kamnika, kmeta Petra 2.rdetni oglar Henrik Kiistič je Grižona na težko ranili. Napa-.šel ponoči proti svojemu domu. Vjilalei so bili aretirani.
tih letih, pa pade odgovornost v glavnem na one evropske narode, ki so jih razcepili ter pokvarili v imenu civilizacije T — Alah je velik!
Molitev, ki se oglaša vsaki dan
Razven romantičnih sanj o u- ob isti nri z vseh minaretov, naj-stvarenju Velike Grške ter mo- de svoj odmev tudi v krščanskih
gočne Armenske so imeli v glavnem v mislih bolj praktične stvari, namreč kako polastiti se obširnih mineralnih bogastev Male Azije.
Spominjam se, 'kako presenečen sem bil nt londonski konfe-
srcih. Če bi se tudi mi obrnili k Bogu z vsem svojim srcem, bi mogoče našli, da nas bo dovedla ena beseda resnice, spravljivosti in pravice bližje in hitrejše do sporazuma z Islamom kot pa piratska i precejšnjo zalogo dobrega politika, katero smo se posluieva- sta".
krat jasno izgovoril besedo mother'\ celo povsem razloeno sikavec th, kot trdijo zdravniki in bolniške strežnice v d o ti e ni bolnici,
Čeprav se je zbralo krog zab-Ke tega čudovitega otroku takej
Kako pasti na zemljo, se pa j menda nauči še prej kot v št i-1 rih minutah.
* * *
V Edinosti čitam pismo, ki era i je poslal kitajski misijonar Za-i krajšku.
vse polno radovednih ljudi, ki bi . Najznačilnejši stavek v pismu radi slišali to čudo, ni otrok od!Je
onega časa neiprej več ponovil te besede, temveč le cvilil in stokal kot delajo vsi normalni novorojenčki.
V dotični bolnici morajo kneti
1
"Tako moč, kot ste Vi, Rev. Zakrajšek, bi tukaj na Kitajskem j prav nujno rabili".
Če bi se kaj izplačalo, bi se izplačala tozadevna kolekta za potne stroškje.
Rojaki, na noge!
October 1.
S TEM DNEVOM SE PRIČNE OBRESTOVA-NJE ZA NOVE VLOGE NA
"Special Interest Account"
Namesto da držite Vaše prihranke doma naložite jih pri nas sigurno in obrestonosno po — 4%. —
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York City
[Glavno zastopstvo"! Jadranske banke. J
m; a s n'aroda. 25. sbpt. 192?
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
0 prazgodovini Rumunov. Materinske pokojnine.
lena, rdeča in bela jama ter še par
drugih, celo s ka»pniki, ker je svet
popolnoma kraški. Vse je nekako
teatralno, vendar ne vsiljivo in ne . D	„ . , . , .
/_ „	J . „ Ime Knmuiiov (Romin) je latui-
: prepatelieno. >>iren sicer ru, toda »	-i - j
i ... ,	sko. Prihaja od romanus — Rjn-
njih domovja so vsepovsod, iii po , - vu	-i	i	i	.
1. , •	.. " ljan. Njihov je/iik spada med ro Ohio
i teh jamah 111 spiljah je pr:j~.meje	-	. .	...
, - . .	-	.. mauske jezikt-, ki so m razvdl iz
(Nadaljevanje.)
prijateljica. "Zdavnaj zem rekla
--da tista gonja za grofom ne bc
Planil j« k oknu ter prisluhnil, rodila dobrega. Zaradi njega se Od onkraj dvorišča se je razle- je končala, zel zelena, neumna!" galo nerazločno hrumenje in de- "Zaradi grofa," je povzela go-klamiranje Petra Pohlina; okno spodinja. "Tako vsaj pravijo. — Vidine .sobe je bilo zaprto, toda Profesor mu jo je hotel obesiti za stekli je gorela luč. In študen- po vsej sili, da bi mu potem izpro-tu se je zdelo, kakor bi slišal iz- -»l ravnateljsko mesto; saj veste, med prefesorjevih krikov glasan, "igav sin je grof. In tudi ona je obupen ženski jok. Nato je zamr- bila menda vsa nora vanj. Danes lo olK>je.	' pa je zvedela, da se grof jutri za-
"Vedel sem!" se je zdrznil Ro-j roči z ongavo, Smučiklasovo, in van. "In tudi on je moral vede- j ie storila konec svojemu življe-ti. š«* gotoveje od mene; zato se je 1
ubil.... Tak kaj mi je storiti? Ne. nič branja, nič zamude! Sledovi morajo izginiti... živ krst naj ne sluti, zakaj se je zgodilo..
Sram ga je bilo, da bi kdo zapletal Vido v Rožmarinov samo-umor; kakor tat je stlačil pismo v žep, stisnil zavitek pod pazduho, utrnil luč ter planil iz sobe, da bi neopazen zapustil hišo.
l'štfcl se je. Rožmarinova gospodinja, postavna ženska, je stala na pragu kuhinjskih vrat ter o-pravljala s svojo enako priletno in klepetavo prijateljico ceremonijo "zadnjih par besedi".
"Tako mlada!" — "In tako lepo dekletce!" sta vzkliknili ravnokar, sočutno maja je z glavami. "Nikoli se ni nič slišalo o nji." — "Saj pravim, nesreča ne praznuje." — "Hudoba*bodi okoli kakor rjoveč lev......' — "In
išče, koga bi požrl, da, da. recite kar hočete!" — "Oh, vi, gospod Rovan?" je viknila gospodinja, ne da bi se začudila inštruktorju, ki je večkrat prihajal ob pozni uri.
"Dober večer," j^ dejal in nehote zadržal korak, sluteč, da govorita o "tistem". "Kaj se godit"
"Mari ne veste!" Ženska je-plosnila z rokami. "Pa sem mislila da, saj ste bledi kakor smrt! Ali ste bili pri gospodu Rožmarinu? On vam'je gotovo povedal kaj — se pravi, a ko je doma; že ves večer ga ne slišim. Ali ga ni doma T"
"Je doma; nu, kaj se godi?" je ponovil tudent, ki je zdajci u-videl, da bo moral vendarle on odkriti poetovo smrt. "Govorite! Povsod tak hrup in šunder. .. . onkraj dvorišča vpijo in se joče-jo...."
"Pri PohlinovihT Jo j, Bog nebeški, saj se imajo za kaj! Uboga gospodična — toda vam je slabo, gospod Rovan!" je vzkliknila stara, ko je fant nehote zastokal in se prijel za zid. "Stopite v kuhinjo; ali hočete čaja? Ne? Tak vsaj iRižirok ruma, nate!"
Rovan se je posilil, izpil in sedel na kuhinjski stol.
"Nabral sem se ga," je dejal. "Pil sem.... zaradi mature. — Dolžnost je dolžnost. Nu povejte."
"Tak vidite, naj začnem odkra-
ja---- Prejle, uro še ni tega, so
spodaj kramljale dekle, ongava in tistale, od zgoraj; kar zaslišita trum, in — lop! preden sta se u-tegnili ozreti, pade nekaj belega na dvorišče. Dekli priskočita in vidita, da je gospodična Pohlino-va; saj ste jo poznali, mislim, gospod Rožmarin je bil ae nekaj zagledan vanjo. Bila * je napravljena kakor za na svatbo, v beli pra-
nju. "
"Oho!" Rovan se je hripavo za-/rohotal. "To so prazne, obrekljive čenče; sram ga bodi, kdor jih raznaša okrog."
"Ne, ne, moj ljubi, ljudje vedo, kar vedo."
"Kako naj bi vedeli?" je vzrojit "Povem vam, da grof ne mi-
kaj natihem, ali nisem mu verjel, ker se mi je zdel prebojazljiv."
Noben poteza mojega Žid jen ja hudega hrupa.
Zesski sta že tulili.
"Revolver je tudi imel i nu. kaj hočete?" je končal Rovan ter zmignil z rameni.
"Križ božji, gospod Rožmarin!" je za vpila gospodinja. "Saj ni mogoče.... gospod Slavko!" In zagnala se je proti njegovi sobi.
"Stojte," jo je ustavil student. "Ne kričite, ker nič ne pomaga; Rožmarin nas ne sliši več. On je tam. kjer ni muh. razumete. Pojdite k njemu in ne delajte sole! Jaz vem in lehko potrdim."
Obrnil se je ter zbežal po stopnicah ; še na ulici ga je dohajalo vekanje prestrašenih stark.
Hropel je; noge so mu klecale.
kopati se, kot pa v morju s peščeno obalo. Človek se zato !e težko loči od otoka, in ljudje, ki so prišli sem le za par dni, so ostali ru vse življenje, drugi pa vračajo kadar le morejo znova in znova.
Slovenj ?? prikaže le malo-
takoimeuovar-e
Pravico do podpore imajo ma-vuigarne latinšei- Tere — vdove, zapuščene (preko
ne, dasi imajo seveda obilo pri- treh let)? ali katerih možje &Q ^
je se vprašanje in zgodovinsko neuognano ter nepojasnjeno, kje si je rumunsko ljudstvo stvorilo.
me«, besednega zaklada itd. tuje- poin0ma onesposobljeni ali se naga, največ slovanskega. Odprto pa hajajo v raporu
Pogoji: — Podpora mora biti potrebna, da se otrok obvaruje
idaj. Pred vojno je bil tu pa tam Ali'je"nasta.l<7 v jf domovini pred ^nemarjenjem ali da * pre-kdo zaposlen v hotelih, toda vojna ali izven nie to je ^ vedno nere_ preči razstavljenje družine in da je tudi tu vojake razpršila. Tako -en prohk;m zgodovinskega raz se ma*eri omogoči, da ostane dole prišM na Capri Hrvat Josip jsk0Vanja.	ma- °na m°ra biti sposobna za Uilkovič. da si ogleda otok. Ostal y j,!avnf,m sta dve teoriji o pn-/"^ nravstveno in telesno vzgoje tu celih 20 let. Na vrt.Čku Trn- jomovini Ftimilm0v. Večina znan-ji® svojega otroka in otrok mora
stveuikov — in sicer so to pred- stanovati z njo. — Mati srne dela-vsem nerumunski učenjaki — trdi. .ti izven hiše toliko časa. kolikor da je treba iskati pradomovino (to dovoljujejo County Commis-Rumunov na Balkanu, da tedaj s ion ers.
severno od; Nastanjenost: — Mati mora sta-Donave, niti v Moki av i ji in Via-
Najboljša cigareta
gara je imel pravo laško betolo. zanemarjeno in nesnažno. Sam si je kuhal in pospravljal ter tudi gostom stregel. Vino je imel iz-
vrstno, posebno neko speeiaUteto Iiumuni njso avhtolli :ci je bila enaka kraškemu "piko
stead do vrednosti :fc500. Vsi čla ni družine v starosti čez 16 let morejo delati in doprinašati k vzdrževanju družine.
Nastanjenost: — Zahteva se
lu". Spisal je par nemških brošur. ^i v katerih je z vso strastjo branil rimske imperatorje pred očiT.ki sejjjj
niti v Krdeljski (Sedmogra- tjve marveč tla so se semkaj pri-koneen*. srednjega veka iz
; bivanje enega 1. v dotični County | novati v dotični County vsaj že j in treh let v državi, kakor tudi
državljanstvo Združenih Držav.
Podpora: - Za enega otroka. ((X.e je moral biti državljan Zdr
.	ov-.iu U'juiiui iiiiimjcga i u	-	•	,	»	-----«i
<g< dovme. ki jih slika kot same balUansl;ih deieI> deloaul kot pa. na ™esec m za vsakega na- Držav in države Oregon.)
di na Smučiklasovo, niti na kako! pred očmi se je delala tema. Bolj Irugo, čeprav jih ima, kolikor ho- i ko pijan je odtaval v mrak, čuteč, •t . Ji to vem jaz! Vse. vse je bajka j da mu teče gorko po licih. Dvaj-' n obrekovanje. Grof je — nu, saj i set korakov od hiše se je naslonil »ost., kmalu slišali.	k steni in zaihtel. Le zakaj, zakaj(
Ženski sta zazijali.	Ue je bilo zgodilo? Dobro je ve-
"Pa Rožmarin, ali ve?" je obr- \ del, da so gospodinjine marnje lil nato, čuteč, da je slišal vse, jalove; ne le. da grof do Vide ni n hoteč končati; kuhinja se je zi- kazal posebnega zanimanja, se tu-)aia okrog njega in v grlu ga je di ona, dasi zmerom prijazna in
dušilo.
"Ubogi Rožmarin!" je vzdih-•iila starka. "On, ki je stal vHs »ožji dan pri oknu! Kakor keber je zal jubljen vanjo, tako vam po-^em.... Kaj poreče, ko zve! Bo-
mila. Rovanu ni videla zaverovana v naš vsemestni ideal. Prej bi bil verjel, da jo je gnala v smrt očetova tiranija. In vendar, grof je šel ponjo in se ni vrnil: kdo ve. kaj se je moglo zgoditi med
loveške izvržke, dobrega dela stirji s svojimi 6redami) deloma^^	na mesec"	Starost otroka: - Pod 16. le-
sploh nezmožne. Njegova hvala je da so jih razni vla<<Jarji p(>Hel;U na Trajanje: — Sodišče mora po- t0nj.
morda pretirana, brez dvoma pa ltDuatogene in zap^cne kraje. Te novitl Podporo po šestih mesecih. podpora: — Za enega otroka nam je dajala šola popolnoma na- ^^ ki ^ v vpHkl meri zgodo, sme pa vsak čas ustaviti ali zmanj «$10 ca mesw. za vsakega nadalj-
.vinsko dokazane, so se vrnile v satl i-sto. Podpora preneha ko o- ne?a ^ $7 skupna svota za vso najožji zvezi s turškim prodira- trok doseze starost, ko more do- družino ne sme presegati ^0. na
mesec. (Ako mati ni dobra gospodinja, more sodfšče imenovati
pačne pojme o zgodovinskih c»se-bah.
Neki B. z Goriškega, ki je v njem od juga proti severu in nam biti spričevala za delo. Kranju maturiral, je bil tu v ne-'jjh je vzeli paralelno .s selitvami Uprava: — Podporo izdaja Ju-
Kem prvovrstnem rirja. Pravi tip
Lnustoi°ovha	proti se-j venlle Court. Sodišče označi or- J^ os'ebo, ki naj prejtmia pod-
pustolovca, ki zon- jveru. Vrh tega poznamo tudi tz» ganizacijo, katere zastopnik naj DOpo)
glira z življenjem! Kot vLsokošo ?jUl?oslovanske zgodovine poglavje preiskuje slučaj in kasneje nad- P°r°''
1 iiA t ii rvvntnnol n r^ a. rwrwl im iulz	i * i	t-. t	•	t	_
iec je pretepel nekje policijskega (> rumunskih selitvah, saj so med zira podpirano "družino tražnika in pobegnil nato v Pran- Ciči v Istri ohranjeni v par vaseh! Sredstva: _ Podpore se izpla-Odlikovail se orodni Romani, potomci nekda- čujejo County sk]adov>
Oklahoma
bežali semkaj z balkanskega pol. prayico do ^^ imajQ ^ teorija zastopa	vdove' ali kat«ih m«žje
c i jo k tujski legiji.
je v raznih bojih v Maroku, po- romanskih Vlahov, ki so pri stal je "serge-nt rnaggiore" in dobil več hrabro^tnili svetinj. Po večletni službi je imel oditi v Indo-
Druga
nazira-
im se, da mi znori. siromak — se .njima ! Sovraštvo in sam sta zo-pravi, ako ni že slišal in znorel; [ pet izbruhnila v študentu, -isto sem pozabila nanj, da bi
Kine, toda v Sueškem prekopu je nje> da so današnji Rumuni, biva. se nahajajo v državnem zaporu skočil z vojne transportne lad_je v ^verno od Donave, potomci 02^0ma norišnici.
onih rimskih kolonistov, katere je I Po^oji: —• Podpora mora biti
(potrebna, da se materi omogoči.
morje ter na ta naein ubežal. Vkr eal se je kot kurjač in tako prišel lo Neaplja. Tu mu je pomagal do
i imski cesar Trajan poslal v novo-
uu bila nesla novico...."
"Gospod prihaja od njega," je »pomnila znanka. "Recite, kaj pravi?"'
"Oh res! Ali ga je hudo pretreslo?" Obe sta ob viseli s pogle-Ji na Rovanu, ki je vstal in pograbil klobuk.
"Kako?" je vprašal inštruktor 0pre7.n0. "Ali res ne veste?-'
"Cesa?" sta ostrmeli.
"Se ni slišalo?"
Omahnili sta kakor na povelje in razklenili usta.
"Prismojen je bil od nekdaj," je pripravljal Rovan, boječ se prehudega nrupa.
"Ježeš, Marija!"
"Mislil sem si, da ne bo prida ž njim. V šoli je nagrmadil kljuk, da se domov ni upal ž njimi; že dolgo je namigaval, da kuha ne-
osvojeno Dacijo ^ celcga rimske-ida ostane doma. Ona mora biti a, ( ljaj pri
rali na otoku MaJta. Taoii si je za- runmnski učenjaki. " Toda težava: j stanovati v dotični County vsaj
Pod 14. le-
1 Trajanje: — Sodišče more vsak čas spremeniti podporo. Podpora preneha, ko otrok doseže starost, ko sme dobiti spričevalo za delo. Ako njegov zaslužek znaša kot maksimum podpore, sodišče izplača kot podporo dotično razliko.
Uprava: — Podporo izdaja Juv-enile County Court.
Sredstva: — Iz skladov dotične Countv.
"Stri bi ga, na kosce bi ga raz-.obleke in službe neki Vipavec. Ob j,a cesarstva, da obdelavajo polja sposobna za vzgojo svojega otro-trgal. ako bi ga imel pred seboj!" ,začetku volne je P>. poizkušal priti m mtanavljajo mesta. K temu ka in otrok mora stanovati ž njo. je zaškripal, stiskaje pesti. "Ma- v Srbijo, a so ga Angleži interni- stališču ae priznavajo domala vsij Nastanjenost: gari če je nedolžen v Vido vred... O. najdem ga, kdor je kriv, na koncu sveta ga iztaknem!"
Mati
njo. mora
radi svoje fizične med intc-rniranci
trpkostjo in srdom, kako smešen prepir, je vedno cn napravil red.'0mcnjHj0 žele v V2 stoletju in da
bi bil. siromak in berač, ako bi se postavil maščevat gospodično, ki ji "buržujski oziri" niso dali iti v >mrt brez židanih rokavic! Sram ga je postalo vsega, še tega, da jo je na tihem molil, še tega, da mu srce poka za njo.... S povešeno glavo in solznimi očmi je stopal dalje, zadevajoč se v
Po polomu je zopet zginil v svet.1
so severne
moei pridobil dokazati resničnost trdirev, obsto-^že dve leti. večinoma mor-';a v tem> da &e Rumuni ("Via-i Starost otroka: Takoj nato pa se je spomnil s j narji— velik ugled in če je nastal	v dežeiah severno od Donave [torn.
Podpora: — Za enega otroka, nununske državne. $10 na mesec. za vsakega ^
Omenjeni Vipavce je bil pri ne tvorbe šele kasnejšega datuma, daijnega otroka po ^ na mesec kem Tourist Office za tolmača in 13. ali 14. stoletja Tudi nosijo, Trajanje: __ Sodiš-e sme vgak vodnika. Pil je jako dober pozna- pravne uredbe crdeljskih Rumu- -^ znižati nodnoro i valeč starin. Ker je dobrega, inte- nov na sebi značaj privilegijev, ki	J> ,	, ...
ligentnega vodnika težko dobit i/se dajo priseljencem v svrho ko-l Lprava^ Podporo dovoljuje je imel veliko zaslužka. Spremljal lonizacije 111 naposled kaže raje navadno samo visokosrtojece o-'inuuski jezik mnogo jassniih znu-; ^ebnosti. in znani ameriški miljar-'kov, da je nastal 11a bajkanskem! -ne County, j der Morgan ga je angažiral za dalj polotoku. Zato je tudi težko oee'jQregon
Ena ubija ji liorba
Uprava -Countv Court.
Sredstva : — Iz skladov^ dotič-
pazduhe.
(Dalje prihodnjič).
pozne pešce, ki so merili cesto iz	Predaval je kot malokateri Iiiti naziranje, ki trdi, da so sred-i
svojih bezme. Aunjen trebusnik profesor. duhovito, zanimivo in'njcveški izseljenci le odcepili ono Pravico do podpore imajo mase je zaletel vanj in ga tako spo- fako pripl.0sto, da je tudi lajik do-'rnmunsko prebivalstvo, ki se je tere: vdove, ali katerih možje so mml zavoja, ki mu je padel izpod |,j] pravo s]iko 0 p0n>pejih.	j nahajalo na ozemlju kot avtohto- popolnoma onesposobljeni oziro-
Nokoč je z Maksimom Gorkiim 110 iz rin,ske ^obe- . _	ma se nahajajo z državnem zapo-
z na nega tovarnarja Kru«ppa lepo! Opomniti je se da je bil ne-. ru a]i v zavadu fa umobolne. "notegnil". Krupp je bil namreč kdai slovanski jezik obcevalni je- (podpora se ne izdaja za neza-/nan kot perverzen, toda sihi ra-lzik med Rumuni. Ostalo je v ru- konske otroke }
__dodaren človek. Ustavljal je ljudi munščim zlasti mnogo zlovanskih
•• •	■ 'izrazov za noinie voiaskih m dr-.
Otok Capri se nahaja v neapolj-!črno. Noči so preJepe, čisto fanta ^ - z njimi razgovar,al m	f J Rumunska cerkev ^
-	nil obdriroval. Po?nval ie večkrat	" '	'kazati mora.
mteii-	.	.	„ se ie oosluzevala slovanskega bo-,	___ . . , ......
prrprostimi ljudmi po "beto-|"e J, J u : ,	vo v revščini in da ni odbila ka-
Borba proti opiju,
najnev-uiu-.iših strasti, ki človeštvo, je zloraba opija, proti temu zlu pomeni velik problem za človeško družbo. Set Zveze narodov .se ha vi s tem vprašanjem iti zahteva, da so uvede v vseh državah brez izjeme stroga kontrola in da se izmenjavajo poročila o makovi kulturi. S tem bi dobila Zveza narodov p reci-pogoje za drugo stopnjo v tej borbi. Potem bi Zveza narodov sestavila načrt, po katerem bi posamezne držav t opija ter uvedle izvoza in nvozn.
omejile podz.vajanje str o no kontrolo
Capri, Slovenci in drugi.
Največja radiopostaja na svetu
je bila otvorjena 111 izročena prometu v Saint-Assise na Franc-skem. Po?taja lahko istočasno oddaja šest brzojavk, vsako uro skupno na -40 tisoč besed Nova radioposta ja ho lahko občevala
— Ako je mati-odvisna !senii drugimi brezžičnimi p«>sta-od svojega lastnega zaslužka. Do- Jami po celini svetu.
skeiu zalivu in je bil že Grkom stične, vzduh je prepojen z inten- obdaroval. Popival je večkrat 'ie'"siuievala" sloviiske-a bo-!kazati mora" da ni prIšla v drža" tS^ ROJAKI, NABOCAJTE SB najpriljubljenejNi kotiček zemlje; zivnim vonjem cvetočih limon in " Pi'ipn-stinu ljudmi po "]wt°-|'"rosluž;u;„.1	^o stoletia vo v revš^ini da odbila ka- NA "GLAS NARODA" NAJ-
P»tem je bil stalno bivališče rim- bujnega cvetja. Od januarja do 1ilh Knkrat -10 dal znaTU'mi1 star" ^ cirilico so piswili Rumuni celo "do,ke^a zasllLŽka 2a to- da P°d"' VEČJI SLOVENSKI DNEV-kega iinjM-raturja Tiberija in pre- avgusta dobiš tu jdoče jagode in kl ŽIV' le od tega. da ga tujea	let nrošlega stoletja | P°T(>- Sme Posedovati "homer NIK V ZDR DRŽAVAH.
u. ki živi le 'zaradi njegove častitljive zuna-
j>nanst\-o za žene raznih eezarjev. poleg še srnokev, č rešen j in grozd-Poseča ga vsako leto na tisoče tuj- ja. Ob morju in pred belimi h£a-	za Pla5il° »otograErajo,
cev, posebno umetnikov in slikar- mi z ravno streho se igrajo otroci *kledo makaronov, s katero je mo-jev. Danes prihajajo na Capri sa- s slikovito lepimi obrazi. Vedno ral PI(isati in jpsti dfsl^e ''spaghe-mo državljani dobrih valut. To so čedni in pozna se jim roka!10"' z rr,ko- KruPP Je dobro
. I plačal Toda Gorkij je vrgel med
Šaia.
pozna se jim
poletje je bil na Capriju na dopu- skrbnih mamic, saj vsi južni jiu-|
stu predsednik češkoslovaške re- rodi vroče ljubijo obitelj. Na Ca. ]-iu<li Par besedi 0 dostojanstva publike Musnrvk s hčerko dr. ALi- jiriju ni pomanjkanja. Ljudje »o kovčka, in sodr«?a je Kruppa po-
V najemu je imel čedno vilo; dobri in zelo moralni, le za za^lu	in ca vrgla ob tla... ^	vašal
kuhali so mu češki kuharji. Pose- žek se potegujejo, toda m»d seboj Gorkij je sprva živel na Capriju ^ojo heer Korenu o pa je
1 * * * >	J -	hčer ze zaročena?
"K. nič se ne ve. kaj <e vse pride. Tako drži bolj!"
Da bolj drii.
"Kako morete vendar obljubiti
tilo ga je le par ministrov in nekaj si ne delajo grde konkurence 'jako razsipno s svojo priležnieo v^ uradnikov. Izrazil se je. da bi šel Dekleta ne preslepariš zlepa, ker'najboljšem hotelu. Pozneje pa se
tudi itn rad v Dalmacijo, toda ker se hoče vsaka poročiti. Saj navad-ji'' spravil j»- tam preveč Čehf>v, s«* boji, da no že po prvem porodu ovene! "
O te ženske!
Gospod in gospodična se pogo-1 varjata. Nakrat prileti muha in se.
s svojo ženo, ssmot aril / družino v čedni vili ter sam oboi ne imel miru pred prijatelji in Prve prebivalce na Capriju je!dpl°val svoj vrt. Večkrat ga je ob-obo/evatelji. IVed vojno so bili na uničil izbruh flegrejskih poljan, i^kal kak .slabo oblečen Rus. Po-C.tpriju v večini Nemci, ki so tudi Stpletja pozneje so prispeli sem tepulie je vedno po možnosti ob-
odkrili največ znamenitosti ot.»ka. Grki. ki so otok imenovali Florida daroval. Knjige, ki jili je dobival'vaede na gospoda, ^luha je nad-l U	I Kdor j. prebil >ndi le par dnir se ali pa "Otok siren". Pozneje so tu na °gled od pisateljev in založni- ležna in gospod jo vjame in ubije.j
enila, ee za- j vrača in hrepeni vedno po tem o- stanovali cezarji. ki*so naravne le kov. je daroval večinoma nepre .Tedaj se razvname med gospodom je ni videl jtoku siren Večina turistov si o^rle- pote povzdigovali s prelepimi vr- |brane ruski knjižnici, katero so'in gospodično sledeč pogovor: so dekle zagnale | seveda le medro jamo, v kateri to vi, kopališči in vilami, za katere (oskrbovali izgnani revolucijonar-J "Kako morete vendar ubiti o	lr. in t. vzduh in morje ob solnč-ni svetlobi so kar razsipali z bronom. numi-(ei. Občinski svet ga je hotel ime- bogo muho?"
svetlikata v nepr»pLs:io mili ažurni dijskim, azijatskim in afrikanskim'"ovali za častnega občana. Toda 1 barvi, vsaka stvar v morju ble- mramorjem Museo Nazionale v posebno med Čehi in Nemci zelo
ječala ni. Od doma nihče, šele ko krik. je pritekla Marička in za njo gospa; v omedlevieo je padla, sirota. Oh, kakšna reč je bila —
u-
Neaplju h»*ani neštete kipe in vaze priljubljeni hotelir. Ceh Kozina,
"Ker mi ne da miru." "Ne morem videti, če kdo ubije; muho. Posebno pa zamerim, če!
ie zdaj me stresa mraz, ko po- sči kot srebro.
mislim. Potem so ju ne6li gori, Parurni obfok otoka z izMnim iz grško-rimske dobe. Na tisoče w je temu uprl, češ, da bi se s tem kdo ubije pajka." Vida je j>iirkrat vzdihnila. Go- 1 parnfk»»m marsikoga razočara za- .stotov mramorja se je izkopalo in,zamerili ruskim aristokratom. In) "Pa zakaj se vam ravno pajk spa »e je potem zavedala, smo ladi nadležnosti prodajalk koral izvzilo, nr-kaj pa porabilo za raz-'r<*s jo predlog propadel, slišali; z glavo «e zaletava v zid. vsiljiv«.-ti kočljaiev in raznih ne stavbe, in šo se vidijo ostanki Sezona je lotos zopet sdaba, ker Nu, jaz bi se tndi; takšno dekle »uslužbencev hotelov, ki hočejo Tiberjevih palač, kopališč, vodo- inteligenca nima denarja, novi bogu, {'n _»»	v<f»k nekaj zaslužiti. Kdor pa osta- voda i. dr.	lgntasi pa ne prihajajo sem. ker ni
ne tu več dni,. si lahko ogleda v Leta 1535. je uničil Capri alžir-"zabave". Ameirikanci prihajajo božjem iincnu neštete naravne ski pirat Cher eddin Barbarossa- večinoma v velikih gručah ali —
zalo kakor roža, in
"Kaj je ž njo?" je vprašal Ro van, dreveneč od groze in krčevi tega premagovanja. "Ali je..., mrtva?"
"Pravijo da. Marička je prej f 1« povedala ongavi Marjeti."
kot pravijo tu — v "karavanah".
Za izvršitev nujnega dola sta
"In zakaj je skočila?" je deh-nil bree glasu. "Zakaj?"
krasite \"j južni strani molita iz ki si je sezidal na najvišji točki morja dve skali do 90 metrov vi- otoka trdnjavico, še danes imeno-soki. Tu je lepa tura za plezanje vano grad Barbarossa. Dobro so na živo skalo, kjer si je kusčarica še ohranjeni tudi forti iz franco-o^vojila barvo morja, da je posta- sko-angleške vojne, ko so ae boriliIneapoljsko okolieo, je najbolje, da lavea. Pa mu odvrne lastnik hiše
tako smili*"
"Zato, k^r je tako koristen.
"Kako to?"
"Ker ubija muhe."
V znamenju časa.
Stanovanje s hrano stane dnevno bila najeta da delavca. Toda delo; skoro
si
r»ro v vseh hotelih 30 lir. Kdor ni šlo naprej in zato svetuje pod-! hoče hcee temeljito ogledati jetnik, da bi se najela še dva de-;
la popolnoma modra.. Morje je 1806. do 1808. leta za Capri. vsepovsod tlakano v neštetih, jas- Na Capriju najdeš vedno kaj
stanuje v Sorrentu ali na Capriju, kjer se je opravljalo delo: odkoder lahko dela izlete na vse "Kako pak! Potom še dva de-"I, vsakdo ve!" se je vmešala'no prozornih barvah, od bele do novega, saj so razen modre le se*'strani.	Karel c. lavea ne bosta nič delala.'' '
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del:-VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-AN <>LEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere 'mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
, Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street :	Hew York, N.
GLAS NARODA. 25 STJPT. 1922
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA
8 pisal Rafael Sabatini
Za "Olas Naroda" prevel 6. P.
Novice iz Slovenije.
Kova tovarra za vagoBT. J zvečer do gostilne "Wilson" pred Tvrdka Bohler v KapIen.berguinariborskiin kolodvc-rom. Tam pa namerava k;?piti v Jaršah pogo-!^ Je usmilil Franc Brajfcovič. reli Majdieev mlin ter postaviti .sedlar brez stalnega bivališča, ter
Nadaljevanje.)
tovarno za vagone.
Tvomica tobaka za nosljanje.
l.j ubij an ska tobačna tovarna bo v kratkem prejela iz Nemčije nove stroje za izdelovanje tobaka
ga spravil v :?obo za tujce. Ko pa m; je drugo jutro izletnik ves čemeren prebudil, je zaman iskal svojo zlato uro. vredno 10,000 K. Potlačil je svoj moški ponos ter javil nesrečo policiji, ki je kmahi izsledila samaritanea Brajkoviea ter v njegovem raztrganem ro-ka-•vu zlato uro. Okrožno sodišče v
Mr Blood je za trenutek molče obstal ter študiral svojega paci je rita. Obžaloval da je mladič -> tako sijajnimi upanji v življenju nosljanje. To bo prva tvomica
k..t lord CJildov, r.skiral vse, mogoče celo svoje življenje, da pospe-|le vrste Y Jugoslaviji.
ki ambicijo ničvrednega pu>tolova in klativiteza. Ker je ljubil in j	_ _ „ . _ .Mariboru ie prisodilo Brajkovičn
spoštoval	pogumnega mladiča, ga je pozdravil najprvo z glo-[UraaDa **leZTnC€ »Otevje—Broa ^. me<4eee težke
bokim zdi bom. Nato pa je pokleknil na tla, odstranil obleko in spod-j	^ MoraVice.
nje perilo, da razkrije ranjeno stran lorda ter naročil vodo. platno j ^ Kočevju se je vršila seja ak-.^i^v kraljice — 1 leto zapora in druge stvari, katere je potreboval za svoje delo.	eijskega odbora za gradbo želez- Delornržna IvaJia Rabid je 7 zelo
B I ic vedno pri svojem delu pol ure pozneje, ko so navalili j11100	J«--Droa Moravice. grdimi besedami v družbi vojakov
draironci na pristavo. Peketanje podkev ter hripavi kriki, ki so ozna- *-tnPan® "le tndl mteresi- ^mpranj?ne straie talila v Moj-
.	.. . ,„ . .	, , . rane občine. Soglasno je bilo skle .
ujali iijib prihod, ga niso niti malo motili. V prvi vrsti ga sploh ni . ,	,	„ . ht
prvi vrsti ga sploh bilo lahko motiti in v drugi vrsti se je popolnoma zatopil v svojo nalogo. Lord Gildov, ki ji- prišel m»'d tem že k zavesti pa je postal zelo vznemirjen in Jeremija Pitt, ki je bil še ves umazan od bitke, he je hitro .skril v neko stiskalnico za perilo. Bavnes je bil nemiren in njegova žena in hčerka sta se tresli. Mr. Blood pa je pomiril vse.
—	Kaj bi se bali .* — je rekel. — To je vendar krščanska dežela in krščanski ljudje se ne bojujejo z ranjenimi in tudi ne z onimi, ki jih sprejmejo pod streho.
Kot vidite je imel še vedno svoje iluzije glede kristijanov. Prijel je čašo s pijačo, katero >o prijfravili po njegovih navodilih, je ponudil lordu ter rekel:
—	Le mirni bodite, moj lord. Najhujše je končano.
Tedaj pa so že prirožijali in priropotali v vežo. — nekako en ducat dragoncev Tangiler regimenta v rdečih suknjah ter visokih škornjih, katere je vodil močan, temnolas človek, kojega suknja je bila na prsih preprežena z zlatimi našivi.
Baynes je obstal na svojem mestu, napol izzvalno, dočim sta se
_	...	,_.rani kraljico Marijo. Deželno so-
ujeno, da se akcija za gradbo te difge y Ljuhljani je Rabi5evi Mtc
Sloveniji prepotrebne železnice
krepko nadaljuje.
prisodilo eno leto zapora.
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi no-vini "(T parniki. Potovanje za vse kraje Evrope.
OROPESA......30. »ep«.; 4. now.
ORBITA ...... 14 okt.; 29 nov.; 10 Jan.
ORDUNA ...... 21 okt.; 20 dec.; 31 Jan.
Naravnost v Cherbourg, Southhampton,
Hamburg. Zaprto kabine. Nobenih posebnih pristojbin
ROYAL M AlL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON * SON INC. AGENTS
N«rY«rk
SL. CUCM*
Madžarski. Deputacijo je sprejel pokrajinski namestnik Ivan Hri bar. l;i je Prekinit rcem izjavil, da meja ostane taka, kakor je določena po trianonski pogodJ>i, da i ore j Dolnja Lendava na vsak način ostane pri Jugoslaviji.	i
Imenovanje v državni službi.
Kakor doznava beograjski "Novi Li«t". je minister vnanjih zadev M. Nmčie prinesel kralju na podpis ukaz o imenovanju dr Oto-ki«i ja Rvbara za pooblaščenega ninistra Jugoslavije na bruselj
Kretanje parnikov - Shipping News
14. oktobra:
La Lorraine, Havre; Olympic. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbt-urg in i?*emen; Orbita, Cherbourg in Hamburg; , .	„ .	„ _ S a xonia.C herbourg in Himburg; Fin-
President Adams. Cherbourg: Seydlit«. .Llxld( Cherbourg; Arabic. Genova: Belve, r,m""	dere. Trst.
t septembra: Seydlitx. Bremen.
Maurttacia, Cherbojirf.
27. septembra:
Presid« Bremen.
24. septembre: Mount Clay, Cherbourg in Hamburg.
17.	oktobra: Maureta-nia. Cherbourg; Resolute, Cherbourg in Hamburg.
18.	oktobra: l*ref. Garfield, Cherbourg.
30. septembra:	19> oktobra:
Pres. Fillmore. Bremen: Oropeaa. Cher- Pochuinbeau. Havre
30. septembra:
Rotterdam, Boulogne.
bourg in Hamburg: LaXayette. Havre; Homeric. Cherbourg; Lapland. Cherbourg.
Za zgradbo ceste Bojtina-Zgornjaj	,	tatvlj^e- ^ .
Polskava	IJijakn A ladimiru \ icjcu iz Bo- skom kralj>Vskr.m dvoni ki pa bo
sanskeira Broda je bilo v vlakuL:«-« i .j ■ Iz Zgornje Polskave pcrrocajo:	-	. Js,?er Podeljen ministrstvu vna-
Dne avp ce ie vržil nri Kaeu , ^ Norega meata % L,jih aider kot Sirf oddcknji
lo"	?e	P"	Ljubljano ukradeno S000 kron in! -
občni zbor Družbe za zgradbo	v gapderoi>i
eeste Bojtina-Zgomja Polskava' L)ko]skei;a telovadba v Ljubija-[ Kdor pozna razmere m kraje, kjer^j bi,a Vandi Zupau ukradelia ua.i bi vodila ta cesta, bo u videl;
za iz-
anje mednarodnih pogodb.
Himen.
21. oktobra:
Homeric. Cherbourg. I^a Savoie. Havre: Zee!and. Cherbour«. iTea. Harding, Cherbourg in Bremen; New Anisiedain. Boulogne; Ordnna, Cht-rbourg in Hamburg; Ptm. Wilson. Trst.
2- oktobra:
Sierra Nevada. Bremen.
3.	oktobra:
Aqultanla, Cherbourg: Reliance. Cherbourg ln Hamburg.	i24. oktobra:
4.	oktobra:	' a^qu^tanla. Cherbourg. Pres. Van Buren, Cherbourg: Parts. 25. oktobra:
Havre.	Pres. Monroe. Cherbourg; Yorck. Bre-
5.	oktobra:
Caronia, Cherbourg ln Hamburg: Mon- , oktobra: golfa. Cherbourg in Hamburg; Bayern, Tuscania. Genova: America, Genova. Hamburg; Giullo Cesare, Genova.	28. oktobra:
7. oktobra: Lafayette. Havre: Majestic. Cherbourg: America. Cherbourg in Hamburg: Ma- S Kroonaind. Cherbourg . NoorJanm, Boulo-Jestlc, Cherbourg: Ryndam. Boulotme.	Conte Rosso. Genora.
10. oktobra: 31. oktobra: Berengaria. Cherbourg.	__Berengaria.
1^.Chtobra:	novembra:
Pres. Polk. Cherbourg; France, Havre, Paris. Havre, iannover, Bremen.
7. novembra:
12. oktobra:	Colombo. Genova.
Pres. Arthur. Bremen; Mount Caroll. n. novembra:
Hamburg: Taomlina. Genova.
Argentina. Trs+.
zapestna ura
ogromen pomen tega podjetja za Antoniji Vojrvič na Tržaški cesti fkvi 1)51 najširši okoliš, vštevši mesto Ma, v Ljubljani pa i?:totako srebrna!1>ave! V .
ribor, ter tudi strategieni moment, ker bi cesta vezala državno cesto s slemenom PuJiorja. V soteskah;
ura v/, njenega stanovanja.
Smrtna kosa.
vredna 2000 kron.L V Ji"b]jamski lranr-iikanski cer-f
poročen profesor dr. i Breznik z gospodično j i Marijo Le jo Laissue.
na južnovzhodnem pobočju Pohor-
1 .\a Kudmku pri Ljubljani ie
in itnimio A rmt-r\ nrn a rr»n t wv j t-i £X	1	v	«»
Smrtna kosa.
V ljubl janski ^državni l»olnici je!
žena in hčerka umaknili v novem napadu strahu. Mr Blood, ki je Ja	0Sr0nme mnozme umrla ^ ^ ^ ^^ ro jeim, umrl Jo^ip Dolžan, poštni ravna-1
^tal pri vzglavju improvizirane postelje, pa je zrl preko ramena. da J tovrstnega lesa, katerih vsled Wiluiisch niati ugodnega trgovca v Pokf>j1'	primarija dr.j
sprejme zasledovalce.	, manjkanja komunikacij m mogo ;Jn estnika AIHka	l>e?raneesehija Pokojnik, rodom'
Častnik je zalajal neko povelje, na katero so njegovi možje pozorno obstali ter stopil nato počasi naprej z levico na ročaju svojega meča in rožljajoč z ostrogami pri vsakem koraku, ki ga je napravil. Objavil je svojo avtoriteto.
re spraviti v promet.
Most čez Pesnico zatvorili.
Poročili so se:
_ . . Zdenko Stcpanek z Jesenic s Most čez Pe.^ntco na okrajni ce-!Paylo Lazar z Visokega v llasni
— »Jaz sem kapitan IJobart dragoncev polkovnika Kirka. Kak- h11 PtU^0rf,OŽ; v žuP!ljii Mar" ter inž. Viktor Kladr.ik iz Sevnice ustaše skrivate v tej hiši?	H*ta aiiJe PtuJa ^ zaradl nilJne" z učiteljico llko Karla. Ljutomer.
posestni!._ _______ __________________.
iz Novakov pri Tržiču, je služboval kot pteitni uradnik v Pazinu Mariboru i.u Gradeu ter je povsod ostal zvest idealom našega naroda Na Vrenskem je umrla Terezija Kladnik, soprotga nj>ravnika tamkajšnje ]iošte in posestniea.
V Tržiču na Gorenjskem je umrl tamkajšnji posestnik in trewec
Cerkovnik F. Makotorj^r	V
> Polenaak all je hn £ vegjo (lnifbo vaš6anov vj'	A
S:nrtna nesreča.
Iz CVzanjeveev na Štajerskem
»ne
Uavno ^ -	"	- • . - ,	. . ; na popravila za težak promet za-
Kajnes sc jc iznova vznemiril in to je bilo tudi razvidno \z n e- °	A . , ... .	, -
(tvorili. Avtomobili in vozniki mo-
go\ega tresočega se glasu.	.	. .
j	, .	..........rajo vsled tega voziti po drugih
«^ ■ J^ ... ne skrivam nikakih ustasev, gospod. Ta ra- J pHkladuih eestah iz Ptuja na Or
njem gospod ...	- i- u * •
_	moz ali obratno: cen
—	I o vidim lahko sam. — Kapitan je stopil naprej k postelji na Boriski most in Zavrč	&	---^r" /	-'j v Andražu v Slov. eoricah
ter zarjul navzdol na ranjenca, zvijajočega se v bolečinah.	!	Ksela-Kos.^jevih goricah v Ra^ Iimrla »ra.ua
—	Ni treba vprašati, kako je prišel v ta položaj in kje je do- | Slika iz mariborske poštne caii- jl^ domu^sf^nlTo^ bil rane. Proklet upornik m to zadostuje zame	rarnice	proti domu, se vsede na voz
t., ■ , _______.	..	sestnika (lorjaka, da bi držal va-
J(' drar°nCem neko p,iVelje"	Ko je vlada dovolila poSUjanje; Jeti Konji so postali nemirni ter
poštnih paketov iz inozemstva, so dirjali z nezavrtim vozom s klan-j mariborski go^odarski krogi u- ea na^-zdol. Makoter ni imel več
—	\ imenu clovecanstva, gospod, — je rekel z glasom, ki je ka-|pali na znatno olajšavo gospodar- moči zadržati zdivjane konje, paral jezo. To je Anglija, nc pa Tangier. T;i gospod je težko ranjen, skega prometa z inozemstvom. Na de pod voz, ki ga vleče za seboj. Ni ga mogoče premakniti brez nevarnosti za njegovo življenje. kolodvoru v Mariboru se je osno- Z zlomljenim oprsjem in razbito
Kapit an Hobart se je namuznil.	val posebni carinski oddelek £a glavo najdejo tovariši mrtvega
Najhitrejši moderni parniki na »vetu.
Edina Droga naravnost v Dubrovnik.
Velik izlet naravnost v Dubrovnik.
(z oljem gnanimi paz-obrodi.)
SCYTHIA — 25. nov.	rlV SCANT A — (i. dec.
Največji moderni parniki. ki plujejo naravnost v Jugoslavijo.__
Razkošnost. uilobm»st. hrana in i k »strvžba ni-tuulkirljivtv Vino l»rt-zj »lačno. Privatne knl>ine. Kolika prilika, da obiščite >\ojo domovin.* nu t»-h plavajočih palačah, toda l>o zmerni	Izkori-tit«* jo. Takoj si prt-.-kr-blte m«'sto. Vizuma ni troha.
Istotako prekr» Cherbourca vsak t.>rok.
BERENGARIA, AQUITANIA, MAURETANIA
Zamorete biti v 9. dneh v Jugoslaviji. Za karte in drug-o vprašajte pri vašem bližnjem agentu.
— Ven z njim, dečki moji. Mr. Blood je stopil tedaj med posteljo in dragonce.
ijanec, soproga nad učitelja v pokoju.	.
V ljubljanski bolnici je premi-! nnl po kratki težki bolezni Ivani Spanjol, upravitelj pošte v Tržiču i
drugi. Polkovnik Kirke bo naučil te nonkomformisticne eijo. katere ne bodo pozabili v generacijah.
— Torej obešate ljudi brez obravnav? Res, potem sem ae zmotil. Mi smo v Tangierju, kamor tudi spada vaš polk.
Kapitan se je ozrl nanj s palečim pogledom. Ogledal si ga je od
kozi je lek- V Mariburo eolih 11 vagonov pošt-(nepreskrbljeni mi "jnih paketov, ki čakajo ocaritnje-icnak načhi je m
otroci. — Na je nekaj tednov prej
lija. Vsak dan ocarinijo komaj 60'končala soproga posestnika Fr. do 100 paketov, prihaja pa jih po!Herica v P.ranoslaveih. Vračajoč 200 do ;J00 in je tako zaostanek .se proti domn se splašijo konji, j iJodpisana želim zvedeti za naslov
Iiad bi zvedel za naslov prijatelja JANKZA JAKŠETIČ. doma iz' Jablan ie pri Ilirski Bistrici. V' Ameriko je prišel pred dvema leti rn slišim, da se nahaja ne-i kje v Pennsvlvaniji. Ako katerit rojakov ve za njega, prosim, da mi naznani njegov naslov, ali pa, ako sam bere ta oglas naj se ni i javi. — Anthony Stefančič.. 10802 Prince Ave., Cleveland, O.
(23-25—9)
vedno večji. Carinjenje teh 11 va I žena pade z voza na glavo takoj.
'tem. Le počasi, bo že šlo, si mislijo gospodje uradniki.
r^mtlo TZmSm0^ njepove lasulje Zapazil je auho, }KOnov ^ trajalo najmanje 3 me- nesreeno da je izdihnila v hudih l ^ k ohan	hladnost nastopa m vojak je spoznal voja- ,eee in si je torej predstavljata, i bolečinah že drugi dan svojo dušo.
ka. U, , kapitana no se zozde. kajti spoznanje je segalo še dalje. kaka ogromna škoda nastaja pri!
K<lo za vraga s*,- pač? — je bruhnit ven.
—	Moje ime je Blood, gospod . . . Peter Blood, na uslugo vam.
—	Aha, aha, tako, tako ... Vi ste bili n^koč v francoski službi, kaj net
Ce je bit Mr. Blood presenečen, ni tega pokazal na obrazu.
—	I>a, bil sem.
—	Potem se vas spominjam. Pred petimi leti ali več ste bili v Tangierju.
—	Tako je. Poznal sem vašega polkovnika.
Kralj je obiskal Kočevje.
Iz Kočevja poročajo, da je kralj v spremstvu pokrajinskega na-Gospodarstvo v mariborski Vesni, mestnika Hribarja, ministra za Dekliški zavod 'Vesna' v Ma j pol joprivrečlo Puclja. komaedan-
riboru, kjer je gospodinjska šolala Dravske divizije generala Do-in tudi nekaj učenk h ostalih šol, k°t-a in okrajnega glavarja dr. ima po prevratu slabo gospodar- Ogrina obiskal Kočevje. Slovenci jfetvo. Magistratna večina je pa le '»° sprejeli z živio-klici, Nemci Mogoče boste lahko sedaj obnovili znanstvo. — Kapitan sečnjo pomlad nastavila za gospo-;Pa s hocn-kKci. Kralj si je otgledal je neprijetno zakrohotal. — Kaj vas je privedlo semkaj, gospod. T J din jo Nemko Sirk, sestro znanega j rudniške naprave, zlasti dnevu
Ta ranjeni plemenitaš. Poklicali so me, naj ga obvežem. fžlvinozdravnika dr. Sirka, ki je to,odkop in bager. ______
gospodarstvo še bolj za vozila. Ne-
Zd ravni k sem.
—	Zdravnik — vi? — V težkem glasu častnika je zvenelo zaničevanje, kajti prepričan je bil, da je to laž.
—	Medicinae Baccalaureus, — je rekel Mr. Blood.
—	Nikarte me trapiti s svojo francoščino, gospod, — je siknil obart. — Govorite angleški.
Smehljaj, ki se je prikazal krog usten Mr. Blooda, ga je raz-kačil.
--Taz sem zdravnik ter izvršujem svoj poklic v mestu Bridge-
water.
Kapitan se je zakrohotal.
-- Kamor ste dospeli preko Lyme Regis, kot pristaš svojega! vojvode-bastarda.	}

ki trgovec toži sedaj messtno obei-J Slovenec Član državnega sveta.
no za v ;<Vesni" dodano bla^o na. Beograjske "Službene Novine" znesek 133,000 kron, kar pa se ob* ^^ objavijajo kraljevi ukaz. s kate-
čina po zastopniku občinskem [svetniku dr. Leskovarju brani
rim je med drugimi imenovan za člana državnega sveta tudi dr.
plačati. Občinski svet je v zadnji Ivan fckarja. docent ljubljanskega tajni seji sklenil mesto voditeljice j vseučilišča (univerze). 'Vesne" razpisati in je torej u-
pati, da dobi zavod kako zmožno Prekmnrci za Jugoslavijo.
slovensko gospodinjo.
Imenovanje.
AbsohHrani pravnik Stanko Er-
Pri pokrajinski upravi za Slovenijo se je zgiasčla številna de-putaeija iz Doteje Lendave, ki je prosila pojasnila, ali res namerava
T.-daj pa j.- pnsla na Mr. Blooda vrsta, da se obnaša porog-!liartič iz Celja je imenovan za ipd-.razmejitvena komisija prisodit:
isarja prvega razreda pri ministr-|T'en,lI,T,o z 20 c<koli§kimi občinann
—	Ce bi bila vaša pamet tako močna kot je vaš glas. bi bili v stvu za vuanje zadeve.	'
sedanjem ča-su že velik mož.
7a trenutek ni dragonec vedel, kaj naj stori. Barva njegovega I	Slomškov oreh.
obraza se je poglobila	j Nn Slomškov em orehu na Poni-
—	Mogoče me boste našli dosti velikim, da vas obesim.	j k vi se namerava razbita plošča na-, -— Pri moji veri. da. Vi izgledate ter se obnašate kot kak ra-;«iome«titi z novo. Če bo mogoče
belj. Ce pa hočete opravljati svoj posel nad tem mojim pacijentom, !dotlej vse Potreb*° pripraviti, aej bo«te položili vrvico krog svojega lastnega vratu. On ni take vrste iuova P1'^« odkrije v nedeljo dne - lovk. da bi ga vi lahko obesili m nikakih vprašanj pozneje. Otf ima I " pravico do obravnave in sicer obravnave pred zbonom njemu enakih.
—	Njemu enakih f
Blood*Pit<IDa St& Pr6treiJi tl dVG besedi' kateri Je P<>vdarH Mr.
—	Gotovo, a vsak tepec alt divjak bi vprašal za njegovo ime, predno bi ga poslal na vislice. Ta gospod je My Lard Gildoy.
Ttsdaj pa se je oglasil lord sam, s slabotnim glaram. • - 1 ---
»r .!.«.£
FRANKA BEDKNK. Pred 4 le ti se je nahajal v Chicagi, III Prosim ga, da se mi javi ter naznani svoj muslov. Nadalje želim zvedeti za na.slov mojih dveh bratrancev LOUISA in FRANKA GREGORC. Pred več leti sta se nahajala v New Yorku. Ker njima imam sporočiti nekaj važnega, prosim, da se mi oglasita. Obenem želim zvedeti za naslov mojih dveh prijateljic ANE MARIN in MARIJE RAJS, stanujoči tudi v New Yorku. T'pam da se mi vsi gori označeni zglasijo, za kav se že vnaprej zahvaljujem. — Mary Bošter, 2815 We«t 10. Street Indianapolis, Tnd.
(25 26—9)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cen j. naročnikom Glasa Naroda v West Virginiji poročamo tem potom, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za naš list; zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
gloVenic Publishing Co.
24. septembra ob priliki 60letn;ce Slomškove smrti.
Ms komisiji...
Redki so svetli dnevi državnega uradnika, si je m*&il neki višji državni funkcionar, ko je lepega poletnega dne konriaioni!ral v m mariborski okolici in je vsled tega malo preveč kršil pravila Svete vojske. Z veliko težavo je priromal
Trg«**v v Californlji a« je te pričela in potreba več Čakati na nabavo SVEŽEGA QHOZOJA. PACIFIC GRAPE CO. ima vadno na poti voCJo ttovilo kar vsakovrstnega svežega grozdja. PoSilja jih na katerokoli telez-nitko poeta jo. točno po nalogu svojih odjemalcev.
Kdor se posluiuje brzojava, pridtedl čaa in denar, ker lahko takoj Izkoristi sedanje zmerne cene. ČimpoinejSa Je trgatev, temviije so cene. Tako je bilo ie Vsaj zadnja leta. Hvaležen nam je vsak odjemalec, ki je lani in prejinja leta upctftteval nafi strokovnjaSki nasvet ter napravU pravočasno pocodbo s Pacific Grape Company.
Dosta-va hitra, vrsta garuititana. pokanje najbolj skrbno pod naiim ooebnim nadzorstvom, cene najbolj zmerne.
Svoto naročila naj se pdBlje na katerokoli banko v San Francisco. Calif., ki nam denar lzplaCa, ko jI Izrodimo dokumente, da je poilljatev v popolnem redu. Najmanj se zamore naročiti eno karo.
Ceno so v polnem soglasju s tržnimi cenami na debelo v CsHfomlJi. iSkvien trgovec brzojavl. po61je denar ter sklene kupčijo. —
Neodločen pisari pisma. premiAlja. fn-končno deda — kako dru^l služIjo.
Paetffc Grape Cmpii)
nHMDItCO, CALIF.
Za Mow York in omits »ar s i al	to aosbno ali J
piani eno pri i fACIHE JW1	E UNNMf
Uw WEST MfDAMMAV.	nsw vohkI
TESNA ZVEZA
JUGOSLAVIJO V1 Red Sriu Line
New York do Cherbourg in Antwerpen Lapland — 30 sept.; 4 nov.; i dec. Gothland (3. T-azred) 7. Okt. (Samo v Antverp.)
Finland — 14 okt.: 2 dec.: 1» jan. Zeeland — 21 okt.; 25 nov.; 30 dec.
V Hamburg in Gdansk. Samland — <3. razred) 24 oktobra. Kronland — 28. okt.: 23. dec.: 27. }a».
V^ American Line
Iz New Yorka do I'iymoutha, CherbouiRH- >« Hamburga.
•	Mongolia — 5. okt.; S>. nov.; 11. dec Minnekahda (3. r.ucred) 12 okt.; 16 nov.
•	Manchuria — 26 okt.; 30 nov.; 4 jan. •Nove preuredbe 3. raxreda z vsem
modernimi udobnostmi
1&WHITESTAR
New York do Cherbourg. Southampton Homeric — 30 sept.; 21 okt,; 11 nov. Majestic — 7 okt.; 28 okt.; 25 nov.
("Največji parnik sveta.) Olympic — 14. okt.; 4. nov : 2. <le<\ Pr I vedite Jih Iz Evrope na nažlh udobnih parniklh. Dobra brana, i&aprti prostori. ■ Udobna stanovanja. Dljudnl služabniki.
Udobne -vnaprej plačane voinje. VpraSajte pri:
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway,	Now York
all pri lokalnih agentih.
SrariehAne
Hitra služba v Jugoslavijo.;
LA SOURDONNAIS
LAFAYETTE .....
PARIS ...... .....
CHICAGO ........
28. sept. 30. sept. . 4. okt. . 5. okt.
POTREBUJE SE
več drvarjev za deJati drva. Plača je $2.00 od klaftre, dober les, vse rastoče. Kogar veseli, naj se uglasi pri: John Janeie, K. F. D. No. 3: Kane, Pa.
Kad bi zvedel za naslov JOSIPA PEXGRE, doma iz vasi Dolenje Kamje, fara Mirnapee, Dolenj sko. Ako kdo ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, še rajši bi bil, da se mi sam javi. ker mu imam sporočiti važne stvari v/, stare domovine. — Frank Saje. 2043 Wieman Ave., Sheboygan, Wis.
(23-25— 9)
Kje je moj bratranec MIHAEL LEPŠINA? Doma je iz Brežic na Štajerskemu Slišala sem, da je v Xew Yoiku Prosim ga, da se mi javi, ali pa ve kdo ve za iijogov naslov, na j, mi pa blagovoli naznaniti. — Skolastika Mileie, omožena Podgornik, kr. tobačna tovarna. Ljubljana. Jugoslavia.	' (23-25—9)
Brezplačno.
Kte aarod loko	pri-
Wm na knjižic«
"NOVA POSTAVA"
delavce t sylvaaJji
BLOfDfic nnsusnNo oo.
New Ytck, N« T.
Izborne udobnosti — kabine za dve. Štiri In Sest oseb. umivalnica In te-koča voda v vsakem prostoru — Jedilnica. kadilnica, bara, brivnlca, od. prt, pokrit krov, slavna francoska kuhinja, vino |n pivo brezplačno, OOdba, ples. Postrežnikl govore slovensko in srbsko.
Najstarejša kompanija, ki prevala Jugoslovanske potnike.
Posebni parniikl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl totmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoaila se oalastte pri lokalnem
I French Line agentu ali v
KOVPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City
•see se FRANK KODRI C. Dolgo vrsto let je stanoval v Brook-lynu Xew York. Pred poldruga letom je šel v Plymouth, Pa., in od tedaj se ni več oglasH. Prosim rojake v Plymouth«, ako kateri ve o njem. naj ml sporo-či njegov naslov. -- Anton Pod-gornik. 20 Stn<_'g .St., Brooklyn, New York.	(25-26—9)
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po <)<vl ucrcflb. finančnega minister-stva v Jugoslaviji »m oankarn tam veda prepovedano izplačevanje čekov ali drugih nakazil v tuilh valutah. Ako tor^ ^oiljete denar v ancnkantki veljavi, bt,. disi potom čeka ali nakazila, ^a banKa v Jugoslaviji ne sme Izplačati v do-larjlh. temveč po dnevnem tečaju v domaČi valuti, to lo v kronah oziroma dinarjih
H »reči M j* p. prt »ectivi oma-
njene oereobe vooitevala r-otrsb« izseljencev v toliko, da umortmo za stran k«, ki Imajo potovati v A.neHko. <xvr-ftiti io vedno Uplafila v ameriikih dolarjih, vendar pa nakazilo ne smo pre. segati zneska $250.— za vsakeoa posameznega potnika. Oo te avote pa lahko Izplačamo poljuOne zneske. Ameriftkt da. nar ae Izplača to proti predložitvi potne* ga lista v u^adu Jadranske banka v Ljubljani all Zagrebu
v AVSTRIJI. ITAL.IJ-! In ZASEDENEM OZEMLJU pa le vedno lahko brez ovir lavviujomo Izplačila v anrwriSklh tft. larjlh.
Na nakaznici aH »aročllnem listu naj bo vidno ornsicno. da so Ima izvriStl Izplačilo v ameriikih dolarjih.
Poleg zneska, ki n«| o« izplača v imt-rlikem denarju, oo nam mora poalatl tudi za poltnlno In drugo atroftlco kakor •Ml>
Za Izplačilo do b 10.— po 50 centov,' za Izplačila od $ 10.» do t 50.— po b 1.—. za Izplačila, ki presegalo znttsk
• 60.— po 2 centa od vaakega dolarja
oil po b 2-— Od sto.
Denar nam Je Poslati najbolje po Do. mestic Money Order aH oa Now v»k fiaitk Draft.
Frank Saluer State Bank
tr Cr-tUMtft at.	New York. N. V.