POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Tstev. 197. Leto XII. 1/ErEDU I ftf EvE M N I im Maribor, sreda 31. avgusta 1958 Cena 1 din Evropa pred usodnimi odločitvami Blok narodov za ohranitev miru in za obrambo Češkoslovaške v primeru napada je strnjen ki pripravljen — Zadnji opomin Berlinu SEJA ANGLEŠKE VLADE. LONDON, 31. avgusta. Zgodovinsko važna seja angleške vlade se Je pričela včeraj ob 10.50 dopoldne v Dowing Stre« št. 10. Navzoč! so bili vsi ministri f82en treh, ki so odsotni in tudi brellnski Jj°slanik sir Neville Henderson, ki Je po-dal Obširno poročilo o položaju in name* fah v Nemčiji. Seja Je trajala do 13-40. »lada Je razpravljala izključno le o pologi« v zvezi s Češkoslovaško In dosegla ^©stransko popolno soglasje. Kakor se zanesljivega vira Izve, Je bil glavni ta, da poizkusi Anglija še enkrat vPlivati na Nemčijo, da opusti svoje pa-in da Henlelnu nalog, da sprejme £a$ke predloge. Ti predlogi so sestavini z vednostjo in odobritvijo Anglije, rjudj s svoje strani ne dovoli, da bi Ha T^oslovaška v svojih koncesijah Se ZADNJI KORAK ANGLIJE. .Sklenjeno je bilo, da polje ministrski “Wsednik Chamberlain Hitlerju pismo* »aterem mu točno in nedvomno ob« .Uloži angleško stališče v češkoslovaš-5®*» vprašanju. Po tem obvestilu Nem-g® ne bo mogla več dvomiti v angle-odločitev, da bo Češkoslovaško bra-^ v vsemi svojimi silami, ako bi bila rjPadena. Ta angleški korak v Berlinu y° Pa tudi zadnji. Anglija pove z njim J8 in ne bo imela tudi v bodoče nič več pomniti. Po seji vlade je odpotoval SJmberlaln na Škotsko, kjer bo v gra-Balmoral poročal o položaju kralju. v 'ali ministri ostanejo v Londonu aU rji v bližini Londona. Poslanik Hender-J* *e vrne v Berlin najbrže dane« z le-,«omi vendar to še ni čisto gotovo. V tu« ^ojih diplomatskih krogih se naglaša, 1? "Oče Anglija s svojim odločnim M« 5- ^tn preprečiti, da Hitler na kongresu cjonaino-sociallstične stranke v Nttrn-ne bi zavzel v češkoslovaškem CjSanju takega stališča, ki ga pozneje v6* nevarnosti za svoj prestiž ne bi 5 mogel spremeniti. MtlODNI BLOK JE USTVARJEN. W ^ON, 31. avgusta. Se nikoU po ja?®vni vojni ni bila politična aktivnost |6;Wne diplomacije tako velika, kakor dj v^nje dni. Iz vse te aktivnosti pa sle« fon « 0 resno se Presoja sedanji medna-JohUl R0,0Žal ta kako trdno se zbirajo ia , vse tiste sile, ki hočejo storiti vse, J® mir ohrani, aH pa da stopijo v I«) obrambo, ako ga pod nobenim k|?0lem ne bo mogoče ohraniti. Dogod« Zadnjih dni dokazujejo, da nastaja "4s**"na Svetovna zveza, pripravljena skuPno Protl vsakomur, ki N C.31 novo prelivanje krvi. Sredl9če te 0|», ^etovne zveze so AngUja, Fr#n-\ ll**U8,l#» katerim se pridružnje Ame ttj,' *o dokazuje tudi konferenca, h ka-L ° Se sestali v Parizu poslaniki Zdru %l»Aržav wu,on BerUna. BuUitt Iz »I*2*fn Kennedy Is Londona ter driav. 15, ^ Thumes-VVaUaoe Iz Waattngto> loi&ESKI NAROD STRNJEN. 31- avgusta. Po nedeljskem , 0o»* “nanfnega ministra alra Simona V v ** angleški narod tako složen, ka« Jv, «040. 20 letih nikoli ni bil Izgini-S nit raz(lori med strankami In tudi %r e Popolnoma enotno, brez vsakih lno zanimivo je, da so sedaj !!’ OtaL??, 8tranl češkoslovaške tudi tl* Wstl* kl 80 <*° zadnjega !fvirainiil * Nemc1, 8,1 Pa so bili vsaj be*ki ako 8e zavzema sedaj za an« k 4verk?8 ?p ce,° skupina listov lorda Pe4a ro°ka, znanega kot najtrdovrat« zagovornika velikobrltanske Izo *akor tudi skupina listov lorda Rothermerea, ki je še nedavno napadala Češkoslovaško. Pisava teh in drugih II« stov je za položaj več ko značilna. ODKRITA BESEDA »STARA«. Posebno značilna pa je pisava liberal« nega »Stara«, ki izreka v svojem uvodni ku sledeče misli: »Izolirana vojna proti ČSR Je nemogoča. Zdi se nam neizogib« no, da mora vsak poizkus raztrgania ali zdrobitve ČSR voditi do splošne evropske vojne. Ako se pa to zgodi, bo stala Nemčija, kl je bolj šibka kakor je bila VI« Ijemova, nasproti skupini demokratičnih držav, kl so močnejše kakor so bili zavezniki 1. 1914. 2e Čehi sami imajo eno najboljših in najmoderneje oboroženih vojsk na svetu. Edini rezultat vojne bi zato bila težka usoda Nemčije, ki bi bila še bolj uničena kakor je bila 1.1918. Hitler je sicer mistik, a tudi hladen računar, zato ne moremo verjeti, da bo vodil svojo državo naravnost v prepad. Mi tega ne pišemo Iz hujskaštva na vojno, ampak s čisto nasprotnega stališča. Glavni cilj Anglije je mir. Ako pa hočemo mir ohraniti, moramo svetu odkrito povedati na kateri strani stojimo In da bomo to, kar izjavljamo, tudi Izvršili.« SVARILO »EVENING STANDARDA«. Enako senzacionalno je pisanje Bea« verbrookovega »Evening Standarda«: »Bodočnost evropskega mira leži na strani nemških armad in voditeljev nem« škega naroda. Njihova naloga je, da položaj dobro pretehtajo in presodijo vrednost izgube in dobička, ki jo prinaša sedanja teroristična kampanja. V postavko dobička spada Avstrija, kl pomeni plus za rajh> v postavko izgube pa zveza narodov, kl se je svečano zaobljubila varovati mir v skupni sopomoči in nastopiti ramo (A rami, ako nastane vojna. H narodi tega ne Izjavljajo samo, nekateri že pripravljajo topove In zapirajo vrata za dan pogube. Mogočna zvesa, vključujoč Francijo in Rusijo, je svečano in obvezno izjavila, da bo podpirala Češkoslovaško v njeni obrambi proti itemšklm zahtevam. Kaj pa bo v tem primera iz bodočnosti? Nemci so svojemu vodji gotovo hvaležni, da jih Je zopet dvignil Iz ponižanja, toda prav tako kakor je nemški narod dvignil, tako ima tudi sedaj v svojih rokah moč, da ga zopet poniža do usode najnižjega, najbolj zasužnjenega ljudstva.« UGOTOVITVE »EVENING NEWSA«. O enotnoti angleškega javnega mne« nja priča končno tudi »Evening News«, ki pravi: »Pred enhn mesecem so mislili odgovorni možje v Nemčiji, da bodo Rusija, Franclja in Anglija prekrižanih rok gledale, ako bo Nemčija skušala razdeja-tl Češkoslovaško. Toda mnenja sveta so se spremenila. Litvinov je odkrito povedal nemškemu poslaniku, da bo Rusija v vsakem primeru izpolnila svoje obveznosti do ČSR. Prav tako je odgovoril poveljnik francoskega letalstva general VuUlemin v Berlinu na zadevno vprašanje Goringu: »Francija bo marširala, ako bo Češkoslovaška napadena. »Nemčija ima malo vzrokov vdajati se še dalje ihi zijam glede tega, kaj bo, ako se izpozabi nad Češkoslovaško.« FRANCIJA JE PRIPRAVLJENA. PARIZ, 31. avgusta. Istočasno kakor seja angleške, je bila včeraj v Parizu tudi seja francoske vlade pod vodstvom prezideota Lebruna, na kateri je zunanji minister Bonnet podal poročilo o medna' rodnem položaju, v prvi vrsti v zvezi s Češkoslovaško. Obenem je vlada razpravljala tudi o španskem in drugih vpra šanjih. Med Francijo in Anglijo obstoja v vseh mednarodnih vprašanjih popolno soglasje. Francoska vlada Ima že svoje točno določeno stališče in ga ji ni treba nič več spreminjati. Glede Češkoslovaške ve, da to ni vprašanje praške vlade In sudetskih Nemcev, ampak Nemčije na eni ter Anglije, Francije in ostalih njunih zaveznikov na drugi stranL V imenu bloka miru nastopa sedaj Anglija, ki ima za to soglasno pooblastilo. Francija je pripravljena na vse, naj se dogodki razvijejo kakorkoli. POLOŽAJ V NEMČIJI. BERLIN, 31. avgusta. Razočaranje in ogorčenje, ki ga je izzval sobotni govor sira Simona, se tu še vedno ni poleglo. Posebno pa ne zaradi tega, ker Simon ni pritisnil na Češkoslovaško, da bi jo prisilil k še večH popustljivosti, ampak je govori! le na nemški naslov. S tem je dala Anglija, pravijo tu, Pragi le potuho. Vendar se sprememba zadržanja Nemčije kljub temu ne občuti. Listi objavljajo dalje najsrditeljše napade na ČSR. Prav tako si skušajo tu še vedno dopovedati, da je lokalizacija vojne vendarle mogoča, nasprotno, celo verjetna, kar dokazuje dovolj Španija In tudi Kitajska. Razni znaki dalje dokazujejo, da tu Še vedno mislijo, da Anglija in ostale države samo groze, da bi pritisnile na Nemčijo,, resnične oborožene akcije pa le ne bi pričele. V tem dnhu pišejo tudi vsi listi. Vendar pa priznavajo na drugi strani, da se kaže v Angliji neverjetna soglasnost med vlado, strankami in vsem javnim mnenjem, toda to priznavanje zmanjšujejo z zagotavljanjem, da so »angleški listi do« bili od vlade naročilo, da teko pišejo.« Praška pogajanja v odločilnem itadilu PREDLOG VLADE VSEBUJE NAČRT O PREUREDITVI ČSR PO VZORCU ŠVICE. NEMCI ODGOVORA NE BODO ZAVLAČEVALI. PRAGA, 31. avgusta. AA. Češkoslovaška vlada Izdeluje sedaj predloge za ure* ditev narodnostnega vprašanja na podlagi švicarske ustave. To se vedno bolj potrjule In se posebno spravlja v zvezo z razgovorom med angleškim delegatom Ashtonom Gwatkinom In švicarskim po« slanikom. Sptošno pa se sodi, da je treba rešiti najprej načelno vprašanje o narod« nostnem problemu. PRAGA. 31. avgusta. A A. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je obširno razpravljalo o političnem položaju. Zlasti pa se je obravnavalo vprašanje preprečitve spopadov med Čehi lo Nemci. Danes se ministrski svet zopet snide. Glavno poročilo bo podal dr. Hodža. Veliko pozornost je vzbudila avdienca nemških poslancev SdP Kundta In Schebekow-skega pri prezldeotu dr. Benete, ki je trajala 3*/* ure. Na pristojnem mestu se zanika, da bi bila pogajanja med Nemci In vlado zopet razbita. PRAGA, 31. avgusta, AA. Reuter poroča. Po obisku poslancev Kundta in Schebekowskega pri prmidentu Benešu je nastalo povsod veliko zanimanje za rezultat te konference. Kakor se zatrjuje, pomeni ta avdienca pričetek novih pogajanj med SdP in vlado. Zdi se, da stopa manjšinsko vprašanje v zaključni stadij, PRAGA, 31. avgusta. AA.Havas poroča; Iz poučenega vira se izve, da so stopila pogajanja med Nemci in vlado res v odločilni stadij. Dasi predlogi vlade še niso znani, se vendar zagotavlja, da dajejo Nemcem velike koncesije. Kdaj bodo Nemci odgovorili ni znano, vendar so ob ljubili, da odgovora ne bodo zavlačevali. Zapiski Angleška samozavest Sir Thomas Inskrip, angleški minister koordirane narodne obrambe, je odgovoril tistim, ki so ga spraševali, ali smatra, da je vojna neizbežna. Njegovo mnenje je, da vojna ni neizbežna posebno pri tako zedinjeni naciji kot veliko-britanski, ki ima v glavnih vprašanjih toliko možnosti, da pokaže moč, in sicer moč, ki je nič ne more omajati. Zakaj ne more biti vojne? Ni res, da Evropi ničesar drugega ne preostaja kakor vojna. Demokratske države je iz notranjega prepričanja ne marajo, totalitarne države pa ne morejo biti zanjo, ker bi uprav pri njih pomenil vojni konflikt največjo nevarnost za njihove notranje razmere. Najmanj se imajo bati, da bi z vojno bila onemogočena izvedba njihovih posebnih sistemov. Razen tega pa imajo totalitarne države vse tiste gospodarske in druge težave, kakor jih ima ves ostali svet. (Karel Jiše). Hmelj in politika Henleinovci so s svojo brezobzirnostjo od sudetskih kmetov pregnali vse češke a tudi socialistične nemške delavce. S to politiko so sedaj, ko je treba obirati hmelj na njihovih razsežnih poljih, spravili sudetske hmeljarje v veliko zadrego. Henleinovci so izdali zato oklic, v katerem pozivajo nacionalistične delavce po tovarnah in pisarnah, naj pridejo obirat hmelj, ki od dne do dne bolj propada in se zaradi neobiranja dela velika škoda. Zgledi vlečejo Dr. Richard Huss, profesor na debro-cmski univerzi, je bil vodja nemške mani šine na Madžarskem. Kot tak je bil seveda vistosmerjen. Spomladi ga je v parlamentu napadel njegov politični nasprotnik, ki je tudi Nemece, in mu očital veleizdajalsko delovanje. Zaradi tega ga je debrecinska univerza črtala iz svojega profesorskega kadra. Klic po združenju Slovanov Slovansko zavedni Bolgari, ki so se udeležili vsesokolskcga zleta v Pragi, so poslali tja pismo, v katerem pravijo: „Od priključitve Avstrije k Nemčiji mislimo vedno na vas. Mislimo pa na vas zlasti od trenutka, ko se je pojavilo vprašanje sudetskih Nemcev. V kako težak položaj je naenkrat zašla vaša mlada republika! Kako velik boj morate bojevati z nemštvom, ki je doma žo odnarodilo lužiškosrbske Slovane in ki zdaj vam dela težkoče! Želimo vam iz srca, da bi se rešilo to vprašanje uspešno za vas brez globljih pretresov. Sporočamo vam tudi razumevanje za vaš položaj, ki navdaja jugoslovansko ljudstvo, in vseli nu-rodov Male antante, žal na Poljskem še ni dovolj zakoreninjena slovanska misel. Upajmo, da v bodočnosti Slovani »0 bomo stali drug proti drugemu iu se boriti za koristi Nemcev, Francozov in drugih Neslovanav. Zadnji čas je, da bi se mi vsi Slovani zavedli in složno korakali proti svojim ciljem in da ne bi bili igračka v rokah naših neprjjateljev.“ O shodih v Dalmaciji Minister dr. Novakovič je govoril o novih političnih prilikah v Dalmaciji in med drugim tudi dejal, da se je vršilo nešteto shodov, na katerih so lahko govorili, kar so hoteli in ni zato nikogar bolela glava. Notranjepolitični uvodnik »Hrvatski Dnevnik« prinaša na mestu, kjer običajno čitamo uvodnik o notranji politiki, beležko, v kateri pravi, da se mu večkrat zgodi, da ne more objaviti notranjepolitičnega uvodnika. Zato pa bo tam prinašal vesti iz hrvatskega političnega živHettia. Velika Britaniia bo storila ivoio dolžnost B,ob‘,e ve‘* di vsega sveta. In vsi narodi se bodo MADŽARSKI GOSTI V MARIBORU* spraševali: »Kdo pa bo prihodnja žrtev? • Oanes dopoldne sc je pripeljala v Ma-Angleška vlada odkrito želi mir. Todr |j01- skupina madžarskih zdravnikov in vsaka tuja sila, ki misli, da v primeru novinarjev, sto po številu. Na Ma^°r' vojne Velika Britanija ne bo sposobna skem otoku je goste v imenu mestne občine pozdravil mestni župan g. dr. Ju* I van, zahvalil pa se je v imenu Madžarov i primarij g. dr. Balasz. ki je županu izro- Maribor, 31. avgusta. Samo še dva rneseca nas ločita od dvajsetletnice Listih velikih dni, ko so trobentači na vseh frontah svetovne vojne oznanili izmučenemu človeštvu konec prelivanja krvi. Tisti konec je pomenil milijonom in milijonom ljudi vstajenje v novo življenje. Prijatelji in sovražniki so se radostno objeli in iz vseh grl se je oglasila ena sama mogočna obljuba: „Niboli več vojne!“ In človeštvo je to verjelo, saj je bilo premirje sklenjeno na načelih, ki jih je postavil veliki ameriški človekoljub Wilson. Glavni temelji teh načel so bili: svoboda, demokracija, samoodločba narodov, mir. Kako debelo bi bili strašne morije rešeni milijoni človeštva tedaj pogledali človeka, ki bi jim bil dejal, da bo praznoval svet dvajsetletnico konca svetovne vojne v razmerah, ki jih sedaj v resnici doživljamo! Prepričani bi bili, da je znorel, in se dalje sploh ne bi zanj več brigali. In to, kar smo v teh dvajsetih letih doživeli in kar doživljamo zlasti v zadnjem času, zveni tudi res kakor pravljica blazne čarovnice. Namesto da bi dalje izgrajevali svobodo in človečnost, demokracijo in pravičnost, zapadamo v vedno večji despotizem in barbarstvo, sovraštvo in krvoločnost. Ta strašna psihoza vnica počasi celo v duše tistih, ki bi bili po vsem svojem poslanstvu poklicani, da so prvi svečeniki ljubezni in miru. Zato se ne smemo prav nič čuditi, da še nikoli ni bilo toliko razdora in toliko nepopustljivega sovraštva med narodi, državami, strankami in celo posameznimi človeškimi skupinami, kakor ga je dandanes. Pred pripravami za nova krvava obračunavanja stopajo v ozadje vse druge potrebe: socialne, px*osvetne, kulturne itd., celo zadeve zadostne prehrane ljudskih množic. Sto in sto najmodernejših tovaren izdeluje noč in dan z mrzlično naglico puške, strojnice, lopove, tanke, bojna letala, podmornice in druge vojne ladje. Stoti-soči delavcev so zaposleni pri pripravljanju streliva, strupenih plinov in drugih strupov. Milijoni in milijoni sc že od otroških let dalje vadijo v uporabljanju orožja. Fantiči, ki so sc nekoč že igrali z lesenimi sabljami, korakajo sedaj s pravimi puškami na ramah pa vežbališčih in se pripravljajo za strašno službo krvoločnemu bogu Marsu. Celi narodi se vzgajajo v enem samem vojaškem duhu za vojno in sovraštvo. Cele države postajajo vojašnice 7. vsemi notranjimi in zunanjimi atributi vojašništva. Vsak leden znova razkazujejo cele vojske na vajah in paradnih marših svojo izvežba-nost in pripravljenost. Prijateljem in nasprotnikom, ki prihajajo kam na obisk, ne kažejo več kulturnih naprav in blagostanja, ampak izklučno in samo Je čete in orožje. V srednjem veku in vsa poznejša stoletja so imeli samo Kitajci svoj obrambni zid, sedaj se obdajajo s takimi zidovi, ki pa so zgrajeni kot od zunaj skoro nevidne podzemeljske trdnjave, že vse evropske države. In kakor je usmerjala v starem in srednjem veku vse javno življenje narodov Je skrb za obrambo pred napadom divjega sovražnika, tako usmerja ista skrb tudi vsa naša dandanašnja početja. Utrdbe okoli mest, ki jih je prosvetljena doba prejšnjega stoletja porušila kot nepotrebne in žalostne o-stanke sramotne preteklosti, se sedaj zopet grade; seveda v drugačni obliki, kar pa dejstva ne spreminja. Vsa najnovejša arhitektura išče namesto estetskih in higienskih rešitev vprašanju gradnje novih stavb in celih mest, le najboljši način obrambe pred napadi, posebno pred napadi iz zraka. Pojavljajo se celo resni predlogi, naj bi se človeštvo zaradi varnosti pred napadi preselilo s površine v pod zemljo zgrajena mesta. Ves ta razvoj nas prepričuje, da bomo, ako ne pride iztreznjenje vsaj še v zadnji uri, kmalu prekosili barbarstvo starega in srednjega veka, na katero je veliko devetnajsto stoletje gledalo kot na sramotni madež človeškega dostojanstva. Ali pa se vsi tega Bivši šef angleške admiralitete in ugledni politik Winston Churchill je imel velik govor o svetovnih problemih in med drugim tudi dejal, da so legende, ki so se širile zadnje dni po Evropi, da stojimo pred marksističnim pučem v Češkoslovaški in pa ukaz, ki so ga dobili sudetski Nemci, da se oboroženi postavijo po rabu, zelo podobne vestem, ki so se širile pred koncem Avstrije. V primeru napada na Češkoslovaško je angleški državnik mnenja, da tu ne gre toliko za enostaven napad, kolikor v veliko večji meri za zločin proti civilizaciji in svobo- cija Nemcev v tujini, ki zboruje te dni na kongresu v Stuttgartu, je proslavila včeraj »triumf tretjega rajha«. Vrhunec svečanosti je bila komemoracija za 13 nacionalnih socialistov, ki so za časa Dollfussovega režima »položili svoje življenje na oltar domovine za vrnitev Ost-marke k Nemčiji.« V navzočnosti okrožnega voditelja Bohleja, ki je predsednik organizacije Nemcev v tujini, združenih v nacionalnosocialistični stranki, je bila odkrita spominska plošča Otonu Planeti in še dobro zavedamo? Ali smo si ohranili še toliko svobode duha, da vidimo strahotno nazadovanje, v katero nas vodijo na novo prebujeni barbarski goni, o katerih smo mislili, da so z napredkom kulture že davno premagani? Zdi se, da je tudi pri nas že vse ireveč slepote in da mislijo tudi že mnogi naši ljudje z možgani avtoritativnega in totalitarnega barbarizma. Jsihoza zla je bolj nalezljiva kakor psihoza dobrote, psihoza blaznosti bolj kakor psihoza pameti. Noben narod na svetu pa nima več vzrokov, odvrniti se od teh strahotnih stopiti ob stran držav, ki branijo bistvene interese človečanstva, se vara. Naj se zgodi kar se hoče, tuje države morajo vedeti in angleška vlada jim mora tudi povedati, da ne smejo podcenjevati britanskega imperija in da bo Velika Britanija storilo svojo dolžnost, kakor jo je že neštetokrat v zgodovini. Fricu Holzwcberju, ki sta umorila avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa. V svojem govoru je dejal Bohle, da so bile s priključitvijo Avstrije k Nemčiji maščevane žrtve 13 nacionalnih socialistov, ki so bili v Avstriji obsojeni na smrt in justi-ficirani. Njihovo delo je bilo vzor, kateremu morajo nacionalni socialisti slediti tudi vdrugih državah, kadar se jim za to proži priložnost in kadarkoli se bo zatiralo ali preganjalo nemško ljudstvo. Med delegati kongresa so tudi zastopniki sudetskih Nemcev. slovenski. Nas je kot zavestni narod rodilo šele prosvetljeno 1!) stoletje, stoletje človečnosti in demokracijo. Na tej podlagi smo dobili svoje narodne pravice in svojo državo ob strani Srbov in Hrvatov, in samo na lej podlagi si bomo lahko tudi v bodočnosti izbojevali vse listo kar nam priliče in kar nam je potrebno. Od nasprotne slrani nam grozi samo nevarnost, da nas naženenejo nazaj v položaj srednjega veka, toda z mnogo večjimi in usodnejšimi grozotami. - r. j čil lep dar v spomin. Po zakuski so se j madžarski novinarji in zdravniki odpe-lljali na Pohorje. V ekskurziji je 80 zdravnikov in 20 novinarjev. TATVINE V KLAVNICI POJASNJENE 2e več lel opazujejo mariborski me' sarji, da jim iz hladilnice meslne kiaV' niče izginja meso. Večkrat so znianj' kale. ludi telečje kože In kar cela lg' leta. Nekajkrat so zasačili 3S-lelneg* mesarskega mojstra Ivana Lipovžih iz Spespvega sela, kjer ima Ludi meša* rjo, ko je on odnašal meso, vendar Jc apeliral na socialni čul, in ker Jc Ludi poravnal škodo, ga niso naznani' li. 24. t. m. pa je čuvaj mestne klav* nice opazil, da nek pomočnik mani; pulira s cekarjem, v katerem je iwc meso. Drugega dne ob štirih zjutraj pa je prišel Lipovšek in hotel čeku1 odnesti. Čuvaj mu ga je vzel, obvesti' lastnika Pirša in prijavil zadevo p°" liciji. Pirš je uvedel preiskavo in ug°' Lovil, da mu je zmanjkalo desel teleti več telečjih kož in mnogo mesa. Zasij' šari jc bil Piršev pomočnik, ki jc pr1' znal, da je na Lipovškovo prigovarj janje kradel mojstru meso. Lipovšek je rekel pomočniku, da so delali tu® prejšnji pomočniki tako in da 011 kup1 ukradeno meso. Res mu ga je ponioc' nik prodajal za smešno nizko cen^ Za cel cekar boljšega mesa, okoli ™ kilogramov, je pomočnik dobil odLj' povška le 50'— din. Pomočnik je prl' znal, da jc svojemu mojstru ukrade za okoli 4000 dinarjev mesa. Lipovšek je bil oddan sodišču, pri aretaciji Pa so mu zaplenili ludi 5,200 dinarje'’ katere je imel pri sebi. Avtomobilska nezgoda. Na križišč11 Gosposvetske in Vrtne ulice je s svo* jim tovornim avtomobilom, Ivan leskini tako manevriral, da je zadc v nasproti vozeči osebni avto lovaf' narja Franca Kormana. Valeskini r vozil brez dovoljenja. Korman i1111 okoli 2000 din škode. Pobeg od družine. Končan Josip1^ iz Tkalske ulice je prijavila, da J njen mož Franc Končan 27. I. m. °r šel od doma in se ni več vrnil. je pri kamnoseku odpovedal slu**?! in ker jc nekim prijateljem rekel, ga ne bodo več videli, sumi žena, jc nalašč kam pobegnil od družine 1 jo pustil samo s tremi nepreskrbU nimi otroki v starosti od 8—14 'c' Najbrž je krenil v južne kraje. Kdo jc lastnik kovčega? Na k°^ dvoru je bil aretiran Stjepan H°rIJj, Vukolič iz okolice Zagreba, ki je P,,u znal, da je 22. t. m. ukradel v vla ^ na progi Zidani most—Celje lep k°n(j čeg iz usnja, v katerem je bila m . drugim moška srajca, moški plato ^ čevlji, ženska siva letna obleka,. ske bele rokavice, sveča in žepni bec. Čigav je bil kovček, tal ne vc se doslej ludi ni moglo dognati, dovancc naj se zglasi pri predstoj šivu mestne policijc v Mariboru. Prepir ined sosedi. Ivan T. in D. sta se nekaj sprla, pa sc jc Mar ’r prav čudno izrazila o Slovencih .j zažugala ,da bo že .,nekdo1' napr' , red. Obtoženka je rodom iz neke sednje države in ima v kuhinji o šeno sliko svojega „ideala“. Ona s' inkriminirane besedo zanika, venda priče zelo obremene. c Moško obleko jc ukradel. Ncz°a^jfl, je ukradel lepo moško obleko i'1 '■ cC. no hlače Tomu Mininu s Koroške slo. Obleko je imel oškodovanj baraki v gramozni jami ob cli Tudi samokrese kradejo. J1,1 jc Smirmuulu, ekonomu iz vKc nekdo ukradel iz nezaklenjene uk ^ katero jo imel v Suppančičevem s dišču v Cvetlični ulici, saniok1. ^ štirimi naboji. Osumljen je uok* I lavec. Zakon o 40-urnem tednu noveliziran PARIZ, 31. avgusta. Predsednik republike Lebrun je podpisal na včerajšnji seji vlade dekret o spremembi zakona o 40 urnem delovnem tednu. S tem dekre-to je vlada pooblaščena, da lahko po svo-;cm sklepu spremeni ureditev delovnega časa v podjetjih na državno obrambo in javno službo. V zasebnih podjetjih, ki nimajo dovolj kvalificiranih delavcev, se delovni čas tudi lahko poveča. Odredba )o takoj uveljavljena. Strokovno tajništvo sindikatov za renski departma je izdalo takoj na to oklic, v katerem pravi, da je noveliziranje delovnega zakona >rotizakonito. Vladi očita tudi, da sprav-ja s tem v nevarnost državno varnost in obrambo. Nemške pomorske vaje LONDON, 31. avgusta. Veliko pozornost je vzbudila tu vest, da je nemško vojaško poveljstvo odredilo čisto nepričakovano koncentracijo nemškega bojnega brodovja In velike pomorske vaje. Te vaje se zde tu demonstracija, naperjena v prvi vrsti proti Angliji. Toda v Berlinu naj se ne slepe, kajti tudi angleško bojno brodovje je zbrano In pripravljeno. HITLER NADZORUJE UTRJEVANJE. PARIZ, 31. avgusta. Tu jc vzbudilo veliko pozornost Hitlerjevo bivanje zablod pobesnele sedanjosti, kakor naš Proslavitev Dollfussovih morilcev VELIKA KOMEMORATIVNA SLOVESNOST NA KONGRESU NEMCEV IZ TUJINE V STUTTGARTU. STUTTGART, 31. avgusta. Organiza- Kitaici zaoodili Jaoonce v bes JAPOftCI ZAHTEVAJO UKLONITEV ČANGKAJŠKA, KITAJCI PA ZMAGUJEJO NAD JAPONSKO VOJSKO. TOKIO, 31. avgusta. Japonski vojni mi nister Itagaki je izjavil zastopnikom japonskega tiska, da bo Japonska tako dolgo nadaljevala vojno proti Kitajski, do-der maršal Čangkajšek ne bo ukročen in uklonjen. Samo tedaj, ako se Čang-cajšek ukloni, bo Japonska pripravljena poslati vladi v Han kovu pogoje, pod-katerimi bi bila pripravljena skleniti premirje. HANKOV, 31. avgusta. Japonske čete so še vedno oddaljene od liankova 150 cm in jim vsi krvavi napori zadnjih ofenziv niso rodili zabeljenih uspehov. Japon- na zahodni nemški meji. Hitler jc prispel z avtomobilom v spremstvu 15 generalov na Ren in mejo proti Franciji, kjer si jc ogledal kako napredujejo v mrzlični naglici sc nadaljujoča utrjevalna dela. Tu zatrjujejo, da je la obisk bil zelo značilen znak za položaj. STALINOVA AVTOMOBILSKA NESREČA. VARŠAVA, 31. avgusta. Pat poroča, da je doživel Stalin v bližini Moskve avtomobilsko nesrečo in je bil lažje ranjen. S tem v zvezi so nastale tudi govorice o atentatu. FRANCOSKE VOJAŠKE VAJE. PARIZ, 31. avgusta. Včeraj so se pričele ob švicarsko-francoski meji velike francoske vojaške vaje, pri katerih sodeluje 30.000 vojakov, ki so vsi motorizirani. V ta namen je bilo rekviriranih več sto avtomobilov in avtobusov. 500 LETAL ZA VALENCIJO. RIM, 31. avgusta. Agencija Stefani poroča, da bo dobavila Francija republikanski Španiji zopet 500 letal. Borza. Curih, 31. avgusta. Devize. Beograd 10, Pariš 11.96 London 21.32, Ne\v York 438.75, Milano 23.05, Praga 15.08. Vreme. Večinoma oblačno, mestoma deževno, temperatura se ne bo bistveno spremenila. ske čete so se morale zaradi pritiska kitajske vojske pri Kiukiangu ceLo zopet umakniti. Kitajci so tu zopet osvobodili mesti Tajhu in Sjeušan. Sedaj se bližajo na svojem pohodu že Vanghungu in ogro žajo Japonce pri njihovem umiku proti Ankingu. Japonci so imeli pri svojih zadnjih napadih strahovite izgube. Tudi v zraku so dosegli Kitajci lepe uspehe. — Včeraj so kitajska letala zrušila zopet 6 japonskih bombnikov. Kitajci dobivajo iz Rusije velike množine najmodernejšega orožja. Novice Nekaj »malenkosti" Na poti po naši zemlji doznava človek itarsikaj, kar stavimo tako radi med malenkosti in nepomemben drobiž, ki ni vreden javnega predala. Navidezno je to res, v resnici pa docela obratno. Na primer oni mladi »vandrovci«, planinci, Pevci, čolnarji itd. Eni »občudujejo« lepoto naše dežele, drugi se »zanimajo« za njeno folkloro, tretji »študirajo« geološko tvorbo. To je seveda nekaj naravnega in nedolžnega. Med nami je to tako pestro zanimanje kaj lahka reč, saj meji naša uslužnost večkrat celo na srečno občutje Če moremo pokazati tem gostom, da razumemo njihovo govorico. Končno je ta slabost še vedno manjša °d one, ki izvira iz naše naivnosti in nam ne dovoljuje, da bi začeli spoznavati volkove v ovčji obleki. Ni to nikako sumničenje, ampak resnica, podprta od neštetih slabih izkušenj. Pot vseh teh planincev, pevcev, čolnarjev itd. ima eno in isto izhodišče, en in isti namen. Zato pa se tako rado dogaja, da si na primer vodnarji zažele kopnega, kjer prav pridno stikajo okoli te ali one pomebne točke; se dogaja, da se tak skromen »van-drovec« pojavi ob kakem izredno važnem objektu kje v sredini države, kjer Pokaže svoje specialne risarske zmožnosti. In tako dalje. V kake podrobnosti sega njihovo poslanstvo, nam priča dejstvo, da vam taka vešča iztakne kakega svojega rojaka kje v Šumadiji, čigar predniki so se naselili tam pred 300 leti. Razen teh volčjih jegnjet žive med nami vešče, ki se kaj rade zbirajo po naših planinah, bolj prikladnih naseljih in drugod, kjer polagajo in obnavljajo razne prisege, se bodrijo, si delijo naloge itd. Nato gredo na podrobno delo po naših stranskih selih in izbranih kočah; križi, hajli in razna gesla po naših planinskih kočah, markacijah, stenah govorijo dovolj, kdo in kaj so te vešče. Da vse to bi bila malenkost,' če bi ne imelo enotnega osišča in cilja. A ga ima in to celo v veliko večji meri kot si to mislimo. Zavedajmo se resnice, da so vse to simboli, narekovani od skrajne zaslepljenosti, samoljubja in nadutosti, kar vse preži na nas in naše osnovne pravice. Opozarjamo vso javnost, ki ji je za naš narodni, državni, gospodarski, socialni in kulturni obstoj, naj bo v tem pogledu budna. Zavedajmo se resnosti položaja in svojih narodnih dolžnosti, pa si bomo na jasnem, kaj nam je v vsakem primeru storiti, da onemogočimo temne naklepe, najčešče pobarvane s pretirano prijaznostjo, sladkostjo in radodarnostjo. Pred skuošfino CMD v Ptuju > Letošnja glavna skupščina naše zaslužne in še vedno prepotrebne Ciril-Me-todove družbe bi morala biti po prvotnem načrtu v Ljutomeru, ker pa je letos tridesetletnica znanih ptujskih septem-berskih dogodkov 1. 1908., bo v. Ptuju. Septemberski dogodki 1. 1908. v Ptuju So bili pričetek odločnega odpora slovenskega naroda proti tujemu nasilju v bivši cesarski Avstriji. Proti tujcem in fenegatom, zaščitenim po cesarskem političnem sistemu, ki so v Ptuju surovo napadli delegate CMD in opljuvali narodne dame, se je dvignil ves narod do Soče in Zile. Sledili so znani krvavi ljubljanski dogodki, ko sta zadeta od krogel avstrijske soldateske padla Lunder in Adamič, sledila pa so še druga dejanja, ki so vodila do tako soglasne odcepitve °d razpadle cesarske Avstrije 1. 1918, komaj 10 let po ptujskih semptemberskih dogodkih. Sedaj bo zborovala CMD že drugič po vojni v osvobojenem slovenskem Ptuju, ,etos prav na samo trideseto obletnico svojega prvega zgodovinskega ptujskega zborovanja. Trideset let je poteklo od tistega ponižujočega dogodka, dvajset let od osvobojenja, toda delegati, ki se bodo 8. septembra zopet zbrali v Ptuju, bodo lahko še vedno videli nasledke nek danjega potujčevanja. Slovenski Ptuj še vedno ni očiščen žalostnih ostankov preteklosti. V skritih ptujskih kotih živi še dalje duh 1. 1908. Naj bi bilo zato letošnje jubilejno zborovanje naše narodnoobrambne CMD Ptuju pričetek strnitve vseh zavednih narodnih sil za novo konstruktivno delo, katerega namen naj bi bil odstranitev še zadnjih madežev preteklosti. Naša CMD pa naj spozna ob tej priliki tudi socialne in gospodarske razmere v Halozah, na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah. Spozna naj, da je treba dati energično pobudo za ozdravljenje teh razmer, kajti naše severnovzhodno obmejno ozemlje bo narodno in državno zavedno in dovolj trdno šele tedaj, ko bo tudi gospodarsko in socialno okrepljeno. Mezdno gibanj« v podjetju Reinhard v Ptuju V Ptuju je podružnica trgovine s Jjfrmtnino, lust Josipinc Reinhard, poltjo, ki zaposluje okoli 30 delavk. to večinoma kmetska dekleta iz bujske okolice, ki so dolgo mirno Prenašale ravnanje paznikov z delav-L**hi. Dne 29. avgusta sc je sodu iz-jjdo dno. Izbruhnil je odkrit spor med nadzornikom g. Daschem in delavkami. Dekleta so zavračala očilke, da so labo čistile perutnino in so zahtevale, se jim odtegnjeni zneski povrnejo da se jim zviša akordni zaslužek. ®lavka dobiva od komada samo 30 ! j| -r Cc povprečno očisti na uro 1 kljunov, zasluži na uro največ •d i uredbi o minimalnih mez- JH1 Pa bi urna mezda morala znašati ajihunj 2 din. Pri omenjenem podje-so delavke včasih zaposlene po h Vr» ue dobe pa zakonitega 50 odst. Scv‘šku. Dnevni zaslužek teh delavk n giblje med 16 in 17 din. Podjetje dopusti, da bi sc delavke organi-v kakršnikoli, organizaciji. * mezdnem gibanju v Ptuju so po-laVk°VUlc oblasti, katerim se je dc-bod imsrcčilo pomiriti v toliko, da (Jjj 0 omogočena pogajanja, ki bodo l{ejC? l)r* mestnem načelstvu. Podjetje k^bm-d je inozemsko podjetje, za hf o. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je v vili Zlatorog na Bledu sprejel nemškega poslanika von Heerena. Nadalje je sprejel predsedništvo osrednjega avtomobilskega kluba, ki se mu je prišlo zahvalit za naklonjenost, izkazano od kraljevske vlade jugoslovanskemu avtomobilizmu in njegovemu razvoju. o. Bolgarski turisti na Gorenjskem. Skupina bolgarskih turistov, med katerimi je tudi sloveči bolgarski pisatelj Dimiter Pantalejev, je obiskalo Triglavsko pogorje, Bled in Bohinj. V Ljubljani je Slov. planinsko društvo bolgarskim gostom priredilo bratski večer, na katerem je Slovenski vokalni kvinlel pel bolgarske in slovenske pesmi. o. Kongres Pax Romana je bil včeraj zaključen v Ljubljani. Po poslovilnih govorih je ljubljanski škof dr. Rožman podelil vsem udeležencem blagoslov. Prihodnji kongres bo v Ameriki. o. Za častna občana je imenovala občina Sv. Marjeta ob Pesnici gg. Lipovška, bivšega gerenta okraj, zastopstva v Mariboru in posestnika v Gru-šovi in Frana Zebola, predsednika okraj, cestnega odbora v Mariboru, za njune zasluge pri gradnji banovinske ceste Sv. Peter—Ložane. o Mursko sokolsko okrožje bo imelo 11. sept. v Gor. Radgoni XII. zlet. o. Huda neurja so v zadnjih dneh divjala po Slovenskih goricah, v Halozah in pomurju. Strela je užgala na j _čitavomEvqopom PBOtI VODI ■ UNION' ZAOMB VlADA denčanov za ustanovitev samostojne župnije uspela. > n S streli iz možnarjev so pozdravili kmetje komisijo, ki je prišla pregledati zemljišče za šolo v neki vasi v Južni Srbiji. Kmetje so si že dolgo želeli imeti svojo šolo, da bi se njihovi otroci ne mučili vsak dan z večurno hojo v sosedno šlo. Ko so zvedeli, da so prišli člani komisije, so se oblekli v praznične obleke in jim priredili svečan sprejem. Na vhodu v vas so postavili nekaj možnarjev, ki so radostno pokali in oznanjali ta važni dogodek. Kmalu je bila zbrana vsa vas in veselja ni bilo kraja. Ko je bila komisija na delu, so še vedno prihajali bolj odaljeni kmetje in prinašali pečene prašiče in jagnjeta. Po končanem delu zau m pomurju. oiruui je uz.s«iu nu komisije so kmetje priredili skupno ko-več krajih. V okolišu Gradiše, Slali- silo z narodnim veseljem in petjem. f TV 1 TV y n___XI » DnnH.t MA 12« k. _ — tudi morale veljali določbe 111 socialnih zakonov. B*ograd-Zagreb 4 y8 ure '^sein^a namerava na Beograjskem vc-”.u’ ki bo otvorjen te dni, razstaviti an>gimi industrijskimi izdelki tudi nekaj najnovejših motornih vlakov, obstoječih iz motornega voza in priklopni ka. Za ta korak se je odločila, ker ji je znano, da hoče tudi Jugoslavija uvesti brzi motorni promet na nekaterih pro gah, zlasti med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano. Da pa pokaže svoje izdelke tudi v prometu, bi Italija za dobo velesejma rada videla, da bi ti motorni vlaki vsak dan vozili med Beogradom in Zagrebom. Zamišljena sta zaenkrat dva motorna vlaka, ki bi to progo, dolgo okroglo 420 kilometrov, prevozila v dobrih petih urah. Povprečna hitrost, vštevši postanke na kolodvorih, bi znašala 85 kilometrov na uro. Iz Beograda do Lljubljane ali Maribora bi rabil ta vlak komaj 6 ur in pol, do Bleda pa tričetrt ure več. Doslej še ni znano, ali so ti vozovi urejeni za pogon z bencinom ali nafto. Za našo državo prihaja vsekakor vpoštev le nafta, ker je mnogo cenejša. Italijanska tvrdka, ki namerava razstaviti svoje vozove, se je že obrnila do jugoslovanske železniške uprave s ponudbo, da ji da za Beograjskega jesenskega velesejma vagone brez odškodnine na razpolago. Po najnovejših vesteh iz Beograda je z našimi železnicami dosežen sporazum in bodo vlaki vozili od 3. do 14. septembra vsa-k dan. Motorni vozovi, ki Jih da na razpolago tvrdka »Breda«, dosežejo hitrost 140 kilometrov na uro, tako da se da prevoziti razdalja nied Zagrebom in Beogradom v 4‘/« urah. Motorne vlake na teh rednih poskušnih vožnjah lahko uporabljajo tudi potniki. na, Sv. Barbara, Paradiš in Gruško-vae je toča napravila v vinogradih veliko škode. V Segovcih v Apaški dolini je od strele pogorelo posestniku Kolblu gospodarsko poslopje z vsemi shranjenimi pridelki vred. Istota-ko je pogorela viničarija župniku Cilenška na Policah, na Radvanskem vrhu pri Negovi pa gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Kurja. o Toča v Halozah. Haložanom prinaša edine dohodke gorica, pa še to večkrat obišče toča. V ponedeljek je vse pobila v krajih Slatina in Gradišče pri Sv. Barbari v Halozah. Prizadeti obupujejo, ker si ne bodo imeli s čim kupiti kruha. o Nesreča pri podiranju dreves. V Gra rišču na meji je pomagal 20 letni Friderik Narat podirati drevje. Ker se spod-žaganemu drevesu ni pravočasno umaknil, ga je deblo stilnilo na zemljo, mu zlomilo levo nogo in nevarno poškodovalo, dovalo. o Roko sl je zlomil 43 letni Vižar Ivan, doma iz Sv. Lovrenca v Slov. gor., je vlačil hlode na žago. Zadelo ga je deblo in mu zlomilo desno roko. o Slučaji posilstva v Prekmurju. V Prekmurju so zločini posilstva zelo redek pojav zato je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da se je pripetil letos v kratkih presledkih že tretji slučaj. Včeraj so pripeljali v soboške zapore starejšega kmeta Franca Lanščeka iz vasi Vaščice pri Murski Soboti, ki je obdolžen zločina posilstva nad dvanajst in pol let staro deklico. Dekle je pri kmetu služilo in je izrabil nekaj priložnosti pri delu, da jo je zavedel. Deklica je duševno normal no razvita, toda telesno šibka. Lanšček je oženjen in je njegov zločin prijavila njegova žena, ki ga je pri zločinu zasa čila. Sam popolnoma priznava dejanje in se obnaša kakor da ne bi storil ničesar kaznivega. o. Dva neznana utopljenca. V Središču ob Dravi je reka naplavila trup lo starejšega moškega, ki je že razpadalo. Pri Krškem pa so potegnili iz Save še sveže truplo mlado ženske, o. Požar je upepelil veliko gospodarsko poslopje posestnika Ivana Koprive v Gotovljah pri Žalcu. Ogenj je uničil tudi vse zaloge sena, žita in hmelja, gospodarske stroje in orodje. o. Sleparski zavarovalni agent. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bil obsojen bivši zavarovalni agent Anton Maljašič iz Zakola pri Brežicah radi raznih sleparij na eno leto in tri mesece ječe. o. V Studencih župnija ali ne. S tem vprašanjem sc bo bavil na prihodnji občinski seji, ki bo začetkom septembra, občinski odbor v Studencih. Doslej Stu-denčani niso imeli lastne župnije, četudi imajo eno največjih selskih občin v Drav- n. Racija na pornografsko literaturo. Sarajevska policija je napravila v zgodnjih urah racijo po sarajevskih trafikah in knjigarnah ter zaplenila pornografsko literaturo in pornografsko fotografije. Obenem so aretirali tri prodajalce, ker je vso kazalo, da je posebej organizirana družba zastrupljala mladino s pornografsko literaturo ter delala pri lem dobre kupčije n. Naša slanina za naše delavce v Nemčiji, Vlada je dovolila, da se sme izvozili septembra in oktobra potrebna količina slanine za naše delavce v Nemčiji. Znano je, da dela v Nemčiji okoli 8 tisoč naših delavcev. n 15 letna deklica vzbuja občudovanje kmetov s svojimi risbami. Čeprav dekle, doma iz Berišča pri G. Milanovcu, ni dovršila niti osnovne šole, zna odlično risati Riše enostavno vse kar vidi, največ pa portrete in mrtvo prirodo. Celo sami kmetje, ki so drugače nezaupni do slikarjev in njihovega portretiranja, prihajajo k njej in jo prosijo, naj jih riše. Vse stvari pa upodablja samo s svinčnikom, ker si ne more kupiti barv. Delala je tudi z ogljem, toda ne s slikarskim, marveč domačim. Njen siromašni oče je ni mogel dati v šolo, ker ima mnogo otrok, kjub temu pa se je dekle naučilo brati in pisati v latinici in cirilici. Seveda ji to nič ne koristi, ker nima denarja za knjige. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Štirnajstl dan žrebanja 36. kola so bH« izžrebane sledeče številke: 300.000 Din 29398 80.000 Din 28136 60.000 Din 35316. 98970 50.000 Din 38894 40.000 Din 32244 35.000 Din 8859, 56097 30.000 Din 14915, 83406 25.000 Din 3620 20.000 Din 97356, 81144, 95083 15.000 Din 19073, 42127, 52269 12.000 Din 52963, 8471P 10.000 Din 327, 1772, 12116, 13275, 48880, 61744. 65369, 75391, 80471. 90113, 92011 93529 8000 Din 9546, 17053, 21720, 26590, 281-. , 41075, 66181. 72445, 94601 6000 Din 10077, 15983, 33642, 39879, 43874, 52531, 57081, 58958. 6523-1, 71579, 84151 90271. 96247, 98544 5000 Din 2605, 5010, 7600, 9413, 2365.,, 24119, 28345, 36421. 48807, 50511, 55692 57901. 68310, 68796, 82020, 84941. 86274 3000 Din 2324, 9535, 12527, 2007, 28254, 31822, 43078, 64348, 65658, 74388, «145" 82690, 84024, 91208. 97522 skl hannvmi Prinariali sn MnirHnlonski Pooblaščena slavna koloktura drž. razredu« ski nanovini. I npadaii so magdalenski, |oter)je bančna pos|ovaInIca BEZJAKt Ma. župniji. Kakor je videti, bo akcija stu- ribor, Gosposka ulica 25. Stran 4. Maribor »Ve Ser n It« Malo več pažnie našemu orometu Avtomobilisti, zlasti tisti, ki vozijo iz tujih držav, se zgražajo nad našim neredom v prometu. Neverjetno je, kako nedisciplinirani so naši kolesarji in pešči. Kljub ponovnemu trobentanju se marsi-kak kolesar noče izogniti in vozi dalje na sredini ali celo na levi strani ceste in večkrat v zadnjem trenutku prečka cesto. Več pažnje bi bilo treba posvečati tudi našim varnostnim znamenjem. Na cesti Dravograd—Maribor ni pred tako nevarnim ovinkom, kot je oni pri gostilni čas, kjer se jih je že več ponesrečilo, niti enega varnostnega znaka. Kako enostavno in poceni bi bilo ovinke zaznamovati z varnostnim znakom, bolj nevarne (ostre) ovinke še z belo pobarvanimi deskami. Take malomarnosti v našem prometu človek res ne razume. Tudi ni razumljivo, da na državnem, toliko frekventiranem mostu na strani Glavnega trga še vedno ni zravnana cesta, tako da te pošteno sune, ko voziš čez menda že prd štirimi meseci izkopani jarek. Učimo se drugod! Če že imamo slabe ceste — klasična je državna cesta Maribor—Slov. Bistrica, — nam ni treba povrh še take nediscipline. Začnimo pri kolesarjih in peščih, ne pa avtomobiliste ustavljati in jih siliti na nesmiselno 15 km-brzino, pravilno: počasnost. Nikjer na svetu ne vozijo s 15 km, tako je vozil prvi avtomobil. Jugoslavija je tako lepa, da more privabiti še tako razvajenega tujca, toda cest in malo več reda v prometu je treba. Ne izgovorjajmo se, češ, to stane preveč. Marsikaj se da napraviti z malim denarjem. ing. Novi bolniški paviljoni v Mariboru Pred meseci se je pričela gradnja velikega novega bolniškega paviljona v Mariboru. Gradnja je sedaj zaradi pozne sezone prekinjena in se bo začetkom pomladi nadaljevala, že pričeti paviljon bo takrat dograjen, hkrati pa bodo pričeli z gradnjo še dveh novih bolniških paviljonov. V enem poslopju bo nameščena porodnišnica z ginekološkim oddelkom, v drugem oddelek za očesne, nosne in ustne bolezni ter ločeno oddelek za kužne in venerične bolezni. Tako bo sedanja bolnišnica popolnoma razbremenjena. V posebnem paviljonu bodo upravni prostori, stanovanja za bolničarske sestre in strežno osebje ter pisarne. Bolnišnica bo dobila tudi svoje gospodarsko poslopje s centralno kurilnico in moderno pralnico na motorni pagon. Nova mariborska bolnišnica bo popolnoma dograjena v treh letih in bo docela od-'gbvarjala potrebam velikega mariborskega področja. —ig. Dei In današnji trg Komaj kateri dan se sonce zmagovito prerine skozi oblake in nam dokazuje, da jeseni še ni. Vendar mu skoraj ne verjamemo več, saj nas tako malokdaj in za tako kratek čas obišče, da meščani nosijo dežnike vedno pri sebi. Po včerajšnjem še dokaj spodobnem vremenu danes spet lije kot za stavo v veliko nevo-Ijo vseh tistih, ki morajo hoditi po blatnih, razmočenih cestah. Tudi kmetom nc prinaša veselja, saj s strahom gledajo kaj bo s krompirjem, ajdo, koruzo... Današnji trg je bil v znamenju dežja. Zaspan in majhen. Sicer je bila še precejšnja izbira, vendar v majhnih količinah. Tudi že itak visoke cene so se še povišale in gospodinje s strahom gledajo v prihodnjost. Drobiža danes ni primanjkovalo, zadnji dan meseca je izpraznil že skoraj »suhe« denarnice. Krompirja ni bilo mnogo, komaj dovolj. Tudi z zelenjavo ni bilo b&lje. Celo čebulni trg je imel žalostno sliko in seje cena nekoliko zvišala. Buč je bik) tudi nekaj, paradižnike so pa ponujali po 2—4 din kg. Fižol v stročju je bil po 2—4 din, pa tudi nekaj graha v stročju so pripeljali. Zluščen grah je bil celo po 10—13 din liter. Tudi sadje letos ni poceni. Breskve so po 8—14 din kg, grozdje po 6—12 din, lepe maline pa dobiš po 4 din liter. Zelo drage so oranže 4—5 din komad. Nekaj ringloja je bilo po din 3 liter. Jajca so izredno draga. Izpod 80 p ga že težko dobiš, lepa so pa celo po din. Upajmo — da se bo vsaj — do sobote vreme popravilo in cene »spametovale«, ker gospodinje upravičeno godrnjajo nad draginjo. HUDA PROMETNA NESREČA V SL. BISTRICI. Včeraj opoldne se je pripetila na strmem Jožefovem klancu v Slovenski Bistrici huda prometna nesreča, pri kateri bi bil kolesar Štefan Brumec skoraj izgubil življenje. Okoli poldneva je iz mesta Slovenska Bistrica pripeljal avtomobil. Iz nasprotne smeri pa drugi. Na strmini in ovinku se je med oba avtomobila zapeljal 32-letni kolesar Štefan Brumec, ki je delal v Juhartovem skladišču. Obe vozili sta trčili v kolesarja in ga stisnili. Avtomobila sta skoraj popolnoma razbita. Brumec ima počeno lobanjo, razbito zgornjo čeljust, zlomljeno levo roko in poškodbe po celem telesu. Poškodovanca so neza- vestnega prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. -i«. Našim naročnikom. Današnji številki smo priložiti položnice. Prosimo, da nam naročnino za september nakažete. Uprava »VEČERNIKA«. m Osebna vest. Za člana upravnega sveta Državne hipotekarne banke je ime novan g. dr. Fero Miler, odvetnik v Mari boru. — Tako je po daljšem času prišel spet Slovenec v upravo te banke, ki igra važno vlogo v našem gospodarstvu. m Nov grob. Včeraj je po kratki bolezni preminula splošno priljubljena gospa Marija Topolovec. Pogreb bo v četrtek ob V25 iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. Naj v miru počiva! in. Gradnja planinske cerkvice na Pohorju. V Mariboru se je sestal odbor z nalogo, zgraditi na Pohorju planinsko cerkvico. Včeraj se je ta odbor odpeljal z avtobusom na Pohorje, da prouči teren, kjer bo zgrajena pohorska cerkvica. Odločili so se za prostor med Mariborsko kočo in Pohorskim domom. Z gradnjo bodo kmalu pričeli. m. Umrla sla na Zrinjskega trgu 3 inž. Herman Pfrimer star 54 let in 52-letna soproga mizarja drž. železnic Marija Topolovec iz Malgajeve ulice 6. m Na razna vprašanja moram pojasniti, da umrli Jakob Seifried ni bil moj pacient Dr. Benjamin lpuv c. m Trgovski pevski zbor pričenja z red nimi pevskimi vajami dne 1. septembra. Vršile se bodo vsak četrtek od 20. do 22. ure v Jurčičevi ulici št. 8, I. nadstopje, levo. Novi pevci iz vrst trgovstva in na-meščenstva iskreno vabljeni! m Žena graškega glavarja se je ponesrečila. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 58 letno soprogo graškega deželnega glavarja dr. Hofmanna, Ano Hoff-mannovo, ki je na svojem posestvu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. m V mariborsko bolnišnico so pripeljali 32 letno delavko Antomjo Jančičevo iz Kamnice, zaposleno pri gospodarju Ivanu P. Gospodar, ki je vobče grdo postopal z njo, jo je sedaj jezen vrgei na tla in jo začel brcati in pretepati. Poškodbe so resnejšega značaja, zlasti je poškodovano levo oko, ki so ga moral: operirati. Po vsem telesu ima modre podplutbe in otekle roke in noge. m. Starček padel z drevesa. Na Melj-skm hribu v Mariboru je 671etni Jernej Lenič obiral jabolka. Starčku se je pod nogami odlomila veja in padel je z drevesa. Lemič ima zelo nevarne poškodbe na hrbtenici. m. Zagonetne poškodbe. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 331etnega dninarja Lovrenca Šegulo iz Zg. Dupleka, ki so ga ljudje našli nezavestnega ob cesti. Šegula ima hude notranje poškodbe in krvne podplutbe po celem telesu. Ko so V Mariboru, dne ai. vm. ga v bolnišnici izpraševali, kdo ga !e tako obdelal, je Šegula izjavil, da se spominja samo, da je bil močno tepen, od koga ,pa ne ve. m. Nesreča pri gradnji mariborskega semenišča. Pri gradnji novega mariborskega semenišča se je včeraj popoldne pripetila hujša nesreča. Z zidarskega odra je padel 251etni tesar Rudolf Kovačič in si zlomil obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m Koncertna rubrika. Teden dni na^ še loči od koncerta Leskovškega pevske ga zbora »Binički«, ki bo prihodnjo sredo koncertiralo v Mariboru. Gl. Matica se le predobro spominja vprav bratskega spre jema v Leskovcu in sijajnih ovacij, ki mu je priredilo prebivalstvo tega mesta. Ne bilo bi lepo, če bi najboljši leskovškj zbor v Mariboru doživel kako razočaranje. Vstopnice v soboto pri Putni-ku. m Pevski zbor pekovskih pomočnikov v Mariboru je povabljen v Celje. Zbor se bo vabilu odzval in nastopil v nedeljo v unionski dvorani v Celju. Njihova pesem je mnogokrat razveseljevala tudi naše obmejne prebivalce. * Mala Nedelja. Velika sokolska tombola bo v nedeljo 4. septembra ob 15* uri ob vsakem vremenu. 20 tombol-500 dobitkov v vrednosti din 12.000 Ljudska veselica, ples. * Javna kuhinja odprta, sprejmem abonente. Se priporoča Marija Drčar’ * Glasbeni zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 19, vpisovanje od 1. sept-dalje dnevno od 9. do 12. in 15. do i>- * „Staribor“ ima svoj prvi mesečn1 sestanek v sezoni 1938/39 v četrtek; dne 1. septembra 1938. ob 20. uri ' restavraciji Narodnega doma. Predava g. prof. Baš: Maribor in narodnostni problem. Sestavil se bode tudi pr°* gram za zimsko sezono. Prosimo za-nesljive udeležbe! t * Dr. Marinič, Koroščeva 26 zopc* ordinira. * Od 1. septembra v Grajski klen dnevno zabavni koncert, odprto ®° 2. ure. Za prvovrstne pijače in jedli® jamčeno. Abonma dnevno po karti din 12*— do 15’—. Priporoča se vodstvo. * Dva krasna izleta Putnika Maribor: na praznik dne 8. septembra: Logarska dolina Din 110.—, Celovec (Vrbsko jeze* ro) Din 120.—. Takojšne prijave pri niku Maribor-Celje-Ptuj. * Interesenti trgovskih tečajev! Izbir3 šole je največjega pomena za vse živlie' nje! Vpisujte se v Legatov Enoletni tr' govski tečaj, ki obstoji že nad 25 let «• je znan radi svojih odličnih učnih usPe' hov. Končno izpričevalo nadomešča učno dobo in eno leto in pol pomočnis*^ prakse. Lastni dijaški internat. Vpiso^3] nje dnevno od 9. do 12. In od 4. do 6. So' ski program in pojasnila brezplačno. Z3' četek 9. septembra. Legatovo trgov5** učilišče, Maribor, Vrazova ulica 4. Kultura Jugoslovanstvo brez Slovencev Neštetokrat smo že doživeli, da so bile v tujini izdane razprave ali knjige, katerih namen je bil prikazati tujemu svetil našo državo, našo kulturo, naše gospodarstvo, družbeno življenje itd., poznale pa so pod imenom Jugoslavije ali jugoslovanstva samo Srbe, kvečjemu še Hrvate. Slovenci smo bili večkrat izpuščeni kakor upoštevani. Največkrat se je pa to zgodilo prav tedaj, kadar so te razprave ati knjige napisali, oziroma vsaj pripravili naši bratje Srbi in Hrvati. Mnogokrat smo proti temu tudi že protestirali, toda vselej brez uspeha; izpuščanje Slovencev se skoraj sestematično nadaljuje. Prav te dni je izdal varšavski založni zavod »Bibljoteka polska« v zbirki »Bib-Ijoteka jugoslovianska«, ki jo urejuje Julije Benešič, nad 500 strani obsegajočo knjigo »Jugoslovvianska poezija lu-dowa«, t. j. nekako antologijo jugoslovanskih narodnih pesmi v poljskih prevodih, v kateri zaman Iščemo tudi naj-skromnejši izbor iz slovenske narodne poezije. Ta »jugoslovanska« antologija pozna samo srbsko in hrvatsko narodno pesem, slovensko po komaj mimogrede omenja v uvodu, ki ga je napisal n c m-š k i slavist univ. prof. dr. G. Gesemann. Tako bodo zdaj Poljaki poznali pod jugoslovansko narodno poezijo samo srbsko in hrvatsko, za slovensko pa sploh ne bodo vedeli, kakor da je sploh ni. In vendar je zlasti' slovenska lirska narodna poezija vsaj tako bogata, kakor je hrvatska, na vsak način pa mnogo bolj kakor srbska, ki pozna skoraj izključno le epiko. Ta epika je v resnici visokokvalitetna, saj vzbuja že od Goetheja zanimanje vse kulturne Evrope, a slovenska narodna lirika prav gotovo po svoji obči vrednosti nič ne zaostaja za njo. Zato moramo proti temu najnovejšemu prikazovanju Jugoslavije in jugoslovanstva brez Slovencev odločno protestirati. V bodoče naj sc Slovenci nc izpuste ,ali pa naj se ne uporablja jugoslovanska, ampak edino pravilna s r b-skohrvatska firma. —r. STOLETNICA AVGUSTA ŠENOE. Hrvatska, zlasti pa njeno kulturno središče Zagreb, slavi te dni stoletnico rojstva pisatelja in pesnika Avgusta šenoc. Središče proslave je razstava v zagrebškem Umetniškem paviljonu, ki jo je v ponedeljek odprl zagrebški župan dr. Pelčič s slavnostnim govorom. Slavnosti sta se udeležila tudi pisateljeva žena, ki še živi, in njegov sin dr. Branko šenoa. Razstava prikazuje pokojnikove knjige in rokopise ter slike, pisma, dokumente in druge spomine, je po soglasni sodbi prav dobro organizirana in vzbuja mnogo zanimanja. Avgust šenoa, ki spada med romantične klasike hrvatske literature, je napisal več romanov, povesti in pesmi, po poklicu je pa bil zagrebški magistratni uradnik. Njegova dela so še vedno zelo razširjena med Hrvati, kjer zavzema nekako isti položaj kakor pri nas Josip Jurčič. Nekoč smo se tudi mnogi Slovenci navduševali za njegove romanc, dandanes pa je pri nas menda precej pozabljen in neznan. —r. MLADINA SVETA O MASARYKU. V dneh, ko je svet tako nemiren in se toliko govori in piše o češkoslovaški, je izšla v Parizu drobna knjižica, v kateri so zbrani govori zastopnikov dvanajstih držav, združenih v pariški organizaciji »mladih mednarodnih prijateljev«. Ti so se pridružili čehoslovakom, da bi z njimi praznovali Masarykov rojstni dan. Predsednik tega združenja Gilbert Perroy je dejal v uvodu knjižice, da je zanj Masaryk »koncepcija človeka in domovine, ki se zdi v najširšem smislu neraz-‘dvojno povezana in neizogibna za vse narodno in mednarodno življenje«. V drdbnem zborniku so spregovorili o Ma-snryku in njegovem pomenu za sodobno demokracijo Francoz, bivši Avstrijec, Bolgar, Kitajec, republikanski Spanec, Američan rz USA, Anglež, Litvan, Romun, Švicar, Jugoslovan in čehoslovak. — Polni naslov knjige je: »A la mčmoirc de 1'. G. Masaryk. Tčmoignagcs des Jeunes du Monde«. Pariš 1938.1 BALKANSKA BIBLIOGRAFIJA. V Parizu jc izšel 7. zvezek »Biblio-graphie Balkanique 1937«, ki jo izdaja Leon Savaljian. Bibliografija vsebuje vse, kar je lani v francoščiui, angleščini, italijanščini in nemščini izšlo o Albaflil ’ Bolgariji, Grčiji, Romuniji, Turčiji in J , goslaviji. Poleg naslovov, ki so ureie^ po abecednem redu in po državah, so knjigi tudi kratke vsebinske navedb • tako da je biliografija res zelo pregle na in uporabna. Razen tega so upošt®^ ni tudi srednjeevropski problemi, v K. likor se 'tiče Balkana. Ob koncu je P ključena kratka enciklopedija z bio£r^ fijami zunanjih ministrov in z‘? znamek najvažnejših mednarodnih zv in pogodb, ki vežejo balkanske drž3 med seboj in z ostalo Evropo. S to bjb 1 grafijo so danes osnove za študij balK skih problemov. *,i«,eia. k. Razstava del Leonarda da . Italija bo priredila meseca maja pr» njega leta v Milanu razstavo del sm nega slikarja Leonarda da Vincia, živel v 15. stoletju. Razstavljena bodo zbrana z vseh strani sveta. ^ k. Zinka Kunčeva v Ljubljani. članica ljubljanske in zagrebške tet daj slavna primadona metropolitan opere v Ncwyorku, ga. Zinka Kun^' lanov, ko gostovala v soboto, 3. sep* bra v Ljubljani. Pela bo naslovno V1 * v »Giocondi«. k. Naše gorice. Izšla je *e*°fn*au,nar'' Številka tega strokovnega glasila v ^ skega društva za dravska banovino, izhaja v Mariboru. k. Biblija kot roman. V Angliji so ^ dali sv. pismo, predelano kot 1274 straneh. V kratkem so prodali 4 izvodov. os*3 Spprt LEPI USPEHI MARIBORSKIH ALPINISTOV. Te dni so zaključili svoj prvi štiri ted-,le trajajoči tabor mariborski alpinisti. Priredil ga je skupno s plezalno šolo Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru. Prireditelj si je izbral za tabor enega izmed najlepših Predelov Julijskih planin — Martuljkovo dolino. Tabor je s svojimi sedemnajstimi udeleženci dosegel v polni meri svoje svrhe. Udeleženci so se v manjših plezalnih skupinah (2—3) lotili zelo težavnih sten okoliških vrhov. Po poedinih skupinah beleži odsek okoli 24 izvršenih Plezalnih vzponov, češče pod najnepo-v°ljnejšimi vremenskimi prilikami. Izmed Plezalnih vzponov zaznamuje odsek poleg novih varijant v težkih stenah pomemben drugi pristop preko Hudičevega stebra v Prisojniku. Mariborski alpinisti, ‘{i se regrutirajo pretežno iz vrst mladice- si z uspehi letošnjega tabora zaslugo polno priznanje. Četudi neposredna °kolica našega mesta radi pomanjkanja terenskih prilik za naravni razvoj in sistematično gojenje alpanizma ne dopusta, da bi se alpinizem razvil med šir-^plasti, se vse bolj uveljavlja tudi med WaTiborsko športno javnostjo prepričale, da je treba smatrati plezalni šport kot najnvažnejšo panogo planinstva. Plezanje si utira vedno bolj svojo zmago-V|to pot ,tehnika plezalnega športa stal-n° napreduje, tako da se ga ne sme več SITiatrati za tveganje ali celo samomorilko, kar so mu nekateri pripisovali, tem-več za fizično in duševno sposobnega Plezalca užitka polno doživljanje. Mladi : mariborski alpinisti so tudi na tem me-s*u pričeli orati ledino in prepričani smo, ► bodo njihovi uspehi iz leta v leto Večji in pomembnejši. Dolžnost mariborske športne javnosti pa je, da jih v njihovih stremljenjih podpre, saj lahko smatramo alpinizem za enega najplemenitej-športov, ki utrjuje ne samo telo, ‘eniveč plemeniti tudi duha. Več o internem in javnem delu naše najmlajše alpinistične organizacije pa bomo izvedeli na °bčnem zboru, ki se bo vršil v prihodnjem mesecu. Alp. Gospodarstvo Živahna sadna kupčija v Slov. Goricah Dobra sadna letina, ki so je letos deležne Slovenske gorice, je nekoliko poživila našega od težkih življenskih razmer potrtega kmeta in bajtarja. Ljudje se veselijo, da bodo letos po tako dolgem času zopet nekaj izkupili za jabolka in si tako pomagali iz najhujših zadreg. Saj so kraji, kjer 12, 10 ali 8 let ni bilo dobre sadne letine, in to se hudo občuti v gospodarstvu. V okolišu Sv. Ane je v zadnjih dneh že vsak sadjar mogel napraviti nekaj dobre kupčije z jabolki. Ceste so stalno polne kmečkih vozov in tovornih avtomobilov, ki prevažajo velike množine sadja. Seveda so sadni trgovci, ki jim gre za čim večji dobiček, pridno gibljejo in konkurirajo med seboj v cenah, zdaj gor zdaj dol. V prvih treh tednih sadne sezone so posamezni trgovci in mešetarji razvijali konkurenco v dviganju cen, tako da so se plačevala jabolka po 2.50, 2.60, 2.80 in celo po 3 Din. To seveda ni dolgo držalo, ker so se kmalu med seboj pobotali in potisnili ce- ne naenkrat navzdol. Tako so cene pretekli teden padle celo na 2.20 in še nižje, dasi se kupne cene v Nemčiji niso spremenile, marveč so se celo dvignile od 22 na 25 mark za 100 kg jabolk, postavljenih na jugoslovansko nemško mejo. To se pravi, da prekupčevalci zaslužijo pri vsakem kilogramu 3 do 4 dinarje. Pri pritiskanju cen pa se izgovarjajo pred našimi kmeti, da je marka padla, kar ni res. V nervozi za naglo kupčijo in nagel zaslužek so prekupčevalci zagrešili tudi to, da so silili kmete na obiranje večinoma še negodnega sadja in se je tako zgodilo, da je bilo izvrženih več vagonov jabolk, nesposobnih za izvoz. Takih in enakih pogrešk se pri sadni kupčiji dogaja še več, kar oškoduje našega sadjarja, je pa tudi na škodo našemu izvozu. Zato bi bili tu potrebni primerni ukrepi od strani oblastev, zlasti stroga kontrola nad sadno kupčijo. R-h. ELEKTRIFIKACIJA ŠMARSKEGA OKRAJA. Tudi šmarski okraj je močno zainteresiran na izgradnji električnega omrežja. O elektrifikaciji šmarskega sreza se je že veliko razpravljalo, čeprav brez uspeha. Danes imajo elektriko Rogatec in Rogaška Slatina s priključenimi industrijskimi obrati, kolikor jih je v Rogatcu, pri Sv. Križu m v Rog. Slatini. Z lastno elektriko se postavlja tudi trg Kozje. Vsi ostali kraji čakajo na trenutek, ko se bo vprašanje elektrike sprožilo do dejanj, j Za pokrajino, ki se odpira v vsej dolžini ' in širini tujskemu prometu, je elektrifikacija potreba, katere oživljenje ne bi smeli več dolgo odlašati. Gre za interese ljudstva in njegovega gospodarstva in za vsesplošni napredek obmejne pokrajine. ■ s Uspehi Smerduja v Pardubicah. Na Riškem prvenstvu juniorjev se bori na naslov prvaka med 142 udeleženci tudi naŠ Smrdu. Začel je prav dobro in je do-j^danje tri nasprotnike s precejšnjo sigur °stjo odpravil. V finalu pa se sreča z jn°čnini Horius. Nastopa tudi v doublu s n'avko in sta tudi srečno prišla v finale, s Hajduk-Visokošolsky šport 48:47. V Plitu je gostoval bratislavski klub »Vi-pošolsky šport«. Hajduk je premagal °vaške lalikoatlete z eno točko razlike. POVEČANJE IZVOZA NA MADŽARSKO. Madžarska si prizadeva, da bi izdelke svoje hitro se razvijajoče industrije plasirala zlasti na Balkanu. Zato se bodo v kratkem začela pogajanja za povečanje medsebojne izmenjve dobrin. V prvi vrsti gre za povečanje trgovine Madžarske z Jugoslavijo. Od nas nameravajo kupovati večje množine lesa in drv, pa tudi raznih rud, zlasti železne. Isto velja za Bolgarijo, od koder naj bi tudi uvažale večje množine sirovih kož, potem železne rude, sirovega in starega železa. Grčija naj bi Madžarski dobavljala precejšnje količine kož in smole, pa tudi rude in svinca. Iz Turčije končfio bi bila Madžarska voljna uvažati precejšnje množine rud in kovin ter bombaža, ki ga potrebuje za svojo tekstilno industrijo. Z Rumunijo najbrže ne bodo potrebna nova pogajanja, ker sedanji trgovinski sporazum dobro funkcio nira. V zameno za povečane uvozne kontingente bi Madžarska v večji meri dobavljala razne stroje, tekstilne izdelke in drugo industrijsko blago. g. Agrarne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov se po uredbi, po kateri imajo delniške družbe nalagati vsaj polovico poslovnih rezerv v državnih papirjih, ne smatrajo za take vrednote. Ker pa te obveznice vsekakor ustrezajo značaju .polnovrednih državnih papirjev, se bodo na merodajnih mestih storili koraki, da se tudi agrarne obveznice vnesejo v spisek omenjenih državnih papirjev. g. Samo do 1. decembra se po informacijah iz Rima baje ne bo smela uvažati živina v Italijo. Kakor zatrjujejo, je Italija prepovedala uvoz samo za to, da se nekoliko dvignejo cene domači živini. g. Močno nazadovanje cen drvom. V Jugoslaviji so se zadnje čase drva zelo pocenila, zaenkrat le v veleprodaji. Vzrok je v tem, da so lani nasekali v gozdovih preveč drv in jih zaradi raznih ovir niso mogli spraviti v denar. Sedaj so te množine drv prišle na trg, kjer pritiskajo na cene. Računajo, da se bo padec cen kmalu jel kazati tudi v trgovini na drobno. g Cene špecerijskemu in kolonijalnemu blagu so se pri nas zadnje čase precej povišale, za nekatere predmete do 15%. Veletrgovci pravijo, da je vzrok iskati v podražitvi domačih produktov in nazadujočem uvozu iz inozemstva, izvirajočem iz težav pri dodeljevanju deviznih dovoljenj. g Povišanje cen pločevini. Železni in jekleni kartel je za balkanske države povišal ceno za debelo pločevino za kakih 10%. Isto velja tudi za Italijo. Vzrok je baje v težavah, ki ga povzroča klirinški promet, nemara pa bo iskati vzrok le v izrabljanju konjunkture. g. Težave jugoslovanskega izvoza živine v Grčijo se bodo razpravljale na konferenci, ki se začne v četrtek v Skop-lju. V tem za našo državo tako važnem vprašanju se bo skušal najti način, ki naj zadovolji obe plati. g. Trgovinska pogajanja z Nemčijo se pirčno prihodnje dni. Gre predvsem za ureditev gospodarskih odnošajev med obema državama, ki sta od marca t. 1. sosedi. V prvi vrsti bo treba urediti vprašanje uvoza in izvoza z ozemljem bivše Avstrije. Izgleda, da bo naša država dobila od Nemčije nove kontingente za izvoz svojih agrarnih pridelkov. g. Inozemsko zanimanje za jugoslovanske konje. Zadnje čase se več držav živahno zanima za naše konje, zlasti tovorne, ki jih potrebuje v prvi vrsti kot vprežno živino v topništvu. Največ konj za inozemski račun se kupuje v Vojvodini, pa tudi v Medmurju. Nemčija je pretekli mesec kupila nad 500 težkih konj in češkoslovaška tudi 500. Grčija se zanima za uvoz kakih 1200 konj. Tudf Turčija bi rada dobila pri nas nekaj nad 1000 dobrih konj. Inozemski trgovci plačujeja za dobre konje po 5000 do 6000, za prvovrstne tudi do 10.000 dinarjev za enega. Sah ŠAHOVSKI TURNIR ZA PR<*ENSWO ČSR KONČAN. V zadnjem kolu turnirja za prvenstvo čsl. republike je Opočensky, ki je doslej vodil, zgubil partijo proti Zinnerju, s čimer ga je dohitel Herman, ki je premagal Žito. Končno stanje je naslednje: Herman in Opočensky 8, Foltys 7‘/*, Ro-hžček 7, Hromždka, May, Zinner in Žita 6H, dr. Treybal 5Va, dr. Schubert in Spielman 5, dr. Fazekaš 4Vs in Dobia'š Za naslov prvaka republike se bosta torej še borila Opočensky in Herman. Končni rezultat turnirja za damsko prvenstvo republike je naslednje: Streha in Janečkova 5%, Jirakova 31/*, Labova 3, dr. Krejču 2}£. Tudi za naslov šahovske prvakinje se bosta prvi dve igralki še borili. Daljica marija romunska: 13 %$ad&a Htojepa Samo nekoč sem našla po srečnem naključju •p eni odljudnem parku brončen kipec nekega malika. Da jlla^ba je vzbudila med nami veliko zanimanje. To feni tudi edini prijetni sporfiin na tisti puščobni Ze-HpT. Park. Najdeni kipec hranim še sedaj. Kdo ga je 'tam izgubil? ejst "lai tega strašnega dolgočasja Zelenega parka, l^n u u s^'oraj nasproti Kavnih vrat Bucking-iiin Patače, je pa stal prodajalec balončkov s svo-hfe z*vahnim, v zrak šilečim blagom, ki je bilo večno n0,o^nie naših brezupnih sprehodov. Kadar je raz-v^ki barometer naše mademoiselle kazal lepo kotiM' našla v •sv°ji torbici drobiž. Tedaj se je sfevn "a^e sprehajanje po Zelenem parku z zmago-iiaj.j 0 Vrnitvijo, in naš mali sprevod so spremljali nad tajfj11 kavami zibajoči se pisani in v soncu sc lcske-Dray' “alončki. Vendar je bilo takih veselih sprevodov t>rav t"!11'0' Mademoisellina torbica je bila navadno fttjg «*o brez denarja, kakor njeno srce brez usrnilje-za naše dolgočasje. Blagoslovljen bodi Sahio" na *'s,e nežnobarvne globuse! Stali so en Penny, vzbujali pa so nam toliko veselja! Njihov prav tako neprijetni kakor privlačili duh nas je napotil, da smo si pridno drgnili ob nje svoje nosove. In kako so se napihovali! Ako smo jih mečkali po rokah, je to mečkanje povzročalo glasove, ki so bili piskajoči in vzdihujoči obenem. Seveda smo si vselej želeli, da bi nam ti balončki dolgo ostali, toda njihovo življenje je bilo vsakokrat prav tako kratkotrajno, kakor življenje enodnevnic. Trojna je bila nevarnost, ki je neizogibno pretila srečnim lastnikom teh balončkov: modrordeči, modri, zeleni, oranžni, rdeči in vijoličasti mehurji otroškega vzhičenja so lahko počili ali pa postali veli in drobni, dokler se niso čisto skupaj zvili, v nesrečnem primeru so se pa lahko tudi izmuznili malim ročicam in se dvignili proti nebu, od koder so se potem zasmehljivo ozirali na nas, kakor pravi simboli nedosegljive, smejoče se sreče. Naša vzgojiteljica Nana je bila dobra, toda stroga. Njen preprosto zarisani, trdi, imponirajoči obraz bi lahko prišteli k junaškim tipom. Kakor vse samospoštovanja polne vzgojiteljice stare vrste, jc bila tudi ona stroga in je uvedla skoraj vojaški vzgojni red. Nana je imela dva jermena, ki sta se spodaj delila na več pramenov. Kolikor se spominjam, pa tega vzgojnega pripomočka nikoli ni uporabljala za kaznovanje. Visela sta večinoma le pri posteljah v svarilo upornikom. Eno teh svaril je bilo črno, drugo rjavo. Cmo je bilo po naši sodbi dosti bolj nevarno in nekako »glavno«. Ker sem že zopet v otroški sobi in pri Nani, ne bi hotefti pozabiti na omaro z zdravili, nad katero je neizprosno vladala. Stara Nana je bila še iz tistih časov, ko zdravila še niso bila pripravljena tako, da bi bilo njihovo uživanje kolikortoliko znosljivo ali celo prijetno. Zato tudi ni dovoljevala nobenih olajšav in pripomočkov pri požiranju teh neprijetnih stvari. Vse smo morali požreti z vso odbijajočo zopernostjo. Zlasti na štiri zdravila se spominjam še sedaj z bojaznijo. Prvo je bilo ricinovo olje, ki nam ga je dajala v segreti srebrni žlici. Drugo, Gregorjev prašek imenovano, je bila neka peščenasta mešanica rabarbare oranžne barve, ki nam jo je zmešala v navadnem kozarcu z vodo. Požiranje te ostudne tekočine je povzročalo žaloigro', ki se ni nikoli končala brez uporov. Tretje, Greyev' prašek, je bilo tudi še vedno zadosti hudo, toda izmed vseh štirih vendar najmanjše zlo. To zdravilo je pred zaužitjem osladila Nana z razredčeno rdečkasto mezgo, ki se mi je zaradi te«a za vse življenje zagnusila. Kadar se je pa iz kakršnihkoli vzrokov zdelo, da bi morali bruhati, smo morali požreti neko zoperno, sirup morske čebule imenovano brozgo, ki je vselej opravila svoje zdravilno, toda prav tako neljubo opravilo. Za preganjanje neprijetnosti teh štirih nadlog naše domače lekarne, se oglaša v mojem spominu prijetno igranje velike ure starega očeta, ki je stala na hodniku pred našo spalnico. Domačnost vzbujajoči, melodični glasovi tiste stare ure so neločljivo združeni z nočmi moje rane mladosti. Okoli tega spomina se zbirajo moje prve radosti in bojazni, moji upi, solze in upori. Na poznejše bivanje v Londonu me spominja jahanje v Hyde parku, ki je bilo v primeri z jahalnimi poskusi v Eastwellu, kjer smo imele vse tri sestre n* ra££ ki- 'e .Pr^azne£a, debelega ponnyja Tommyja, toliko bolj prijetno, ker smo lahko pojezdile na izpre-hod vse tri hkratu. In med tem ko so bile naše jahalne vaje na Tommyju pod vodstvom nekega konjarja skrajno nesistematične in nerodne — dasi smo pri te« vendarle pridobile tista temeljna pogoja, ki sta za dobre jezdece potrebna, namreč »čustveno zvezo« s konjem m prepričanje da znamo jahati — smo dobile t Londonu resničnega jahalnega učitelja. Da je bil t« stari in po zunanjosti precej smešni gospod Lumley„ v tej zvezi ni prav nič važno. Ofka jele nekaj golobov-pismanoš, k! so nosili z morja vest, da sta dva rlbjlka p#f' nika v nevarnosti. Ker nobeden od parnikov si imel radia, st* kapitana privezala okrog golobjih nog listke, na katerih sta sporočila, kje se parnika nahajata In kako bi se jima najlaže pomagalo. Qo lobje so takoj odleteti In so spustili na kopnem, kjer so Jih ujele ebflske oblasti. Takoj nato so poslali reševalne čolne, ki so rešili obe posadki. BERAŠKI TRU8T V LONDONU. Kriminalne oblasti v Londonu so prilit na sled čudnemu trustu, kakrlnsga men da še niso nikjer ustanoviti. Ugotovile so namreč, da imajo londonski bsrači čisto pravilen beraški trust, čigar člani se ob« •božani muzikantje, slepci, pohabljenci, izgubljene eksistence, delomrintll In podobni, Trust tvori takoimenovam »Kola-gij šestih«, ki mu načeluje 40l«t«i moi, Ta ima opravka samo • kolegijem, In N nikoli mu ni prilel pred oči kak berač, ki ga zato imenujejo »mola v temi«. Berači morajo ves naprosjačeni demr i*» ročili poglavarju tolpe, ki j« ©d|0Y°ftn samo kolegiju šestih. Vsi Slani tro&Ui dobivajo. fiksno plačo, in to tedanjo «U P* mesečno, njeno višino pa določajo njegovi sposobnosti in premetenosti, ho ocenitvi nekega strokovnjaka prlberačijo letno 4 do 5 milijonov funtov. Doslej policiji še ni uspelo, prodreti globlje v skrivnosti tega najčudnejšega trusta, kajti njegovi člani trdovratno molčijo ip niti Jetniške kazni Jim ne odprejo ust nasilje in teror, straže so po vojaško organizirane, tuje imetje je zasedeno in čujejo se glasovi o kolektivizaciji. Zanimivo bo, kako bo javnost reagirala na ta pojav, Vse, kar ste delavstvu povedali, ga trajno ne bo interesiralo. Žal mu niste povedali, kaj ste kot državni poslanec povzročili, da bi se v južnih krajih kam-nolomsko delavstvo organiziralo in da bi prestala delavska medsebojna konkurenca, da bi se tam upoštevali zakoni kot tu in s tem omogočil podjetju trajen obstoj in razmah, delavcem pa še večji zaslužek, kot je nekdaj bil. Ob zaključku naj bo še omenjeno, da podjetje ne more in ne namerava zope* pričeti dela v kamnolomskem obratu v takem obsegu, kakršen je bil. Granitni kamnolomi tvrdke inž. Milan Lenarčič. Radio Četrtek, 1. septembra. Ljubljana. 10 Otvoritev Ljubljanskega jesenskega velesejma. 12 Opoldanski koncert. 20 Ve černi koncert. 22 Napovedi, poročila, lahka glasba, — Beograd, 20 Klavirski koncert. 20.30 Sinfonični koncert. Praga, 19.30 Smetanova opera »Dalibor«. — Radio Pariš, 20.30 Sinfonični koncert. — Rim, 21 Catalanijeva opera »Loreley«. — Dunaj, 21.40 Sinfonični koncert (prenos festivala iz Luzerna) — Varšava, 19.30 Orkestrski koneert. Saino 2500 DIN potrebujete. da zaslužite \sm din mesečno. Plšitt na »Anos«. Maribor, Orožnova. 9) X Lov Je prliol k maši. v nekem niio-zeroskem mestu je pobegnil is cirkusa -BD-=NiieTVft *F1 F7NIW lav at se aatek«! v cerkev, ki je bila pol-1 L??n na vernikov. Lev je z glavo odrival pre- ; por!*a cen? damam’ brez-plašene vernike in si utiral pot med go- obvezen ogled novo dospeie-stlmi vrstami. Ko je prilel pred glavni *a kr»n». Strokovnjaške iz. oltar, je mirno kgel in posluSal napeve predale m poprav- junaškega duhovnika, ki ni prenehal i mašo. Končno so prišli krotitelji iz cirkusa m odvedli leva v kletko. Verniki so bili prepričani, da se je zgodil čudež, X Rodovnike bodo sestavljali učenci v nemikih iolah po navodilih učiteljev,! po možnosti do pradeda. Na srednjih; ija plašče, jopice, ovratnike in druga krznarska dela. Cene nizke! Pripričajte se! 521 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 499 TOR- ŠOLKSE MCE nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M. Šterbal-u, Meljska 2. Trg svobode 6. 4&S GAMBRINOVA DVORANA Tscheli«i»va pivo, prinu vi-na, izborna domača hrana. Sprejmp abonente.' 562 Posest Košaki 55, ali Tattenbachova ul. tl Telefon 24S7. 545 HISA Z GOSTILNO in parcelo, cca. 4000 m* v ne posredni bližini mesta t*koi na prodaj m din 360.000. VpralaH: RoMelna pisarna »Triglav«. Aleksandrova 12. 659 Kupim Šolah bodo vodili to delo profesorji bio-j aktovke logije. Pri vsakem predniku bodo morali navesti dijaki podatke, služeče k njegovi obči karakteristiki, tako na primer, ali se je udele!!! kake vojne, kako Je bil ocenjevan, kakšne navade je imel in podobno. Iz vzgojnih razlogov bodo poudarjali slasti zdrave in posnemanja vredne lastnosti teh prednikov. X PoJSar v rudniku bakra, V znanih bakrenih rudnikih v Rjo Tinto v Francovi Španiji je nastal iz doslej še neznanih lepf stavbene parcele vzrokov polar. Ogenj so po napornem | 700 do looo m‘, idealna lega galenju omejili, vendar je še vkljub temu ^.r.ez aitorf« »»Mmna I bll*U koMvor«. W OBO- U> enona Ogromna. I dvodružinske vile ugodne na X Kako se ItecH. Japonska vlada Je prodaj. pojasnila.; MejovSek pozvala izdelovalce vžigalic, naj jih iz- ' deljujejo odslej za 9 milimetrov krajše; izračunali so namreč, da se s tem prihrani skoro milijon jenov letno. x 190 žrtev Je zahtevalo trčenje dveh JgpOlMil letel. Aolsko letale • tremi člani posadke je trčilo s potniškim letalom, na katerem se je vozila enako tričlanska posadka. Letali sta zadeli drug v drugo nad mestom Komovi, nekako v sredi poli med Tokijem in Jokohamo. Letali sta pri padcu prebili streho tovarne za jeklo in eksplodirali. Nastal je požar, ki se je bliskovito razSirli. 199 delavcev je zgorelo, ker se niso Imeli časa reliti. X IM w Je, kar j* imel preveč denarja. Neki ameriški brivec, ki je bil te z gmotnim uspehom svojega poklica zelo zadovoljen, je zaslužil na borzi 19 mili' jenov dinarjev. Nekaj dni nato se je zastrupil s plinom, v oprostilnem pismu pravi, d« se 8uti popolnoma propadlega, odkar ima denar. x Z letalom pobegnil iz jefe. Te dni se je v Ameriki zgodil slučaj, kakršnega kriminalistika menda i« ni zabeležil«, V Dallasu (Texas) je pobegnil s pomočjo paznika iz ondotnega zapora zloglasni vlomilec, ki je bil obsojen na dolgoletno jedo. Zločinec, ki je bil nekdaj pilot, Je pohitel na bližnje letal Uče, stopil v letalo, ki J« bilo vrh tega last jetniike uprave, in startal v svobodo, Zraven tega pa $e bil ie tako drzen, da je napravil nad letnišklmi poslopji poslovilni krožni polet, preden Je iaginil v smeri Mehike. X Zbaanet In postrelil n ljudi. V indijski Četrti v Kalkuti je zbesnel neki ln<|i-jee in začel streljali is revolverja na ljudi. PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dogorelega, kupi vsako množinu Slamič. Ljubljana.________6tT kupim hranilne knjižice od kateregakoli zavoda od 70- do 100.000 din. Ponudbe na upravo ned »Uzodno it, 3« _____________64?_______ KUPIM pisalno mizo in klubsko opremo, Ponudbe t navedbo cene na upravo lista pod »Pisarna«. MK Prodam Prodam nov SKOBELN1K Devica Marija Brezie 630 9TUKE ZA PREŠE in vinske sode prodala Qnit šek v Rarlafevi ul. J5. 667 ^VALNl STRO.l »SINGER« in koncertne citre po ceni na prodaj. Vprašati VoiaSniška Ul. 3. 665 VBHHISK! »ELE EJEffi 11. d« 17. septembra 1938> TEHNIČNI SEJEM DO 18. SEPTcMBRA. POMEMBNE VOZNE OU3ŠAVE. S sejmsko legltiBiac^fo In potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžaiski tranzitni vizum dobite na meti, ko pokažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovanski in madžarskih železnicah, na nemških diž. Železnicah kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v ziacnem prometu. Vsa pojasnila in rejniške izkaznice po 50-— din dobite pi' WIEN£R MESSE • A. G., Wien VII. In pri častnih zastopstvih v Mariboiu ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor Zastopstvo „Putn!k“ A. D. za promet potnikov in turistov v Kr. Jugoslaviji, Trg Svobode (Mariborski grad). Putnik, središnji potniški biro društva Fruška gora na postaj* in njegovih podružnicah. TRGOVINO $ mešanim blagom, na pro. metni cesti Maribora, prodam Ponudbe na unravo pod »Ugodno«. 65Q Sodo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam samski osebi takoj. ->-Betnavska 39. 666 LEPO. CISTO SOBO strogo separirano, oddam Kosarjeva ul. 52, konec Koroščeva ul. 641 Ceneno OPREMLJENO SOBO sapirarno. oddani enemu ali dvema gospodoma, Razlagova 22, pritličje. 651 ODDAM PRAZNO Vrbanova ul. 28. SOBICO 657 Opremljeno, separirano SOBO oddam eni ali dvema osebama. Koroščeva ul. 22-11. 662 Stanovanje SPREJMEM OOSPODA v vso oskrbo, Istotam oddam lepo SQQo. Meljska c. 29. 663 DVOSOBNO STANOVANJE . takoj oddam. Ketteieva ul. * 652 ____ Sprejmem „. ENO ALI DVA GOSPOD* vso oskrbo. Smetanova 5»' desno. 655 SPREJMEM GOSPODIČNO v vso oskrbo. Meljska c. i-;'; vrata 4. SOBO IN KUHINJO oddam takoj pošteni in nr stranki. Dravska ul. net. 10, irn? fje- 660 SOBO IN KUHINJO renovirano, v magdalenskei okraju oddam. Vprašati U-Li iev sin, Gosposka 15. SOBO IN KUHINJO ^ oddam. Nasipna 38. 1 Službo doi*^ SLUŽKINJO sprejmem za čez dan. v upravi. _____ NasSi UCENCAIKO) _ sprejmem v špecerno. Ki’ vina, Aleksandrova 7, Mar bor. PRISTEN CVETUCNI MED po din 16,*" za k«, pri večjem odjemu popust, oddaja | Kmetijska dmiba, Meljska ce sla 12. 640 Naznanjam tužno vest, da je moja dobra žena, gospa Marlla Topolovec danes v* na 10. uro po kratki bolezni pre- minula. , Pogreb drage pokojnice bo v cetrteK 1. septembra ob 16’30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, dne 30. avgusta 1938. Žalujoči mož Anton Topolovec, Franc In Marica otroka. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d.d„ predstovnlk STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob Veita na mesec nreleman v ucravl «11 BO Bolti 10 din. dostavljen na dom ti din, Oglasi po ceniku. UreduiStvo In uprava: Maribor« Kopališka ul. 6, Telefon uredništva in up it 25-67. foStal 5ekqvul račun St, 11.409.