Poifnfna plačana v gotovini
Cena Din !*■
Štev. 127.
V Ljubljani, torek 7. junija 1938.
Leto lil
Ljubljanski kongres za ceste pod pokroviteljstvom kneza namestnika, ob navzočnosti predsednika vlade in ministrov:
Šestletni vladni program za nove ceste
Veličasten sprejem dr. Stojadinoviča v Ljubljani
Ljubljana, 7. jun.
V nedeljo se je v Ljnbljani končal piri jugoslovanski kongres za ceste, ki je dobil posebnega poudarka s tem, da se je zaključnih njegovih sej udeležil sam predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novie, v družbi prometnega ministra Stošoviča in drugih odličnikov. Ministrski predsednik in gradbeni minister sta dospela v Ljubljano v nedeljo ob desetih. Na postaji jima je članstvo mestnih organizacij JRZ, zlasti mladina JRZ, priredila impozanten sprejem. Uradno so predsednika vlade sprejeli ban z načelniki banske uprave, številni ljubljanski občinski svetniki, zastopnik mariborskega župana Žebot, celjski župan Mihelčič, ptujski župan dr. Remec, poslanca (ir. Šemrov in Ker-nik. predsednik banovinske organizacije JRZ Rudolf Smersu, zastopniki ZZD in dr. Navzoč je bil zagrebSki ban dr. Ružič, ki je sam prišel na cestni kongres.
Pri prihodu vlaka je godba naših vrlih poštarjev zaigrala pozdravno koračnico, za tem je ljubljanski ban dr. Marko Natlačen stopil v vlak in uradno pozdravil predsednika vlade in gradbenega ministra. Ko je dr. Stojadinovič izstopil, ga je pozdravilo burno vzklikanje zbranih množic mladine in članov JRZ. Na peronu je dr. Stojadinoviča pozdravil predsednik Društva za ceste dr. Vrhunc, za. tem zastopnik mestne organizacije JRZ, za njim pa v imenu mladinske organizacije JRZ g. Rudolf Smersu, ki je svoj nagovor končal z zagotovitijo, da je vladi dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha pripravljena pri njenem velikem plodonos-nem delu pomagati zlasti mladina JRZ in še posebej slovenska mladina. Po govoru g. Smersuja so se začele ovacije, ki niso hotele ponehati. Med splošnim navdušenjem so se odličniki s predsednikom vlade na čelu odpravili skozi gosti špalir mladine in občinstva s kolodvora. Ves čas so jih spremljale navdušene ovacije.
Dr. Stojadinovič si je nato z gradbenim ministrom in banom ogledal velesejem, zlasti razstavo o cestah in cestnem prometu, nakar se je odpeljal na slovesno zborovanje vsedržavnega Društva za ceste. Slavnostnega zborovanje se je udeležil zastopnik Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavla polkovnik Hadži Popovič, kar je dalo zborovanju Se posebno pomembnost. Ob navzočnsti ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, prometnega ministra dr. Spaha, gradbenega ministra Stošoviča ter številnih odličnih osebnosti iz Slovenije in vse države, je predsednik Društva za ceste general in minister v p. Milosavljevič začel zborovanje z vda-«oeno brzojavko N j. Vel. kralju ter knezu namest-pokrovitelju cestnega kongresa, ki je dal za pradnjo naših cest že toliko srečnih pobud. Nato je pozdravil ministrskega predsednika ter ostala dva 'nmistra, oba bana in celo vrsto drugih zastopnikov, raznih javnih in gospodarskih ustanov. Brzojavni pozdrav je poslal zborovanju notranji minister dr. Anton Korošec. Njegov pozdrav je bil spre-jet z navdušenim odobravanjem.
Za tem je o programu Društva za ceste govoril predsednik ljubljanskega društva, ki je v svojem govoru dejal, da je Slovenija okno države v svet, zaradi česar mora dobiti vsaj najvažnejše moderne ceste.
Govor gradbenega ministra
Minister za gradbe g. Dobrivoj Stošovič je uvodno pozdravil kongres v imenu kr. vlade. Ugotovil je koristno prizadevnost društva za ceste za yso državo, da pa je drugi faktor za pospeševanje in izboljšanje naše cestne mreže delo kr. vlade.
Nadalje je izvajal: Kot znano je novost za ves svet in za nas izdelava sodobnih cestišč. Prva taka cestišča v drugih državah so stara komaj 30 let. Nekatere države so izpopolnile svojo cestno mrežo s takimi cestišči, druge so že na koncu, nekatere delajo s pospešenim tempom. V naši državi v prvih 17 let po zedinjenju vprašanju izdelave sodobnih cestišč ni bila ali ni mogla biti posvečena skoraj nobena pažnja. Šele leta 1935 pride mah prve sekire v stare in slabe ceste za izdelavo sodobnih cestišč.
Veliko delo sedanje vlade za ceste
Od 1935 do konca 1937 je bilo izdelanih 540 kilometrov novih cest z objekti, dela pa se še na 445 km, ki bodo večinoma do konca leta 1938 dovršeni in tako bo prvih 1000 km naših cest sposobnih za neprestan, udoben in ekonomičen promet.
Na tej novi cestni mreži je bito izdelano:
238.000 kv. m cest iz cementbetona, 51D.OOO kv. m iz asfaltbetona in 525.000 kv. m iz drobnih kock,
105.000 kv. m iz ostalih vrst sodobnega cestišča in 1,030.000 kv. m z vodo vezanega makadama. Od začetka teh del dalje je našlo zaposlitev 125 tisoč delavcev in izvršenih je bilo 4 milij. šihtov, skupno z delavci v kamnolomih in tvornicah pa
6,500.000.
Vsa ta dela so bila financirana iz kreditov, ki »o bili vzeti iz emisije 1 milijardnega posojila iz leta 1935. Toda ti krediti so v glavnem porabljeni v teku te gradbene sezone in s tem bo uspešno končana prva etapa — poskusna etapa — izdela-ve sodobnih cestišč v naši državi.
V toku naslednjih mesecev bodo posamezna podjetja z njih skupno organizacijo in delavstvom dokončala začeta dela, nekatera naša podjetja pa Sele izpopolnjujejo svoje tehnično in materialno organizacijo. V takih razmerah je nastalo vprašanje, ali naj ostanemo pri tej prvi etapi.
Odgovor kr. vlade je jasen: niti hočemo, niti ttioremo!
Novi načrti in sredstva
Čeprav je kr. vlada pod predsedstvom g. dr. Stojadinoviča storila že dosedaj na tem polju državne delavnosti več kot je bilo narejeno v katerikoli dobi od zedinjenja do 1935, se vendar še ne more zadovoljiti z doseženimi rezultati. Iz najnovejše uredbe o emisiji drž. posojila 4 milijard dinarjev, je dodeljeno z odlokom kr. vlade ministrstvu za gradbe nadaljne pol milijarde dinarjev za nadaljevanje dela pri modernizaciji naših cest. S temi novimi sredstvi, ki so iz prve transe posojila že dana na razpolago ministrstvu za gradbe, vkljub nelojalni in nepatriotični propagandi z gotovih strani, bomo nadaljevali naše skupno delo približujoč se postopno našemu končnemu cilju.
Čeprav bo tudi ta delež porabljen za ceste in druga javna dela, bo vendar v kratkem prišel trenutek, ko bomo na eni strani imeli kompletiranih drugih 1000 km sodobnih cest, toda ostalo nam bo še 8000 km slabih in trikrat tolikšno število km banovinskih cest. Kaj naj delamo potem s tolikšnimi tehničnimi podjetji in njih dragocenim inventarjem in številnim delavstvom. Ali naj po zgraditvi drugega tisoča km naših cest državna in zasebna tehnična organizacija razpade, da dragoceni inventar zasebnih podjetij rjavi neamortiziran in da zaposleno delavstvo preide v vrste nezaposlenih delavcev.
Kr. vlada je stala pred tem vprašanjem in je čutila potrebo, da se vprašanje izgraditve cestne ga omrežja in modernizacije cestišč na drž. in važnejših banovinskih cestah reši radikalno in dokončno z zavarovanjem stalnih letnih sredstev izven okvirja proračunskih sredstev, ki bi prihajala redno leto za letom in na ta način omogočila načrtno delo po že določenem načrtu.
Dohodki Iz fondov
Zato je kr. vlada na svoji zadnji seji sprejela predlog ministra za gradbe in predpisala uredbo z zakonsko močjo o državnih in banovinskih cestnih fondih v smislu danega pooblastila v finančnem zakonu. S tem je realiziran štiriletni
sen društva in vseh državljanov, ki so vedno zahtevali dobre in sodobne ceste.
Drž. cestni fond predvideva dohodke, ki niso odvisni od drž. proračuna in sicer:
1. dve tretjini vseh letnih dohodkov drž. skla-uspešno delo zaupamo. Živel dr. Stojadinovič!« Govoru se jc odzvala vsa zbrana mladina in navdušeno pričela vzklikati dr. Stojadinoviču.
V imenu akademskega kluba »Slovenski jug<, v katerem je zbrana akademska mladina JRZ, je pozdravil ministrskega predsednika g. Stanko Fišer. Izrazil je čustva vdanosti in hvaležnosti mladine JRZ voditelju JRZ dr. Stoja-dinovieu ter ga zagotovil trajne zvestobe, kar da za javna dela, v katerega prihaja trošarina na cement in bencin;
2. dohodki od raznih vozil;
3. dohodki od izrednega izkoriščanja državnih cest;
4. dohodki od prevoza blaga po železnici;
5. dohodki od nepremičnin od sodobnih cestišč;
6. dohodki od pogodbenih taks od zaključenih pogodb za zgradbo sodobnih cestišč;
7. razni drugi manjši dohodki.
Slične dohodke bodo imeli tudi banovinski cestni fondi.
Iz tega je razvidno, da bodo plačevali največje prispevke za modernizacijo naših cest oni, ki se jih tudi najbolj poslužujejo in imajo koristi od njih.
Po načrtu državnega cestnega fonda bi znašali dohodki letno okoli 80 milij. din, naraščali pa bodo ti dohodki verjetno tako, da se bodo v kratkem podvojili.
Ker pa bodo dela financirana s sklenitvijo posojila v državi in inozemstvu na osnovi dohodkov teh fondov, je že v prvem letu ohstoja tega sklada dana možnost za najetje posojila dinarjev
1.500,000.000 na podlagi dohodkov fondov. S to milijardo in še pol milijarde, kolikor ima na razpolago gradbeno ministrstvo iz 6 odst. posojila za velika javna dela in obrambo države, bomo lahko v naslednjih 6 letih večinoma zgradili držav, cestno mrežo.
Nove fn izpopolnjene ceste v Sloveniji
in državi
Te dve milijardi namerava krv vlada porabiti za nove in moderniziranje obstoječih cest takole:
1. Dovršitev mednarodne ceste od madžarske meje skozi Subotico—Novi Sad—Belgrad—Kraguje-va,—Jagodino—Niš—Pirot do bolgarske meje.
2. Direktna zveza Belgrad—Zagreb—Ljubljana
3. Direktna zveza Ljubljana—Logatec—italijanska meja.
4. Zgraditev ceste Ljubljana—Celje—Maribor.
5. Ljubljana—Sušak in dalje od Sušaka ob morju skozi Novi—Senj—Split—Metkovič—Dubrovnik—Kotor tn Bar do albanske meje.
6. Zveza Zagreba skozi Varaždin z madžarsko mejo.
7. Zagreb—Karlovac—Sušak.
8. Zveza Sarajeva skozi Banjaluko z Zagrebom.
9. Zveza Belgrada z Romunijo skozi Vršac.
10. Zveza Belgrada s Sarajevom, Mostarjem in Dubrovnikom.
11. Turistična cesta ob Donavi od Velikega Gradišta do Kladova.
12. Zveza Niša skozi Skoplje-Gjevgjelijo z grško mejo.
13. Zveza zetske banovine z drinsko in var-darsko.
V tem šestletnem programu so pa še druge zveze.
Čeprav je kr. vlada na načelnem stališču, da se gradba cest v naši državi dela z našimi finančnimi sredstvi, z našim materialom in našo delovno močjo, vendar ne bo odbila sodelovanja inozemskega kapitala, če naša sredstva in tehnična organizacija ne bo zmogla takega tempa pri delu, kakor ga zahtevajo interesi narod, obrambe, prometa, gospodarstva in turizma, toda samo kot dopolnilo našemu kapitalu in naši tehnični organizaciji, pri tem upoštevajoč pogoje tega sodelovanja, možnost in kapaciteto naših tržišč materiala in naše delovne moči.
Skrb kneza namestnika za naše ceste
Končno je g minister Stošovič v imenu kr. vlade izjavil, da je začetnik in stalni razgibalec akcije za graditev, izboljšanje in moderniziranje naše cestne mreže visoki pokrovitelj današnjega kongresa Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavie (ob tej priliki so vsi navzoči priredili knezu namestniku burne ovacije, ki so dolgo trajale). Njegova stalna in nam dobro znana briga ne gre samo za dvig naše kulturne, gospodarske iti obrambne moči, ampak se tudi nanaša na polje modernizacije naših cest. Tudi ta grandiozni načrt je delo neomajne volje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, za kater.ega izvršitev se trudi neumorno tudi častni predsednik tega kongresa in predsednik kraljeve vlade g. dr. Milan Stojadinovič (tudi predsednika vlade so navzoči burno aklamirali in ga pozdravljali).
Cegle, ki se bodo zgradile, ne bodo služile interesom nas posameznikov, niti sedanji generaciji, ampak jih gradimo v splošni blagor in za dobro tudi bodoči generaciji.
Govor g. ministra Stošoviča je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobravanjem in pritrjevanjem,
Naš cestni fond
Iz referata g. ing. Simeona Dabiča posnemamo, da je potreba za modernizacijo cestnega prometa prinesla izboljšanje cestnega omrežja v celi vrsti držav in da tudi mi ne smemo zaostati. Z ozirom na naše gospodarske in druge potrebe je potrebno modernizirati najmanj 40—50% državnih cest obenem z vsemi važnejšimi deli iz mreže nedržavnih cest. , '
V to svrho je potrebno pospešiti organizacijo tehnične službe na naših cestah in sicer naj se ustanovi stalna organizacija, ki se bo brigala za to. Mladim inženirjem naj se omogoči praktično delo v inozemstvu.
Posebno važno je, da se ugotovi načrt del in njih financiranje za daljšo dobo let, od katerega naj bi se ne odstopilo brez posebnih, upravičenih razlogov. To bi dobro delovalo na investicije naše industrije, kar bi zopet imelo ugodne posledice za gradbo cest samih. Koristno bi bilo tudi zmanjšati prevozne tarife za gradbeni materijal in sploh vse obremenitve gradbenega materijala. Predlaga uvedbo delovne službe po vzorcu drugih držav. Tudi v državnem proračunu za 1938-39 povečani krediti za vzdrževanje cest so še vedno nezadostni, nadalje je potrebna še boljša organizacija cestarske in nadzorniške službe.
Po programu je potrebno dati za naše ceste še okoli 4 in pol milijarde din, kar naj dajo avtonomni cestni fondi.
Pri vsem delu naj se vedno vpoštevajo tudi interesi turizma, ki postaja važna panoga našega narodnega gospodarstva.
Resolucije
Na koncu je predlagal resolucije, iz katerih posnemamo:
1. Prehodno naj se ugotovi tehnični in finančni načrt del za daljšo dobo.let, da se da možnost domačim podjetjem, da se na ta dela pripravijo. Dela naj se izdajajo samo domačim podjetnikom.
2. Uveljavi naj se uredba v cestnih fondih (med lem je to že najavil g. minister za gradbe Stošovič).
3. Izvrši naj se potrebna reorganizacija tehnične službe v ministrstvu, izpremene naj se odredbe zakona o drž. računovodstvu.
4. Posebna pažnja naj se posveča turističnim cestam, pri tem pazeč na zvezo z glavnimi prehodnimi točkami na naši meji.
5. Povečajo naj se krediti za redno vzdrže vanje cest in izboljšajo naj se delovni pogoji za delo cestarjev in povečajo njih nagrade in uvedejo naj se pri vseh banskih upravah tečaji za cestarje
6. Uveljavi naj se zakon o uvedbi obvezne delovne službe pri nas in da se ukine dosedanje prisilno delo (kuluk) in na njegovo mesto uvede posebna delovna doklada.
Predsednik g. Milosavljevič je Se enkrat izrekel zahvalo kraljevemu in kneževemu zastopni ku, ministrskemu predsedniku, gg. ministroma in gg. ban'oma za naklonjenost ter jih prosil, naj bi čimprej izvedli želje, izražene v resoluciji in pa zagotovila v izjavi ministra Stošoviča, nakar je zaključil kongres.
Vesti 7. junija
Birsi voditelj francoske socialistične stranke,
odnosno skrajne levice v njej, Marceau Pivert, ki so ga iz stranke izključili, bo ustanovil novo stranko z imenom »Revolucionarna akcija«, ki naj bi tvorila sredino med »vodenim« socializmom in proti »demokratskim komunizmom«.
630 km na uro je dosegel nemški letalec general Udet z novim Junkersovim lovskim letalom. S tem je skoraj za 100 km prekosil prejšnji rekord.
Zveza angleških zadrug je na svojem zborovanju včeraj sklenila, da angleške zadruge ne bodo več kupovale blaga v državah, ki začenjajo vojno, ne da bi prej poskusile spore med seboj mirno poravnati.
20 svatov je ubila strela, ki je udarila v neko hišo v Manilli na Filipinih, ko so pravkar slavili poroko.
Na španskih bojiščih zadnje dni ni bilo, po poročili obeh taborov, nič novega, razen hudega letalskega napada nacionalistov na mesto Alicante.
Glavni cilj Stalinove politike je, povzročiti v Evropi oborožen 6por, v katerega Rusija ne bi bila zapletena in bi tako imela proste roke v Aziji. Rusija v evropskem sporu ne bi pomagala nobeni državi, s katero ima vojaško pogodbo. Tako piše voditelj francoske ljudske stranke, bivši komunistični poslanec Dorriol.
3000 letal bo kupila Anglija še letos v tujini, poroča londonski »Daily Mail«.
Revolucija v sladkornih nasadih na otoku Ja-maici traja navzlic pomirjevalnim naporom angleških oblasti še naprej.
Vsi češki kinematografi bodo morali po vladnem ukazu v mesecu dni kupiti toliko plinskih mask, kolikor imajo sedežev, da bi ob takem nenadnem letalskem napadu lahko postregli obiskovalcem z njimi.
Velika dela za izsuševanje močvirij v nacionalistični Španiji je sklenila začeti burgoška vlada. Z njimi bodo pridobili ogromne predele rodovitne zemlje, zlasti ob reki Guadalq_uivion.
Novi japonski zunanji minister, general Ugaki, je v svoji nastopni izjavi odločno pozval vse tuje države, naj ne pomagajo Kitajski, ker bi se zaradi tega utegnil položaj na Kitajskem še boilj poslabšati, Znano je namreč, da celo tiste tuje države, ki so z Japonci v najboljših odnošajih, kakor na primer Nemčija, Kitajcem pošiljajo ogromne množine orožja.
Mednarodni odbor za civilno letalstvo ima
svoje sej v Haagu. Sejam predseduje holandski zastopnik Van del Pass.
Vzgleda Švicarskega zveznega okrožja Urija, ki je prepovedalo na svojem področju sleharno komunistično udejstvovanje, bodo v kratkem sledila še druga okrožja, za njimi, pa bo komunistično stranko prepovedal še zvezni svet kot vrhovna državna ustanova.
V Bukarešto je dospel na uradni obisk vodja italijanskega letalstva general Valle z več civilnimi in vojaškimi letalskimi strokovnjaki,
Španska nacionalistična vlada je dala diplomatske pravice zastopniku Češkoslovaške, s čimer so vzpostavljeni redni politični in gospodarski od-nošaji med ČSR in Francovo Španijo, Sprememba je prišla naglo, predvsem za ves češkoslovaški tisk in za češkoslovaške orožarne, ki so do zdaj prodajale ogromno orožja v Barcelono.
Dve novi vojni ladji po 40.000 ton je sklenila zgraditi angleška vlada.
Ob 60 letnici češke socialno-demokrat. stranke je bilo v Pragi mednarodno socialistično zborovanje, katerega so se udeležila zastopstva vseh evropskih socialističnih strank, celo iz Jugoslavije, kjer uradno te stranke ni. Na zborovanju «o sprejeli resolucije za boj proti fašizmu, za oboroženo pomoč rdeči Španiji itd. Zborovanje so zaključili s slovesno večerjo.
Vojno stanje so razglasile francoske oblasti za volitve v Aleksandretti. Francozi utemeljujejo svoj korak s tem, da bodo edino tako mogli pri teh »svobodnih« volitvah zagotoviti Turkom 22 poslanskih mest nasproti 18, ki bodo pripadla vsem drugim narodnostim.
Bolgarska poslanska zbornica je ob viharnem nasprotovanju opozicije potrdila vse zakone in določila, ki so jih razne bolgarske vlade sprejele od leta 1934 dalje, v času, ko Bolgarija ni imela parlamenta.	v
Bivši predsednik argentinske republike, general Justo, je dospel v Napoli, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje po Italiji.
Zakon o ustanovitvi posebnega državnega odbora za prodajo petroleja je sprejela poslanska zbornica v Mehiki. Po tem zakonu bodo ustanovili posebno upravo za razlaščena posestva tujih petrolejskih družb.
Bivši načelnik angleške delavske stranke Lansburry bo v prvi polovici julija obiskal Madžarsko in Romunijo. Za novega ravnatelja v mednarodnem delovnem uradu v Ženevi so izvolili dosedanjega podravnatelja Johna Vinanta,
Italijanski prestolonaslednik in prestolonasled-nica sta te dni obiskala južno Tirolsko, kjer so jima oblasti priredile slovesen sprejem.
Grško časopisje pozdravlja energične ukrepe vlade proti komunistom v Solunu in pravi, da so bili nujno potrebni, ker je bil Solun središče komunistične propagande za Grčijo in za ostali Balkan.
750 mrtvih in vež tisoč ranjenih je bilo ob zadnjem japonskem letalskem napadu na Kanton.
Katalog slovenskega knjižnega trga
Ljubljana, 7. junija.
Naši javnosti je gotovo še znano, da se je na pobudo Organizacije knjigarnarjev dravske banovine začelo delo za >Katalog slovenskega knjižnega trgač. Delo zastaja zaradi premajhnega zanimanja naših založnikov, ki odlašajo s pošiljanjem podatkov svojih izdani. Uredništvo »Kataloga-' je pripravljeno, zaključiti delo s koncem junija t. 1., zato je v interesu vseh založnikov, ki se sploh Se niso odzvali, in tistih, ki so od dneva zadnje pošiljke listkov izdali kakšno novo delo. da ne-tpudonia zahtevajo potrebno število kartotečnih listkov pri .organizaciji knjigarnarjev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, ter da jih natančno izpolnjene nemudoma vrnejo.
Veličastna narodna slavnost na severni meji
Maribor, 6. junija.
Obmejni Št. Uj je danee na binkoštni ponedeljek zopet zbral vse narodne domačine k lepi domači slovesnosti, ko je obhajal spomin 150 letnice ustanovitve prve Sole, 70 letnice sezidanja posebne šole in dvajsetletnice naše kraljevine Jugoslavije. Ves St. lij je slavnostno ovenčan z državnimi zastavami in šolska poslopja vsa okrašena. Na nekdanji šulferajneki šoli je blestel velik napis: Državna ljudska šola generala Maistra. Bred to šolo je na velikem prostoru bil pripravljen oltar za službo božjo in oder za Častne goste. Ob določeni uri je prišla šolska mladina z gasilsko godbo iz Mariboru. Tudi ves narod ee je zgrnil na slavnostni prostor. Med gosti smo opazili gospo general Maistrovo z obema sinovoma, podžupana g. Že-bota iz Maribora, zastopnike domače občine in zastopnike raznih organizacij iz Št. lija in Maribora. Službo božjo je opravil g. ravnatelj Hrastelj iz Maribora; v svojem cerkvenem govoru je posebno poudarjal o dolžnosti in pravici kat. Cerkve do vzgoje naroda v šoli in izven Sole. Dokazal je, da je kat. Cerkev na Slovenskem to svojo dolžnost storila v tako odlični meri, da je bilo ravno to delo odločilno za usodo slovenskega naroda in naše države. Po službi božji je bilo pod predsedstvom svetnika Vračkota slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril šolski upravitelj Sardoč, pozdravil vse častne goste ter prebral tudi pozdravna brzojava g. notranjega ministra dr. Korošca in g. šolskega re-
ferenta Bobiča iz Belgrada. V svojem nadaljnem govoru je pokazal zgodovino šole v Št. liju ter se je ob tej priliki spominjal vseh nekdanjih in sedaj delujočih vzgojiteljev naroda. Po njegovem govoru je g. podžupan Franjo Žebot govoril o zgodovini šentiljskih šolarjev, ki so zrasti i iz te narodne šole, pokazal mladini tudi za bodočnost pot one možatosti in ponosa, ki ga mora imeti, da bo vzdržala pred vsakim poizkusom raznarodovanja. Pokazal je na velike šentiljske delavce, gg. župnika Kelemino in Vračkota. Nato je pozdravil zborovalce tudi predsednik Majstrovih borcev g. dr. Dolar. Želel je, da bi bili vsi tako junaški kakor je bil general Majster in ničesar se nam ni bati. Vihar navdušenja je vzbudila mila beseda gospe Maj-etrove. Po sprejetju udanostnih brzojavk je zaigrala godba državno himno. S lem je bila dopoldanska proslava končana. Domači cerkveni pevski zbor je med proslavo zapel več ubranih pesmi. Popoldne se je vršila na prostoru pred Gasilskim domom ljudska veselica, h kateri so prišli posebno udeleženci iz Maribora. Na tej popoldanski prireditvi so nastopili otroci s petjem in igricami. Na prireditvi so bili osiveli borci za našo narodno svobodo. Mladina je poslušala njih pripovedovanje, kaki boji so ee vršili za Jugoslavijo, saj ona sedaj uživa njeno varstvo in ne ve, koliko žrtev je bilo treba, da je zdržal naš Slovenski Part Artur. Naj ta prireditev mnogo pripomore našemu obmejnemu geslu: Trdna meja, varna domovina.
Kako se zavarujemo pred letalskimi napadi
Belgrad, 7. junija. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki se je začela 28. maja v Belgradu, je v osrednjem paviljonu na sejmišču prirejena razstava zaščitnih sredstev pred napadi iz zraka. Ta zaščitna razstava je prirejena v odgovarjajočem razmerju ter je velikega pomena za naše prebivalstvo, ker si lahko vsi obiskovalci tam ogledajo: 1. rane, ki jih povzročajo na človeškem organizmu vojni plini, 2. razne vrste zaščitnih mask proti tem plinom, in sicer so maske tako iz naše kakor tudi iz drugih držav, 3. civibia varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh, 4. aparate in sredstva za prvo pomoč proti strupenim plinom, prizadetim osebam; sem spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd., 5. aparate za izoliranje, 6. varnostno obleko proti strupenim plinom, 7. slike o sovražnih letalskih napadih in kako naj ee v vsakem primeru postopa in kako naj se obnaša civilno prebivalstvo, 8. naprave in material za gašenje požarov, ki spremljajo vsak letalski napad. Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko kupovali naše civilne maske proti strupenim plinom po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodila in knjige o varstvu pred letalskimi napadi.
Zmaga našega dirkača v Trstu
Na bjnkoštno nedeljo popoldne je na dirkališču Montebello bila mednarodna motociklistična dirka, katere so je udeležil v vrsti mednarodnih kalibrov jugoslovanski in sloven6ki prvak, član ^Hermesa«, Slovenec Ludvik Starič. Opazovati zanimanje za Stariča ni bil slučaj, nego dogodek. Popisati zanimanje italijanskega občinstva za L. Stariča se ne da. Če se vzame, da je bil program vsestransko izvrstno izbran; že se vzame, da je bilo skoraj toliko gledalcev, kolikor je štela svoje-časno Ljubljana, in če se vzame, da so vsi gledalci bili prijatelji motociklizma, potem je razumljivo, da je bila prireditev sama na sebi tudi dogodek.
Starič je prišel na vrsto med izbranimi težkimi mednarodnimi kalibri. Nastop št. 6, nastop St. 8. Starič miren. Njegovi prijatelji (okrog 100 po številu) so zbrani v eni skupini, nekateri po ovinkih, da kritično premotrijo njegovo tehniko. Starič v šesti rundi dirka. Prvi je, vsi znaki kažejo na to, da ostane prvi; toda kranjska, slovenska — morda celo jugoslovanska smola: defekt na motorju. Vozi eno rundo s prazno preumatiko v prvem kolesu. — Osma runda gre za končni značaj prireditve. Starič v odlični formi — prehiteva vse. Prisotni Slovenci in Italijani burno ploskajo. Starič vozi tri kroge izmed desetih na izpraznjenem zadnjem kolesu, smrtnonevarno in vendar je drugi. Dasi je bil formalno drugi, je bilo po delu, ki ga nam je pokazal prvi, to je junak dneva.
Slovensko javnost bomo opozorili v nekaj
Kolenčeve ustanove za letos ne bodo razdeljene
Celje, 7. junija. Kuratorij ustanov veletrgovca Antona Kolenca v Celju sporoča, da radi tehničnih ovir ustanov za srednješolce in visokošolce za šolsko loto 1937-38 ni mogoče razpisati. Pač pa bodo ustanove razpisane takoj po pričetku šolskega leta, verjetno meseca oktobra. Prosilci, ki so vložili prošnje vkljub temu, da ni bilo razpisa, naj ob predložitvi znamk javijo predsedstvu kuratorija, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju, ako želijo, da se jim prošnje s prilogami vrnejo. Sicer jih Jahko obnovijo jeseni ob eventuelni predložitvi novih v smislu bodočega razpisa potrebnih listin.
Cesta od Ljubečne proti Dramliam
V pretečenem letu je bil komisijski ogled za graditev ceste iz Ljubečne pri Celju v smeri proti' Dramljam oz.Zičkemu samostanu. Za enkrat je komisija, v kateri so bili tudi zastopniki kr. ban. uprave in celjskih oblasti, določila, da bi se cesta zgradila do vasi Bezovica.
Slišali smo izjavo komisije, da še nikoli za nobeno cesto niso interesenti svobodno zbrali toliko prispevkov, obstoječih v brezplačnem osebnem delu, z vožnjami, brezplačnim odstopom vse zemlje in potrebnega materiala, kot se je to zgodilo v tem primeru. Saj znaša vrednost prispevkov okoli 150.000 din na približno 5 km dolgi progi. To je gotovo jasen dokaz, kako potrebna je ta cesta, a potreba po Čimprejšnji graditvi se je še povečala, ker občina Škofja vas, zanašajoč se na graditev nove ceste, stare ne popravlja več. Promet je s tem v tako obljudeni dolini popolnoma prekinjen.
Občina Škofja vas je vstavila v svoj tekoči proračun za gradnjo nove ceste 10.000 din, Okraj-
ni cestni odbor v Celju pa 60.000 din, a ne malo smo se začudili, da je bila tudi ta zasebna pobuda zaman.
Na plan so stopili zopet oni preroki, ki zasledujejo svoje cilje in pravijo, da bo zadeva tudi to pot padla v vodo, kot je že večkrat, saj je že minilo nad 50 let, odkar je bil prvi komisijski ogled. '
Ako višja oblast ne bo odobrila tozadevne postavke v proračunu okrajnega cestnega odbora v Celju, tedaj je gotovo, da se z delom še ne bo moglo letos pričeti, dasi bo izdelan načrt in napravljen proračun.
Računamo na uvidevncfet sedanjih oblasti in si ne moremo misliti, da bi se zadeva v teh okol-nostih vložila ad acta.
Sveta maša za akademikom Rudoliom Dolinarjem bo na dan obletnice njegove tragične smrti jutri, dne 8. junija, ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Svete maše naj se udeleže akademiki in starešine. Ob 8 zvečer bo komemoracija v Akademskem domu.
Pereča vprašanja iz Slov. Konjic
Slovenske Konjice, 7. junija.
Poloiaf naših invalidov
Menda ni noben sloj, izvzemši brezposelnih, tako prizadet kot vojni invalidi, kateri ne dobivajo primernih rent, ki bi jim morale pripadati ali pa jih sploh ne dobe. V primeri z njihovimi žrtvami okrnjene rente po krivičnem invalidskem zakonu ne pomenijo mnogo, da o položaju onih, Ri sploh ničesar ne prejemajo niti ne govorimo. Dovolj je bilo že pisanja. Le v toliko bodi omenjeno, da se naši vojni invalidi vesele novega invalidskega zakona, ki ga bo vlada v kratkem predložila poslanski^ zbornici v pretres in odobritev. Tedaj bo končno rešeno eno izmed najvažnejših socialnih vprašanj, ki v živo zadeva naše vojne sirote in njihove družine.
Družinske razmere nekaterih vojnih invalidov so zelo slabe. Oni, ki prejemajo podporo in imajo vsaj nekaj premoženja, ali pa izvršujejo kakšen poklic, se že še z veliko silo prerinejo skozi težave. O ostalih pa ne moremo reči ničesar drugega kot to, da je obljubljeni novi invalidski zakon za nje edina rešitev, ki bo tudi prej navedenim izboljšala življenje, kakršnega so si s
Razstava francoske knjige
Ljubljana, 7. junija.
Na letošnjem velesejmu je prav mnogo novih stvari. Podoba je, da postaja ta naša gospodarska institucija iz leta v leto pomembnejša. Iz vse države prihajajo gospodarstveniki, prav tako se vedno bolj zanima zanj tujina. Tokrat so prireditelji občinstvu pripravili posebno atraktivno razstavo, ki 60 ji dali skupen naslov »Razstava ceste«. Ta razstava zavzema izredno vidno mesto. Odlično izvedene karte, reliefi, statistike, slike in fotografije ter modeli zgovorno in nazorno predstavljajo občinstvu vse, kar mora človek vedeti o cesti v dobro organizirani in pregledni obliki. Zato tudi ni prav nič čudnega, če 6e na tej razstavi od ranega jutra do noči kar tare ljudi. Ta razstava zasluži res polno hvalo in priznanje.
Letošnji velesejem pa je poskrbel tudi za drugo, eminentno kulturno posebnost: razstavo francoske knjige. To razstavo je organiziral Francoski institut s podporo francoskih oblasti. Organizacijo te razstave so vodili gg. francoski kqnzul g. Reme-rand, agilni predsednik Francoskega instituta gosp. Jean Lacroix ter založnik g. Silvester Škerlj, Razstavni prostori se nahajajo v paviljonu, ki je skoraj nasproti paviljona, v katerem je nastanjena razstava ceste, Lični, svetli paviljon je izpolnjen s steklenimi razstavnimi omarami in policami. Na stenah vise razni živobarvni letaki, ki 6krbe za to, da zidovi v višini nc učinkujejo monotono. Razstava francoske knjige je organizirana prav dobro, Najbolje je zastopana francoska leposlovna knjiga, ki prikazuje važnejša reprezentativna dela od najstarejših časov pa do današnjih časov. Posebno številno je zastopana sodobna francoska leposlovna produkcija. Srečavamo dela vseh pomembnih mo-
dneh na to, da je treba našem reprezentantu dati na razpolago motor, ki bo stal na višini moderne tehnike, da ne bomo mi spremljevalci vedno v skrbeh, ali motor funkcionira ali ne, nego da bomo svoje prvake znali pred mednarodno publiko, kar je končno zadeva naroda in državi, uvesti spodobno.
demih pisateljev m to lepo pregledno razporejena. Velik del obsega francosko znanstveno literaturo, zlasti pravno, eksaktno filozofsko in medicinsko. Precej knjig je posvečenih tudi vojni vedi. V zadnji 6obici je razstavljena zelo dobro zastopana nabožna in nabožno-filozofska knjiga. Omenili moramo, da so atrakcija posebne vrste na tej razstavi knjige, kt so bogato in spretno ilustrirane. Posebno zanuniva je Flaubertova knjiga »Madame Bovary«, ki je opremljena prav razkošno. V splošnem prednjačijo med razstavljenimi deli brošure in knjižice, saj je znano, da so tej obliki književnih edicij Francozi najbolj naklonjeni, kajti založbe se dobro zavedajo, da morajo, če hočejo spraviti med ljudi čim večje število izvodtJv, prirediti svoje edicije tako, da bodo cenene in bo bralsko občinstvo pridno posegalo po njih z nakupom, ne pa z iz-posojevanjem. V ostalem pa so razstavljene knjige, ki so po zunanji opremi prav skrbne,
Razstava francoske knjige je nov pomemben dogodek, ki učvrščuje in poglablja naše stike s francoskim narodom, ki v kulturnem pogledu prednjači vsemu svetu. Prav je, da je med ogromnim razstavnim materialom, ki je razstavljen na letošnjem velesejmu in je predvsem gospodarske prirode, tudi oddelek, ki je posvečen kulturi.
Vrela smola mu je brizgnila v obraz
Kranj, 7. junija.
V četrtek okrog 6 se je pripetila v Naklem težka nesreča, katere žrtev je Pungečar Anton, doma iz Trebelnega pri Mokronogu. Pungečar je bil zaposlen pri graditvi ceste. Iz neznanega vzroka je pri stroju za škropljenje vrele smole odletel ventil ter je nesrečnemu Pungecarju brizgnilo skoro dva škafa vrele smole v obraz. Tamošnji posestnik g. Legat je ponesrečenca takoj odpeljal v Kranj k zdravniku, v petek zjutraj pa fto ga po navodilu zdravnika g. dr. Božiča prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Ob odhodu v Sovjetsko Rusijo so jih prodali. Tu so menili, da jih zaradi njihovih sposobnosti lahko zaposle kot šoferje v žveplenem rudniku. Gez mesec dni 6ta jih že začela dajati močvirska mrzlica in legar, postali so žrtve pomanjkanja in slabih življenjskih razmer, v katere so jih vrgli.
Prehrana iz kaše, zeljne juhe, češpelj in zelenih marelic je bila docela nezadostna. Voda je bila nezdrava, a še to so skopo delili. Kruha včasih po 14 dni ni bilo, vrh tega so ga pa še morali plačevati po 40 rubljev za kg. Pripomniti je_treba, da so imeli ti tovariši po 150 rubljev na mesec.
Poprodali so vso odvišno obleko, tople srajce, nalivna peresa, uro in druge reči, da so si lahko preskrbeli kruha. Ko so sc vrnili v Moskvo, niso imeli druge prtljage kakor obleko, ki so jo imeli na sobi.
Delati so morali pogosto po 48 ur nepretrgoma v isti izmeni. Za carjev fio v tem žveplenem rudniku delali kaznjenci. Tobak, ki so ga tam dajali delavcem, je bil mešanica iz suhega rastlinja in drobno sesekljanih korenin.
Morali so mesec dni ostati v rudniški bolnišnici, ki je bila slabo gra-
jena in kjer niso mogli dobiti niti najpotrebnejše zdravstvene oskrbe. Samo po tovarištvu in sočutju, ki iz te male skupine ni nikdar izginilo, se jim je posrečilo izvleči se iz te zagate.
Blaha in Knotek, dva mlada komunista, ki sta pripotovala z nami, sta ostala v Kokandu. Blaha je obležal v tamošnji bolnišnici zaradi logarja, Knotek pa mu je ostal za strežnika.
Ko so člani te skupine prišli v Moskvo, so vdrli v pisarne komisariata za delo in strokovnih zvez. Ko so tam pripovedovali, kar jim je bilo na srcu, niso dosti prežvekovali besedi. Tom, Irec, je povzel besedo:
»Temu pravite vi komunizem, temu zboru ničvrednih postopačev, ki nič ne delajo in ki imajo vse dobrote in pravice, ljudstvo pa krepava od gladu? Ko se vrnetji v Združene dr-žuve, bomo povedali resnico o svinjskem redu, ki ga imate tu!«
Zahtevali ko, naj jim dajo listke za vrnitev za rublje, katero so dobili od prodaja svojega orodja. Uradni ljudje so se podvizali s pomirjevanjem in so jih skušali tolažiti z obljubami, da bodo dobili boljše službe. Toda fantje niso hoteli nič slišati, preden jim ne dajo vozovnic za vrnitev v Ameriko.
Ko sem videl, da so napol mrtvi od stradanja, sem jim dal suhega mesa in jajec, katerih so si pošteno privoščili in mi jih potem hoteli plačati.
Nekaj dni pozneje so zapustili Moskvo in se vrnili v Ameriko.
Dva tedna po njihovem odhodu sem dobil pismo od Blaha, ki mi je povedalo, da se s Knotekom vračata v Moskvo in me prosita, naj jima najdem kako mesto. Vse moje iskanje je biio zastonj.
Osem dni kasneje sem nekega večera našel mladega Blaha, ki me je čakal^ v sobi. Njegove poteze so bile izmučene, obraz ves izpit in porumenel. Izgubil je skoraj vse lase. Glas, ki je govoril e sekajočimi poudarki, je bilo komaj slišati. Obleka mu je rnahedrala ob telesu. Okostje — to je bilo vse, kar je ostalo od fanta, ki ga je bilo v Ameriki samo zdravje, ki je zapustil Združene države goreč od navdušenja.
Vprašal sem ga:
»Kje jo Knotek?«
»V sokolsniški bolnišnici, ne daleč od tu. Legar ga daje.«
Fant mi je zdaj pripovedoval o svojem romanju v Moskvo:
»Ko sem si jaz skoraj opomogel, je zbolel Knotek. Ker sva bila trdno odločena, da ne ostaneva niti trenutek več v Kokandu, sva ušla iz bolnišnice ter se ukradla v vlak, ki je odhajal za Moskvo. Knoteku se je bledlo, imel je hudo vročino. Večkrat je poskušal skočiti iz vlaka, treba ga je bilo držati s silo. Vlakovodja je telefoniral v Moskvo in na postaji je siromaka čakala nosilnica. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico.«
Drugi dan sva ga z ženo šla obokat.
Ležal je na postelji iz desak, brez vsega, na mračnem, mrzlem hodniku. Ustnico in jezik je imel Srne, glodala ga je strašna mrzlica. Ležal je v svojem gnoju, ne da bi ee kdo brigal zanj.
Ko sem videl obupno stanje, v katerem jo ta nesrečnik bil, sem takoj zahteval, naj me peljejo k prvemu zdravniku in sem se pri tem hudo pritožil. Zdravnik mi je dejal, da je bolnik obsojen na smrt, da ga nič več ne moro rešiti, zato se nc splača z njim zapravljati časa.
Jaz sem ugovarjal:
»To ni važno. Naj umre ali ne, zasluži, da skrbite zanj, kakor je treba. Če ga še enkrat najdem v takem stanju, vas opozarjam, da se bom pritožil pri višjih oblasteh.«
Pri naslednjih obiskih sva morala z ženo čakati najmanj po dve uri, da so strežniki bolnika lahko spravili v vsaj malce primerno stanje. Vsako pot sva mu prinesla mleka, jajec, masla in sadja, česar bi sicer nikdar ne bil dobil. Ne vem pa, če mu vsega tega niso po najinem odhodu pobrali.
Po dveh tednih bolezni je Knotek umrl. Brzojavil sem njegovim star šem v Berwyn, čikaško predmestje, o smrti edinega sina, potem sem šel na komisariat za delo in v Odbor za žveplo, da bi uredil zaradi pogreba. Dejal san tam, da je bil Knotek član Zvezo mladih komunistov v Združenih državah, in sem od zastopnikov raznih sovjetskih organizacij zahteval, da morajo iti za pogrebom. Na mojo prištevanje so dovolili uraden pogreb.
trpljenjem zaslužili. Isto je z vdovami padlih. — Nekje v našem okraju živi invalid, ki ga morajo domači hraniti kot majhnega otroka. Je star okrog 50 let, prevžitkar na majhni kmetiji. Podobnih primerov je najti več. Naši invalidi se večkrat med seboj pogovarjajo, da so doživeli »dve fronti«-Na prvi — v vojni— je šlo za življenje, na drugi —_ po letu 1929 — pa tudi. Pravijo, da se druga nič ne razlikuje od prve. V sedanji vladi vidijo invalidi svoje rešitelje, ker vedo, da bo izpolnila veliko socialno dolžnost, katero prejšnji režimi niso čutili.
Avtoprevozništvo uničuje
,.furmane"
Vedno bolj opažamo na naših cestah tovorne avto-1 mobile, ki prevažajo iz kraja v kraj raznovrstno blago: manufakturo, pridelke, les in celo že kamenje za ceste itd. Lastniki teh avtomobilov so trgovci, zasebniki ali pa prevozniške družbe, katere so se pričele že kar na debelo baviti z avtoprevozništvom. Pre-važevati so pričeli zadnji čas že tovorni avtomobili novega tipa z ločenim motorjem in dvema priklopnima vozovoma, ki pelje precej več kakor tovorni avto navadnega tipa. Avtoprevozništvo je postalo že tako rekoč kar poklic.
Na žalost pa so zaradi tega hudo prizadeti naši vozniki, Avtoprevozništvo ta prastari poklic, ki jc velikemu številu ljudi dajal kruha in zaslužka, naglo izpodriva. Podjetjem se prevoz najraznovrstnejšega blaga izplača. Nc ozirajo pa se nič na voznike in naglo zmagujejo nad njimi. Mnogi obrati so zadnji čas najeli tovorne avtomobile in odpuščajo naše voznike. Med lastniki tovornih avtomobilov so večinoma takšni, ki jim je to le postranski zaslužek. Posledice odpu-ščanja voznikov so hude: Vozniki izgubljajo posel in zaslužek ter so skoraj popolnoma že obubožali z družinami vred. Nekateri so prisiljeni iti v tovarne, drugi pa med sezonske delaVce.
Ker novi način prevozniškega prometa narašča, se je bati, da bodo vozniki nekega dne popolnoma za«', pustili svoj posel. S tem pa ne bodo prizadeti samo ti, ampak bodo trpeli tudi kovači, kolarji in predvsem še kupčija s konji. Ob precejšnji zaslužek pa bodo tudi gotovi gostilničarji.	so
Zavarujte zelezniško progo
Krajevna ozkotirna železnica Poljčane—Zreče zavije malo niže pod gabroveljskim postajališčem v tesni prostor med hribom in strugo Dravinje. Potok teče komaj meter proč od železniške proge. Potnik, ki gre tod po pešpoti, mora posebno ponoči dobro paziti, čeprav je zasilna ograja. Struga je globoka 15 m in Dravinja vedno bolj izpodjeda skoraj navpično obrežje. Od dne do dne se zelo rahla zemlja ruši v vodo. Zelo se čudimo, zakaj železniška uprava ne zgradi na tem, tako nevarnem mestu škarpe, ki je vedno potrebnejša. V doglednem času se bo namreč utrgal večji plaz ter tako razdrl železniško progo, ki se bo zrušila v potok. Utegne se udreti zemlja pod vlakom, kar bi pomenilo veliko nesrečo. Dobrohotno opominjamo železniško ravnateljstvo v Ljubljani, da zavaruje kritično mesto. Čim prej, tem bolje! Skarpa mora biti visoka 16 m in dolga 25 m, da se na ta način prepreči udiranje zemlje v neposredni bližini.
Enako postaja nevaren prostor za železniško progo tudi nad Režabekom, kjer je struga tudi globoka nad 15 m. Tudi tukaj bo potrebno že v bližnji bodočnosti zajamčiti varnost proge. Mi bi ne videli radi, da bi odlaganje naravnost prepotrebnih. del imelo kdaj hujše posledice.
Izpred obrtnega sodišča
Če brat svojemu ranjenemu bratu pomaga
Krojaški pomočnik je tožil mojstra za 14 dnevno odškodnino in trdil v tožbi, da ga je mojster biez odpovedi in brez zakonitega razloga odpustil, romočnik je ob nedeljah večkrat zahajal v domači kraj, ki je bil zelo oddaljen od železnice. Mojster fc odklanjal vsako plačilo in navajal, da tožnik na predzadnji ponedeljek pred odpustom ni prišel na delo, marveč šele v torek zjutraj, zadnji ponedeljek pa je prišel eno in tri četrt ure prekasno. Tožnik je navajal, da 60 v prvem primeru domači fantje precej hudo pretepli njegovega brata in ga je ^onl.a neŽ°vati; zaradi oddaljenosti in zaskrbljenosti pa ni mogel mojstra obvestiti. Sicer p* je v torek pri nastopu dela prosil mojstra, da naj mu odsotnost oprosti, kar je mojster tudi storil; to le mojster pri razpravi priznal. V drugem primeru le P*|e«o nedelje obiskal svoje starše na deželi; zve* čer jp zamudil vlak; odpeljal se je šele v ponede* ljek in zato zamudil delo eno dobro uro.
Mojster je bil obsojen v plačilo. Razlogi; Po § 239 št. 3, obr. z. sme službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika, ako ta svoje dolžnosti _n_e yrši in tega svojega početja zadostno ne opraviči. Za. prvi primer je tožnik dokazal, da je res negoval brata; to je bil opravičljiv razlog; pa ne oziraje sc na to je mojster v torek zjutraj tožnikovo odsotnost opravičil; s tem jc mojster izgubil pravico za izvajanje kakšnih posledic, V drugem primeru se mora pač reči, da jc pomočnik zanemaril svojo dolžnost, vendar to enkratno in samo eno in tri četrt ure trajajoče zanemarjanje ni tako hudo, da bi bil takojica odpust opravičen.
Kraten uspeh naših v Parfzu
Pariz, 6. junija.
Budge : Kukuljevič 0:2, 8:6, 2:6, 1:6,
Mitič : Abdesalam 8:6, 9:7, 6:3.
Palada : Herht 6:3, 6:3, 6:3.
Punčec : Gabory 6:4, 6:1, 6:1.
Cld tu in tam
6000 otrok je prejelo na binkoštne praznike zakrament sv. birme v Zagrebu. V nedeljo je bilo birmanih v zagrebški stolnici okoli 3500 dečkov in deklic, na drugi dan binkoštnih praznikov pa 2500. Birmali so istočasno zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, škof Salis-Seewis in nadškof dr. Rodič.
Velika obrtniška razstava je bila odprta v nedeljo
v Zagrebu. Priredila je to razstavo Zveza hrvatskih obrtnikov ob priliki 30 letnice svojega delovanja. Namen razstave je, da se poudarijo v čim dostojnejši obliki interesi hrvaških obrtnikov. Ootvoritve razstave sta se med številnimi drugimi vplivnimi osebnostmi udeležila tudi ban savske banovine dr. Ružič in zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Pred začetkom razstave je Hrvatski obrtniški pevski zbor »Jug« zapel obrtniško himno, nakar je imel predsednik odbora za razstavo daljši govor, v katerem je razložil vse delovanje Zveze hrvatskih obrtnikov v zadnjih 30 letih. Med drugim je poudaril, da danes hrvaški obrtniki lahko s ponosom gledajo na svoje uspehe, ki 60 jih v teh letih dosegli v korist vsega obrtniškega stanu. Poudaril je tudi, da tudi »parni stroj in elektrika nista mogla preprečiti normalnega razvoja obrtništva.«
Redni sestanek predstavnikov združene opozicije
je bil v nedeljo v Belgradu. Udeležili so se ga Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Trifunovič ter člana delovnega odbora Božidar Vlajič in Milan Grol. Na tem sestanku so predvsem govorili o določitvi sestankov združene opozicije v juniju v posameznih krajih Srbije. Za te sestanke so tudi že določili govornike.
Prvo razstavo mladinskih knjig go v nedeljo odprli v Zagrebu. Razstavo je priredila zagrebška knjigama Vasič in Horvat. Na otvoritev je prišel tudi zastopnik prosvetnega ministrstva. Da bo ta razstava dosegla svoj namen, dokazuje ogromno število ljudi, ki so se že takoj prvi dan te razstave udeležili. Razstavljenih je okoli 3500 mladinskih knjig. Največjo pozornost so vzbudile razstavljene francoske, angleške in češke knjige za mladino. Razstava bo odprta do 10. junija in bo, kakor pravijo Zagrebčani, opravila zelo uspešno propagando za mladinske knjige, ki jih, posebno dobrih, zelo manjka.
Strahotna nevihta je besnela pred nekaj dnevi nad Banjaluko in njeno okolico. Med nevihto je padala tudi debela toča, ki je naredila veliko škodo na poljih in "po vrtovih. Silovito neureje pa je zahtevalo tudi dve človeški žrtvi Trije tamkajšnji kmetje so se ravno, ko je zadivjala nevihta, hoteli hitro vrniti s Polja domov. Med potjo so se morali zateči v neko gospodarsko poslopje, ker med nenavadnim nalivom niso mogli več naprej, Komaj pa so se umaknili pod streho, že je udarila v poslopje strela in ubila dva kmeta, enega pa težko ranila. Poslopje se je od strele tudi užgalo in pogorelo do tal.
Prvi dom »Seljačke Sloge« v Bosni so začeli graditi v Podbrežju pri Zenici. V nedeljo so slovesno položili temeljni kamen za ta dom. Istočasno je bilo v Pobrežju veliko zborovanje pristašev bivše HSS, ki se ga je udeležilo tudi nekaj narodnih poslancev. Dr. Vladka Mačka je zastopal dr. Juraj Šutej. Ob tej priliki je pripravljalni odbor izdal tudi proglas, v katerem poziva vse tamkajšnje prebivalstvo, da na tem zborovanju manilestira za hrvaško stvar. Hrvatski dom v Zenici je bil tudi okrašen z zelenjem, na njem pa so vihrale hrvaške zastave. Pred vhodom sta bili razobešeni tudi veliki sliki Stjepana Radiča ki dr. VI. Mačka.
Novega župana so dobili v Novem Sadu. Do te
spremembe je prišlo zaradi neprestanih sporov med pristaši dosedanjega župana dr. Iliča in opozicijo. Ili-čevi nasprotniki so onemogočali vsako nadaljnje mirno delo na občini. Zato je bil edini izhod iz teh večnih Razprtij, da je dosedanji župan odstopil. Pravijo, da bodo podali prav vkratkem ostavko tudi vsi ostali ^^ni svetniki, ker je vsako nadaljnje delo v takšnih okoliščinah nemogoče.
Poljski minister za socialno politiko Marijan Kol-ciawski )e prispel te dni v Dubrovnik. Svoje bivanje 7	, deloma izkoristil za proučevanje tam-
kajsnjih socialnih ustanov, deloma pa za svoj oddih. Minister Kolciawski se namerava zadržati v naši Dalmaciji precej časa.
Jadrnico »Hrvatska«, ki se je potopila letos dne 8, aprila, 60 začeli dvigati. Že takoj prvi poskus pa se je ponesrečil. Ko je dvigalo potegnilo jadrnico že na morsko površje, se je odtrgala debela žična vrv. »Hrvatska« se je znova pogreznila v morje. Pravijo, da vsaka skušnja nekaj stane. Zdaj bodo znova poskusili z dviganjem potopljene jadrnice in bodo pri tem že morali uporabljati vsaj nekoliko bolj močne žične vrvi.
Za najmodernejie ribnike na Balkanu smatrajo tiste v okolici Končanice pri Daruvarju. Teh ribnikov je 30. Oskrbljeni so z najmodernejšimi ribiškimi pripravami. Prve ribe so za te ribnike nabavili 1. 1904., in sicer so jih kupili na Češkem. Ribniki v okolici Daruvarja so si kmalu pridobili svetovni sloves in to po svoji ureditvi, kot po kakovosti rib, Danes zavzemajo ti ribniki 3200 jutrov površine. Okoli ribnikov je narejen nasip v dolžini 180 kilometrov. V okolici so zgrajena številna gospodarska poslopja, skladišča in stanovanjske hiše za nameščence. V največji množini izvažajo ribe iz tega kraja proti Belgradu in Zagrebu, in sicer s posebnimi vagoni,
Dobro vinsko trgatev napovedujejo za letos v Dalmaciji Hladno vreme je deloma prišlo kar prav, kajti preprečilo je, da se letos škodljiva peronospora ni tako razpasla, kakor ponavadi skoraj vsako leto. Na otoku Visu pa se je pojavila neka druga vrsta bolezni, ki ovira pravilno rast in razvoj vinske trte. Vinogradniki z Visa so zaradi te trtne bolezni zelo zaskrbljeni, ker se boje, da to ne bi bili znaki nevarne filoksere, ki bi utegnila popolnoma uničiti vse tamkajšnje vinograde. — Zaloge šibeniškega vina so se zadnji mesec zelo zmanjšale. Precenili so, da je zdaj v šibeniških zalogah še okoli 20.000 hektolitrov vina. Vinogradniki prodajajo črno vino po 3 do 4.50 dinarjev, belo pa po 4,50 do 5.50 din liter.
Zanimiv sklep so sprejeli svetniki varaždinske
občine zadnji leden. Poleg ostalih vprašanj so reševali tudi tako imenovano cigansko vprašanje. Določili so *a cigane poseben prostor v bližnji varaždinski okolici, kjer jim bodo zgradili male stanovanjske hišice, tako da ciganom odslej ne bo več treba bivati pod navadnimi šotori. Ciganski otroci bodo morali tudi hoditi v šolo, Varaždinci pravijo, da bi se tudi druge občine ravnale po tem zgledu.
Motorni vlaki zn bosanske ozkotirne železnice bodo v kratkem zgrajeni. Tovarna vagonov v Brodu je prevzela ta dela za 4,5 milijonov dinarjev. Vsak motorni vlak bo dolg 46 metrov in težak 7-2'ton. Vlaki bodo mogli vo-z'ti najmanj 60 kilometrov na uro. Prve poskuse B0 z enim teh vlakov naredili včeraj in pravijo, ua so se proti pričakovanju dobro obnesli.
Nekaj misli o naši treznosti
Boj za treznost bistveno drugačen kot boj proti jetiki
V zvezi z vprašanjem protijetičnega boja smo poudarili povezanost tega vprašanja z vprašanjem naše treznosti. Zavedati pa se moramo, da mora biti boj za treznost bistveno drugačen, kakor je na primer boj proti jetiki. Medtem ko se vsak jetični bolnik rad in tudi več ali manj uspešno drži navodil načrtne protijetične borbe, če jih le enkrat spozna, manjka pri alkoholiku potrebna moralna osnova, to je volja, za uspešen odpor proti zlu, ki mu je zapadel. Zato je tudi ves boj za treznost, kakor ga vršijo treznostna društva med narodom, le malo uspešen. »Pijanec 6e spreobrne, ko se v jamo zvrne.« To je eden najresničnejših narodnih pregovorov, v kolikor ga ne zanikuje moderno klinično zdravljenje alkoholikov, ki pa pri nas v Sloveniji menda še ni vpeljano.
Uspešnega boja za treznost zato ni pričakovati »od spodaj«, ampak ga more izvesti le oblast z učinkovitimi, neprenagljenimi odredbami Namesto društev, ki so po dosedanjem izkustvu povečini glas vpijočega v puščavi, naj bi stopil organ strokovnjakov, ki bi sistematično proučeval vprašanje proizvodnje in potrošnje alkoholnih pijač iz zdravstvenega in narodnogospodarskega stališča. Tak organ naj bi bil iz delavnih strokovnjakov, V večjih društvih in ligah pogrešamo namreč pri posameznih članih čut odgovornosti, zaradi česar imajo take organizacije le majhen uspeh. Seveda bi moral imeti naš organ vsaj polslužben značaj z ingerenco na upravo. PTev-neti protialkoholni borci bi hoteli seveda gordijski vozel kar presekati s kakšno prohibicijo, kar pa je, kot je dokazala Amerika, nesmiselno in neuspešno. Narod si tudi ne bi pustil kar tako vzeti »dobre kapljice, ki mu pomeni pol življenja. Še v pesmi jo opeva. Treba je namreč z zakonitimi sredstvi smotreno omejevati nezmernost, ki šele ustvarja resnost vprašanja alkoholizma in ki jo žal tudi v našem narodu pogosto srečujemo. Naj navedemo vsaj en vzrok temu.
V novejšem času prodirajo na naš trg vedno tispešneje močna in cenena dalmatinska vina, ki jim naše domače vino ne more konkurirati. To je tudi razumljivo. Dalmatinsko vinogradništvo je v primeri z našim zelo primitivno in ne pozna onih visokih stroškov, ki bremene našega vinogradnika. Iz -tega razloga je dalmatinski vinski pridelek cenen. Nara-vna posledica tega je, da imajo domača vina na domačem trgu vedno manj kupcev in ostaja vino našemu vinogradniku v kleteh. Upati tudi ne more, da bi za izgubljeni domači trg našel odjemalcev drugod. Tem novim razmeram se tudi ni mogoče kar čez noč prilagoditi, na primer z omejitvijo domače produkcije. To pa zato, ker izrazit vinogradniški svet ni primeren za drugačne donosnejše kulture.
Vsi ti razlogi so izsilili nov način potrošnje domačega vina v vinorod, krajih samih: pridelovalci potočijo svoj pridelek na drobno kar sami, največkrat kar v zidanicah. Vino, ki se je torej prej prodalo v nevinorodne kraje, se popije doma. Celoten narodnogospodarski učinek je pa ta, da popije naš narod vsako leto več vina, ker domača produkcija ne nazaduje, tuja vina pa se vedno bolj uveljavljajo.
Naši vinorodni kraji so v pogledu druge proizvodnje vsi močno pasivni. To pasivnost so v normalnih razmerah krili 6 prodajo vinskega pridelka. Ker sedaj ti kraji v velikem delu svoj pridelek sami potrošijo, je prejšnje ravnovesje porušeno. Kupna
moč pada, uboštvo narašča, kar pa je najhujše, se k temu druži nehotena nezmernost v pijači. Naš človek pije ,če ima, če pa nima, je tudi pri težkem delu dober studenec. Tega ne smemo nikdar pozabiti pri reševanju našega treznostnega vprašanja. Kaj naj tu pomaga propaganda? Kaj pripovedovanje o škodljivosti alkohola? Učinkovita mora biti le temeljita proučitev vprašanja našega alkoholizma iz vseh strani, tudi gospodarskega, in ne le higienskega, Ko bodo ta vprašanja pojasnjena, pa je na vrsti oblast, da s pametnimi ukrepi temu od-pomore.
Če ne bomo omejevali našega vinogradništva, pa mu na drugi strani tudi ne pustili, da se v sedanjih neugodnih razmerah razvija dalje (za to je naša banovina že menda nekaj poskrbela), bomo našemu treznostnemu gibanju lahko pomogli še na različne načine. Drugi narodi mislijo že na marsikaj, kar je pri nas neznano. Da navedemo le en primer. Našemu vinogradništvu in treznostnemu gibanju bi hkrati mnogo koristili s smotreno propagando uživanja svežega grozdja. Saj je pri nas potrošnja svežega grozdja res zelo majhna, To pa zato, ker prodaja grozdja ni organizirana. Posvetimo na primer v jeseni ob času trgatve teden dni propagandi za grozdje. S tem bomo hkrati pri našem vinogradniku zbudili zanimanje za žlahtnejše namizne sadove, da se ne bo več zelo oklepal samorodnih vrst, ki onesposabljajo kakovosit naših domačih vin za uspešno konkurenco na trgu. Tako bo zanimanje za sveže grozdje hkrati že vplivalo na zboljšanje domačih vin m bi mogli pozneje misliti celo na tuje vinske trge. Nikar torej ne pozabimo na prevažno vprašanje potrošnje svežega grozdja, ki mora postati popularno tudi v vseh naših nevinorodnib krajih. Učimo 6e pri Nemcih, kako se take vrste propaganda organizira. Zdravniki, gospodarstveniki in vseh vrst drugi strokovnjaki (mislimo pri tem zopet na zgoraj omenjeni organ protialkoholne borbe) bi morali povedati narodu brez fraz svojo tehtno besedo.
Naša znana nezmernost je toliko pogubnejša, ker se je narod sam ne zaveda, kakor se na primer zaveda resnosti vprašanja tuberkuloze. Je pa dejansko alkohol hujši in zavratnejši sovražnik naroda kakor jetika že iz golega dejstva, da jetika ni podedljiva, medtem ko je statistično docela dokazano, da sc alkoholizem posameznika težko maščuje še v pozne rodove potomstva. Izračunali so že tudi, kako ogromne milijone škode utegne prizadejati državi en sam alkoholik s svojim potomstvom v razmeroma kratkem času. Dolgove teh nesrečnikov plačuje država v bolnišnicah, jetnišnicah, blaznicah, poboljševalnicah in podobnih zavodih.
»Borba krščanskih strokovničarjev za nov red«.
Brošura pod tem naslovom nam kaže, kako naj 6e organizirajo gospodarske in socialne razmere v tisti smeri, ki jo je pri nas začel propagirati dr. J. Ev. Krek in ki edina more pripeljati delavstvo do tega, da bo enkrat res nekaj pomenilo in da ne bo vedno le služilo zasebnemu ali državnemu kapitalizmu, temveč da bo v gospodarstvu enakopraven in soodločujoč činitelj. Brošura se naroča pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5), dobi se pa tudi v knjigarnah. Gospodje, ki so dobili brošuro na ogled, pa je niso vrnili, so naprošeni, da jo poravnajo. Kdor je izgubil poštno položnico, naj nakaže po cek. računu št. 14.665, Strok, zveza poljedelskega delavstva.
David je spodtaknil Colfata
Ljubljana, 7. junija.
Potrt popotnik rahle židovske fiziognomije je s potovalnim kovčegom v rokah urnih krač izginil po tekmi med BSK-om in Ljubljano v mračni rov pod tribuno. Njegov iz »Politike« znani obraz je imel lastnika v BSK-ovem trenerju »herju Nemešu«. In za tem žalostnim vodnikom se je zgrnila brez glasu velika čreda preplašenih bitij v beloplavih oblačilih. Kakor zapuščen morski svetilnik mračni — pa tudi visoki — Stevo-vičev Ivanček iz Belgrada je imel še solze v očeh od pretesljivega joka, ki ga je bil uprizoril ljubljanski publiki potem, ko je z veliko spretnostjo zabil lastnemu vratarju usodno pomembni gol. V tej trumici ni bilo nič ošabnosti, nič velemestne »otmenosti« in važne samozavesti, bili so le še dobri, preprosti, sočutja vzbujajoči bratje z jugovzhoda. Ta hip je že bilo jasno, da BŠK ni postal prvak države. In takile ljubljanski krompir-jevci so nogometnim učenjakom prekrižali prelepo pot do cilja!? Pa so mislili učenjaki, da bodo brez težave brezobzirno na tej poti povozil slovenskega ligaša, ki je kakor rob pod stopnicami bedno stokal prav spodaj na ligaški lestvici! — Povozili bi bili svojega prijatelja, čeprav jim je dajal vsa leta zvesto svoje glasovalne zaupnice, povozili bi ga bili meni nič tebi nič ter ga vrgli iz ligaške hiše ven v podzvezno grmovje, kjer bi bil jok in škripanje z napredovanjem. Kar na mah bi bili uničeni dolgoletni napori naših ljudi, ki so s sijajno zvestol>o neprestano > delali v stiskah in pomanjkanju na to, da bi dvignili kvalitetno stopnjo slovenskega nogometa. Star, sicer nekoliko hrapav pregovor pravi, da v sili hudič še niuhe žre — in za ljubljansko lakoto je moral biti v nedeljo tečen tudi slonokoščeno trdi BSK. Ta čas pa so nam v Sarajevu naši Bosanci za boljši apetit zmešali krasen aperitiv, ki so mu dali ime >Clades Concordiae«. Konkordije ni mogel rešiti niti »ubežni uskok« Zemljič.
Kaj bi vam navajal še enkrat potek, katerega gorečneži znate že skoraj na izust iz raznih časopisov, ki že ponoči zagledajo luč flneva! — Dovolj bo, da ponovimo le, kako je bila hegemonija na terenu v glavnem porazdeljena. V prvih minutah je pritisnil BSK, potem pa je zagodla nejevoljno Ljubljana, ki je bila v premoči dobrih dvajset minut. Nato je za pet minut spet prevzel glavno besedo BSK, ki pa je moral prepustiti iniciativo malo manj kot do konca polčasa Ljubljani. V drugem polčasu sta bila dobrih deset minut nasprotnika enakopravna, potem pa je postala Ljubljana presneto sitna ter je napadala dobre četrt ure. Zadnje četrt ure pa eo se Belgraj-čani skoraj usidrali pred ljubljanska vrata in šele v zadnjih minutah si je Ljubljana opomogla toliko, da je prevzela iniciativo večkrat prav nevarno v roke. Prvi gol je v 11 minuti prvega polčasa zabil iz prostega strela Lah — 1:0 — izenačil je Podhraški v 34 minuti istega polčasa, po sijajni kombinaciji, ki je šla od Radovanoviča do nasprotnega šestnajstem, kjer je postala kar baročno bujna in nafančna kakor sekundni kazalec. Z noge na nogo je šla žoga, z glavo na glavo: od Radovanoviča do Lehnerja, od Lehnerja do Božoviča, od Božoviča do Valjareviča, od Moše do Božoviča in spet nazaj k Valjareviču, ki je dvignil k Podhraškemu. Podhraški je udaril odlično in bilo je 1:1. Toda veselje BSK-ovcev in pridnih belgrajskih podžigačev ni bilo dolgotrajno. Že dve minuti pozneje v 36 minuti je Stevovič prekrasno porinil žogo mimo Puharja v lastno lopo. In bilo je 2:1 za Ljubljano. V drugem polčasu je dobil od Moše žogo Valjarevič, ki je stal v olfsideu.
Toda nič ni pomišljal, ampak počil neubranljivo 2:2. Obe,strani, posebno pa še BSK-ovci, sta potem golu poskušali za vsako ceno zmagati, toda usoda je hotela drugače.
Stari mornar Bertoncljev Stane in njegov zvesti kompanjon Luce Žitnikov sta bila strah in trepet vsem BSK-ovcem, ki so v šestnajsterec pri-letavali s temnimi nameni. Kakor dva leva sla razdirala, neustrašeno skakala v največje gneče ter odbijala v polje, da je bilo veselje. Kdo bo boljši, sta si porazdelila po bratovsko: vsak en polčas. Ob koncu pa sta bila oba v težkih trenutkih tako dobra in tako neugnano pogumna kakor že zlepa ne kdaj kak slovenski branilski par. Nogomet je danes činitelj, ki reprezentira posamezna mesta, dežele in države nadvse vidno. Povsod se dobe uvidevni ljudje, ki športnikom, kateri večajo v svojimi uspehi krajevni ugled, preskrbe službo.- Zadnji čas je že, da se tudi v Ljubljani v tem oziru razmere obrnejo na boljše. Igralec, ki je leta in leta tako pogumno tvegal in se tako požrtvovalno boril za ugled mestnega in slovenskega reprezentativnega kluba kot se je boril Bertoncelj Stanko, bi moral že zdavnaj dobiti primerno službo! Na igrišču so navdušeni nad igro in nad igralci vsi ljudje in med njimi so tudi možje, ki lahko založe odločilno besedo na pravem kraju! Toda kaj, i ko po tekmah navdušenje splahne in podžigati v privatnem življenju v junaku športne nedelje pri nas ne gledajo več igralca, ampak navadnega zemljana, ki mora za prozaični življenjski boj zastavljati prav tako do izčrpanosti vse svoje sile kot jih je bil njim v veselje in skupnosti v ugled zastavljal v tekmi.
Tu pa tam so se na nedeljski tekmi godile tud prav zabavne stvari. Tako sta ob neki priliki Slapar in Kneževič ob spopadu odletela na kolena ter pogrebla, ko sta iskala pod zeleno rušo skritih črvičkov, prav temeljit kos parcele. Marsikdo se je moral namuzniti Stevoviču, ki so mu po nesrečnem golu lile kakor lešniki debele solze po razžaloščenih licih. Dolgo ni mogel v njegovem srcu usahniti ta obilni izvirek plemenitega čustvovanja. Ljudje so se nekajkrat prav od srca nasmejali dolgopetemu, robatemu Radovanoviču, ki ga je na prekanjen način :sparik Erber. In ko se je v Valjareviča, ki je bil podrl Bertonclja Stanka, zakadil v sveti jezi Luce, podoben grmečemu Zevsu, so prisotni opazili, da je »Valjar« poizkušal odpreti usta, pa se mu je takoj zataknilo v grlu, ko je pogledal v Lucetov obraz. Če bi bil imel rep, bi ga bil stisnil med noge, tako pa jo je samo pobral s sedemmiljskimi koraki proč od razsrjenega Ljubljančana. Neki najbolj ginjeni gledalci so po odmoru ukrotili svoja naj-nežnejša čustva s pivom, slivovko in »brizgancem«. Pravijo, da jim je šlo potem podžiganje bolj od rok!
Pred koncem igre je BSK zablestel v polnem sijaju, sicer samo dobrih deset minut, ampak tako slepeče, da je Logarju že kar jemalo vid. BSK-ov napad je sestavljen iz odličnih tehničar-jev, dobro podkovanih v trikih, izborno disponi-niranih za presenetljive kombinacije, ki so jih izvajali z zares vzgledno natančnostjo. Opazili smo, da BSK, kadar igra tako, daleč prekaša Gradjan-skega po virtuoznosti, soroden pa mu je po nevarnosti. Ljubljana je tokrat prestala krst v ognju in žveplu, znebila pa se je likratu tudi dušeče more, da mora z BSK-om vedno izgubiti. Enajstorica Ljubljane se je borila od prvega do zadnjega moža in od prvega do zadnjega hipa z neverjetno požrtvovalnostjo, pa tudi s solidnim znanjem. Po nedeljski tekmi sklepamo, da nas bo ta enajstorica v bodoče prav do,bro zastopala.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Krat	Barometer-sko stanje	Tempe- ratur« r r<		a > Is S. « <1>T 32 "	i a »oc "7	Veter	Pada- vine	
		1 « DS	ca , xr 03 C °l			Umer, jakost)	m/m	vrsta
Ljubljana	767-2	26-5	17-2	77	6	0				
Maribor	764-4	23-4	13-0	80	4	0			—
Zagreb	763-9	2t>*0	13-0	80	0	SE,			—
Belgrad	763-0	30-0	14-0	90	6	sw,	—	—
Sarajevo	764-i	27-0	11-0	90	3	0			—
Vis	763-8	23-0	17-0	60	3	NWj				
Split	763-2	3.-0	190	70	0	SW,				
Kumbor	762-5	26-0	18-0	70	0	w,	—		
Rab	764-4	25-0	18-0	60	0	E,				
Dubrovnik	763-1	25-1	16-0	80	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, toplo vreme.
Splošne, pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto, 4. junija je bilo iz noči do 9.10 popolnoma oblačno, nakar se je ista nekoliko zmanjšala, vendar pa je bilo pretežno oblačno do 11.10. Med 11 in Iti ee je oblačnost spreminjala, ob 16 pa se je skoraj popolnoma zjasnilo; tako je ostalo do 21, nakar se ja zopet pooblačilo in tako ostalo tudi ponoči.
V nedeljo, 5. junija je bilo iz noči do 6 popolnoma oblačno, ob 6.5 se je pričelo nekoliko jasniti, vendar pa je prevladovalo še vedno oblačno vreme. Ob 14.15 se je pričelo naglo jasniti in je ostalo večinoma jasno do 17.20, nakar se je zopet pooblačilo in tako ostalo v noč.
Včeraj, 6. junija, je bilo iz noči do 9 megleno; ob 9 se je megla dvignila in se je polagoma zjasnilo. Oti 11—16.40 je bilo večinoma jasno, nato pa se je od severne strani močno pooblačilo. Popoldan od 12.30—15 je pihal precej močan jugo-zapadni, zvečer med 20 in 21 pa lahen severni veter.
Najvišja	temperatura	v	soboto 21.0 stop.	C.
Najvišja	temperatura	v	nedeljo 22.3 slop.	C.
Najnižja	temperatura	v	nedeljo 12.6 stp.	C.
Najnižja	temperatura v ponedeljek 12.4 stop,	C,
Koledar
Danes, torek, 7. junija: Robert.
Sreda, 8. junija: Medard.
Obvestila
Nočno služlto imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Rjiinor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmaver, Sv. Petra c. 78.
»Slovenska ženska zveza« v Chicagu priredi skupni izlet v domovino. Skupina 20 oseb bo dospela 8 junija t. 1. z brzovlakom ob 8.50 v Ljubljano, kjer bo na glavnem kolodvoru slovesen sprejem z godbo in pozdravnimi nagovori.
III.	vsedržavni kongres Zveze slaščičarskih mojstrov kraljevine Jugoslavije bo dne 7. in 8. junija ob 9 dopoldne v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, medtem ko se bo vršila predkonlerenca delegatov dne 7. junija ob 18 zvečer v mali zbornični dvorani.
Moto klub »Hermese vabi vse člane in nečlane vozače, ki bi se udeležili dirke v Zagrebu (v nedeljo, 12. t. m.) na setanek, danes ob 20 v re- : stavraciji >Šesticac Startnina za dirkače je predvidena.
Gospod Koiacio Aleksander, baritonist naše opere, sodeluje na cerkvenem koncertu prihodnji ponedeljek, dne 13. t. m. Izvajal bo naslednja dela: Marxovo Marijino pesem za bariton-solo in orgle, Mozartov Ave verum za bariton-solo, godalni kvartet in orgle, dr. KimovČevo Zdravo Marijo za bariton in orgle, ter tri Bachove duhovne pesmi, prav tako za bariton in orgle. Poleg Kolacia sodelujejo na tem koncertu: ga. Zlata Gjungjenac (sopran), Pavel Rančigaj (orgle) in Ljubljanski godalni kvartet. Začetek koncerta točno ob pol 9 zvečer, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
500 pevcev, ki so včlanjeni v Hubadovi župi, bo izvedlo spominski koncert v počastitev spomina slovenskega skladatelja Emila Adamiča ob priliki, ko bo odkrit njegov spomenik pred poslopjem Glasbene Matice ljubljanske v Vegovi ulici. Adamičev spomenik postavi Glasbena Matica ljubljanska in odkritje bo v soboto, dne 11. t, m., ob pol 7 zvečer. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice,
Drevi ob četrt na 7 začne v veliki Filharmonični dvorani sklepna produkcija šole Glasbene Matice, Na klavirju, na violini in na čelu bodo igrali gojenci dela domačih in tujih avtorjev. Vseh nastopajočih je preko 30. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 din in je obenem vstopnica. Prihodnja, zadnja produkcija šole Glasbene Matice, bo v petek, 10, t. m., ob četrt na 7 zvečer.
Izza naših meja
Veliko navdušenje v Trstu je vzbudila vest o ustanovitvi pravne fakultete. Vest o tem dogodku je sporočil Tržačanom minister za vzgojo Botlai, ki ,e izjavil, da se mora smatrati nova šoia kot nekaka korporacija, ne v pravnem in sindikalnem 6mislu, ampak v zgodovinskem. Velika množica iržaških fašistov se je zbrala ob času, ko se je vršila v fašističnem domu svečana ceremonija ustanovitve nove fakultete pred tem domom in je vzklikala fašizmu in Musoliniju. Omenili bi še, da je vzgojni minister obiskal poleg šol v Istri tudi šole na Občinah, Banah, Sežani, Tržiču, kjor je dobil v spomin vazo s posvetilom ter v Postojni, kjer 60 mu priredili svečan sprejem in kjer si je ogledal postojnsko jamo.
Za obiskom ministrov za javna dela in za vzgojo se pričakuje kmalu tudi obisk Mussolinija, ki bo prišel v Trst in si bo ogledal tudi Istro.
V bližini Sežane sta izbruhnila pretekli teden dva obsežna gozdna požara, ki sta uničila predvsem precej borovcev.
Okoli sto delavcev iz Soške doline je odpotovalo za eno leto v Nemčijo na delo. Skoraj vsi znajo italijanski in nemški jezik in bodo tolmači italijanskim tovarišem, katerih je šlo v Nemčijo skupno 30.000. Njih delovna pogodba velja od 19, aprila 1938 in sc lahko podaljša.
V Trstu je 19.553 brezposelnih, ki dobivajo podporo; 1560 od teh pa je bila podpora odbita.
Tajnik sindikata lekarnarjev v Gorici Urbani Albanese je izdal marca meseca okrožnico, da ne smejo imeti etikete na steklenicah za zdravilo več navodil v slovenskem jeziku.
V Vrtovinu je bral novo mašo Tone Satej,
V Mirnu je umrl 92 letni Miha Štanta, oče župnika Vinka Štanta v Šempolaju. Pokojnik je bil daleč znan in čislan. Uslužben je bil kot mitničar na soškem mostu.
Robizonov otok praznuje jubilej
Kdo ne pozna Robinzona in kdo ni z nestrpnostjo prebiral Robinzona? Gotovo pa vsak ne ve, da je ta Robinzon resnično živel, čeprav je tako, kakor ga opisuje pisatelj Defoe, nekoliko neresničen. Zgodba mornarja Selkirka, ki so ga pustili na samotnem otoku in ki je tam živel pet let, je gotovo dala pisatelju snov za 6loveč roman o Robinzonu. Gotovo pa ni nobenemu znano, da bo ta otok praznoval v tem letu svoj jubilej, in sicer 400 letnico, odkar je bil odkrit.
Zavetišče in skrivališče morskih razbojnikov
Otok je bil odkrit pred 400 leti, in sicer ga je odkril španski pomorščak Juan Femandez. Na vsak način je bil ta Španec junak svoje dobe, saj se je podal na veliko pot na Tihi ocean. Komaj 350 morskih milj od kopnega je odkril otočjo skupino, ki je obsegala tri otoke. Na največjem otoku, ki se danes imenuje Mas a Tierra, se je naselil. Tu je živel s svojo družino mnogo let, dokler ga niso pregnali z otoka. Otok se je imenoval takrat po njem Juan Fer-nandez. Ob svojem odhodu je pustil na otoku nekaj koz, ki so se v nekaj letih neverjetno razmnožile. Te koze so bile našemu Robinzonu, to je mornarju Aleksandru Selkirku, zveste prijateljice. Po odhodu Fer-nandeza je bil otok več desetletij prazen. Šele po pol stoletju so ga odkrili na novo morski razbojniki. Ti so ga kaj kmalu spoznali za prav varno točko. Na njem so uredili razne dupline za shranjevanje plena, ki so ga na svojih roparskih pohodih ob obalah novega sveta ulovili.
Naš novi roman:
V treh letih - šest milijonov izvodov
Če danes doseže kaka knjiga v prodaji milijon izvodov, bodisi v izvirnem jeziku ali v prevodih, je to spričo današnjega majhnega zanimanja za knjige in za kulturo nele zanimivo, marveč pomeni rekord. Če se pa kateri knjigi zgodi, da jo leto dni po izidu prevedo v francoščino, nemščino, italijanščino, španščino, portugalščino, fin-ščino, grščino, japonšino in je gre v angleškem izvirniku ter v vseli teh prevodih med ljudi nad šest milijonov izvodov, je to dogodek, kakršnih kulturna zgodovina malo pomni. Če vrh tega knjiga zadovolji s svojo zanimivostjo preprostega, nezahtevnega bralca, zadovolji zaradi svojega izrednega^ sloga in umetniške lepote izobraženca ter ustreže celo vsem kritikom brez razlike nazora ali narodnosti, potem lahko govorimo o knjižni senzaciji današnjih dni.
Taka srečna knjiga je napol zgodovinski, napol fantastični roman Amerikanca Herveya Allena >Anthony Adverse, cesarjev pustolovec*, ki je dosegla v zadnjih dveh letih vse rekorde, ki so omenjeni v zgornjih vrsticah. Ta roman, po katerem je bil narejen veliki ameriški film, ki smo ga videli lansko sezono, prične naš list prinašati v slovenskem prevodu prihodnje dni. O vsebini in pomenu tega izrednega, nadvse zanimivega in oblikovno dovršenega knjižnega dela. bomo naše bralce poučili v prihodnjih člankih.
Robinzonovo hrepenenje po vrnitvi nazaj na otok
To gospostvo morskih razbojnikov je prenehalo. Zopet je bil otok pozabljen in rajska tišina je vladala na njem. Nekega dne, medtem je preteklo skoraj že dve sto let, pa je priplula mimo angleška ladja Ein-queports. Kapetan je sklenil, da na tem otočku pusti za kazen mornarja Aleksandra Selkirka, ki se je nekaj upiral kapatinu. Kaznjenec je živel na otoku pet let. Koze, ki jih je tukaj pustil prvi odkritelj Juan Fer-nandez, so mu dajale mleko in pa kože za obleke. Svoje življenje je v tem paradižu tako priredil, da je pozabil celo svoj jezik. Ko so ga po petih letih opazili mornarji neke ladie in ga osvobodili tega samotnega življenja, je trajalo nekaj tednov, preden se ie zopet navadil na govorjenje. Hrepenenje po otoku pa se mu je pozneje vedno javljalo. Vedno je gojil željo, da bi se zopet povrnil na ta otok, kjer je preživljal mirne dneve daleč stran od sveta in ljudi. Toda ta želja se mu ni nikdar izpolnila Angleški romanopisec Defoe je uporabil zgodbo tega mornarja za svoj roman. Doživljaji Aleksandra Selkirka so prišli v svetovno slovstvo in Defoe je postal slaven zaradi tega dela.
Otoček danes
Otočna skupina Juan Femandez ima svojo zgodovino. Nekaj časa je bil jetnišnica, ki pa je danes opuščena. Končno so se na njem naselili razni naseljenci. Na njem živi danes 60 do 70 ljudi, ki so srečni v tem zemeljskem raju daleč stran od današnjega sveta. Često se v poletju ustavljajo tu parniki, da si radovedni potniki ogledajo bivališče mornarja Selkirka. Država Čile se je odločila, da proslavi k)0 letnico odkritja tega otoka in tako hkrati praznuje Robinzona, ki ga je Defoe našel v Aleksandru Selkirku.
Plinska vojna pred 2000 leti
Splošno prevladuje mnenje, da so začeli uporabljati strupene pline kot vojno sredstvo šele v 20. stoletju. Toda zgodovina pripoveduje, da so jih uporabljali pred 2000 leti. Tukidid pripoveduje v svojem poročilu o obleganju mesta Delion pred 2500 leti, da so Špartanci napolnili votla debla s smolo, žveplom in žarečim ogljem. Sam smrad je oblegance prisilil, da so se vdali sovražniku.
Kitajci so se posluževali tudi podobnega načina. Lonce, napolnjene z žveplom in arzenikom, so postavili tako, da je smrad šel v smeri vetra proti sovražniku. Jedek smrad je preganjal nasprotnika.
Tudi Leonardo da Vinci se je ukvarjal s tem, da bi iznašel strupene pline.
V letu 1557. je Nemec Veit Wu!ff pripravil arze-nov plin. Slavni kemik Glauber se je bavil s tem, da bi 6pojil zmes solne kisline in terpentina. Za časa svetovne vojne pa je kemija bila vsa v službi vojne.
Najiepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«!
»M
‘>
\?V.V 7; »f«
Z ■ f! V'. i
~	-sč	-	.	'	*.vr
Nemške »vojaške ptice« so se vsedle na polju pri Aspcrnu blizu Dunaja.
W"f'.WJWM	1
'' '
Z obrtniške razstave v Berlinu: Ura, ki jo je umetniško skoval neki madžarski kovač.
Dvakrat se je rešil električnega stola
Nevarni bandit in trikratni morilec John Vogue je že dvakrat ušel smrti na električnem stolu. Sreča se mu je nasmehnila v tem, da so se obakrat pokvarili električni aparati, ki dajejo tok stolu v znani jetnišnici Sing-Sing. Na smrt obsojeni je to hitro izrabil in izjavil, da vidi v tem božji migljaj in da usmrtitev ne bo uspela, češ, da je nedolžen. Pred nekaj tedni so ga že tretjič prisilili, da se je vsedel na električni- stol. Stari zločinec se je vsedel in bil prepričan, da tudi tretjič ne bo deloval mehanizem. Smeje je dejal oblastvenim organom, ki so morali prisostvovat: zadnjemu dejanju: »Nedolžen sem, gospodje, prisegam. Videli boste, da tudi sedaj ne bo deloval aparat.« V rokah je imel tri rože in dojlal: »Ena roža pripada moji ženi, druga moji hčerki, tretja je moja. Če se vam pa res posreči, da umrem nedolžen, potem posvetim te rože svojemu Bogu.« Dokler je govoril, mu je dogorela pipica tobaka. Mimo ie stopil k jetniškemu pazniku in ga poprosil za ogenj. Zopet je izrazil svojo vero, da se ne bo dogodilo nič hudega. Zopet se je vsedel na stol z upanjem, da mu tokrat zopet uspe. Še pol ure je govoril. Bi! je zelo dobro razpoložen. Privezali so ga in spustili tok. To pot pa je brezhibno deloval aparat. Telo se je začelo zvijati v krčih, ki so značilni pri smrti z elektriko. Po nekaj minutah so zdravniki ugotovili smrt. Da, vse ni nič pomagalo, pravici je bilo zadoščeno, četudi se je otepal na vse načine smrti.
Prometna sredstva na Kitajskem
Kitajci danes že zdavnaj niso več narod pomorščakov. Nekoč so pluli do Malake, da tam zamenjajo svoje blago z evropskimi trgovci. Najbrž so Kitajci tudi odkrili Ameriko z zapadne strani. Ta velika potovanja so danes prenehala. V vzhodnoazijskih obalnih vodah mrgolijo danes jadrnice, ki jih imenujejo džunke. Džunka je najpreprostejše vozilo: štirioglata plavajoča skrinja, na njej je jadro. Neverjetno so okretne in v pristanišču Hongkongu kar mrgoli teh džunk. Sampani so nizki čolnički, katere uporabljajo tudi za stanovanja. Ti sampani posredujejo v glavnem promet med parniki in obalo. Te ženejo z vesli. Po kitajskih rekah imajo tovorne in potniške sampane.
V velikih kitajskih pristaniščih je promet že moderniziran. Poleg avtomobilov, cestnih železnic in avtobusov pa je še mnogo zelo preprostih vozil, in sicer rikša, ki je dvokolesni voz. Tega vlečejo kuliji. Ta voz imenujejo tudi »kočijo vzhoda«. V mestih s strmimi in še ne zgrajenimi ulicami uporabljajo nosilnice. V obliki nosilnega stola jih uporabljajo zlasti na podeželju. Štirje ga nosijo, peti pa teče za njimi za zamenjavo.
V notranji Kitajski je človek še vedno prava tovorna žival. Na hrbtu in na ramah prenašajo Kitajci z nosilnimi palicami težke tovore. Kjer so poti nekoliko boljše, uporabljajo samokolnice. Najbolj uporabljeno prometno sredstvo je dvokolesna taljiga, ki jo vlečejo konji ali pa govedo. V velike daljave pa je gotovo še najbolj zanesljiva kamela. Karavane skrbe za promet po veliki puščavi Gobi. Ob Tibetu imajo nalašč za jahanje vzgojene vole.
Poleg vseh modernih vozil Kitajec noče opustiti svoja preprosta prometna sredstva, kar je znak, da je še nazadnjaški in starokopiten.
Eskimca zaželela kolesa
Ponesrečeni polet na severni tečaj, ki sta ga tvegala letalca Wiley Post in Will Rogers je gotovo še v vsem v spominu. Oba letalca sta pri svojem podvigu, da bi preletela severni tečaj, našla smrt. Njuni trupli sta našla dva Eskimca. Obema pa so dali nagrado zaradi tega. Ta dva pa sta vrnila nagrado, češ, da ne marata denarja in bi raje imela kolo. Njuni želji so ustregli. Ta želja pa je darovateljem nerazumljiva, kajti za kratek ča6 v letu, kolikor ni snega, res ni vredno imeti kolesa.
Ali že veste . ..
da je v prejšnjem stoletju izumrlo nič manj kakor sto vrst živali,
da je društvo beračev s 100.000 člani zahtevalo od ministra za socialno skrbstvo v Mehiki priznanje za svoj obstoj,
da mora čebela preleteti do 60.000 km, preden nabere pol kilograma medu,
da je ljudi na svetu 2,110.000.000 in da jih polovica od teh živi v Aziji,
da je največja grobnica v indijskem mestu Bija-pur, in sicer je to grob šaha Mohameda Alija. Obsega pa 50X50 m površine,
da pridobivajo maslo v Kehri v Afriki iz drevesa in da je mnogo boljše kakor pa maslo iz kravjega mleka.
Pariz se pripravlja na sprejem angleškega kralja in kraljice. Slika kaže, kako snažijo pariške spomenike, da jih angleški kralj ne bi našel zaprašene in umazane.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 7. junija:	11	Šolska ura: Moje knjige in
moja knjižnica (g- Oskar Hudales) — 12 Uverture (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi ^— 18 P©* ster spored Radijskega orkestra — 18.40 Devize, devizne omejitve in način plačila brez deviz (g. dr. .losiP Mihelak) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert Radijskega orkestra — 21 Rossini: dtalijanka iz Alžira«, opera (prenos iz Rima) — 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Torek, 7. junija: Bel grad: 30 Nar. pesmi, 20.3(1 Komorna glasba, 21.40 Plesna glasba — 'iagreb: 20 Puškinove uglasbene pesmi, 21 Milan-Praga: 19.15 Radijski film, 20.30 Igra, 22.15 Griegova sonata — Varšava-Trst-Milan: 21 Rossinijeva opera »Italijanka iz Alžira« — Budimpešta: 19.30 Mozartova opera «Cosi fan tutte«, 22.35 Cig. orkester, 23.10 Plošče — Him-Bari: 21 Igra .Gospod v sivem plaščn. — Dunaj: 19.10 Plošče, 20 Koledar, 21.15 Petje in glasba, 22.30 Kvartet mandolin in godba.
»Slovenčeva“ podružnica
Ljubljana, ijjrleva cesto
(palača Poštni dom)
Paul Heyse:
ANDREA DELFIN
Novela.
Andrea je pograbil njegovo roko. »Moj dragi prijatelj,« je dejal z vso prisrčnostjo, ki jo je še vedno premogel, »nobene pravice nimam, da bi zahtevaj od vas tudi najmanjšo žrtev. Čustvo srčnega nagnjenja, ki me je že od vsega začetka vleklo k vam, se samo najlepše zahvaljuje in ne upam si vas v imenu tega svojega prijateljstva za nekaj prositi. Pri sliki one plemenite žene, katere beseda, polne ljubezni, ste mi pravkar dali čitati, pa vas rotim: ne hodite več v grofičino hišo. Bolj kot vse drugo, kar jaz vem o njej in čemur celo vi sami ne oporekate, naj vas vari moj opomin, da vam bo v nesrečo, če 6e ne boste izognili v teh poslednjih urah. Obljubite mi, najdražji moj!«
Ponudil mu je roko. Toda Roscnberg ni segel vanjo. »Ne zahtevajte trdnejše obljube,« je dejal in resno zmajal z glavo; »saj vam zadostuje to, da imam najtrdnejšo voljo, slediti vašemu svetu. Če pa bi bil demon močnejši od mene in bi podrl vse ovire, ki bi mu jih stavil na pot, potem bi čutil dvojno bol, ker sem se izneveril sebi in vam. Saj ne veste, kaj vse ta ženska lahko doseže, če hoče.«
Nato sta umolknila in se še nekaj časa zamišljeno peljala skupaj po mrtvi gladini, ki se je leno, kot barje, izmikala dnu njune gondole. V bližini Rialta je želel Andrea izstopiti. Naročil je mladeniču, da pozdravi mater in je na vprašanje, če ga bo mogoče čez mesec dni še dobiti v Benetkah, čemerno skomignil z rameni. Dolgo sta sedela z roko v roki in ko je gondola pristala, sta se ločila s prisrčnim objemom. Še zadnjič je pogledal razumni in zvesti mladeničev obraz skozi odprtino krova in pokimal prijatelju, ki je bil v misli pogreznjen obstal na stopnici. Obema je bila ločitev belestnejša, kot sta si mogla razodeti.
Ker je Andrea mislil, da se je že davno otresel
vseh vezi, s katerimi se posameznik naveže na posameznika, in ker se mu je zdelo, da je zaradi groznega smotra, ki si ga je zastavil, odmrl vsem neznatnim življenjskim ciljem, se je toliko bolj čudil samemu sebi, ker ga je tako bblela misel, da si bo moral zdaj več tednov pomajfati brez tega mladeniča. Kmalu pa se mu je vsilila želja, da ga ne bi več srečal tukaj, preden se mu ne posreči njegovo delo. Sklenil je, da bo pisal materi pismo, v katerem jo bo s skrivnostnimi svarili pripravil tako daleč, da ne ho več dovolila svojemu sinu vrnitve v Benetke. Ko se mu je porodila ta misel, se mu je odvalil težak kamen od srca. Takoj je šel domov, da bi izvedel svoj namen.
Toda v njegovi 6ivi sobi, kamor nikdar ni prodrl sončni žarek m je prazna 6tcna male ulice negostoljubno gledala 6kozi železne križe, sta ga popadla, kakor hitro je sedel k pisanju, tak nemir in. zaskrbljenost, da je vrgel pero v kraj in divjal sem in tja kot zver v svoji kletki. Docela mu je bilo jasno, da to razpoloženje ne izvira iz globine njegove vesti in da v zbeganost njegove duše ne sili nikakršep strah, da bi kdo izdal njegovo skrivnost in jo izročil maščevanju. Saj je prav danes zjutraj spet stal pred tajnikom tribunala in se prepričal o popolni zmedenosti gospodov nasilnikov. Ranjeni inkvizitor je še zmeraj visel med življenjem in smrtjo. Čimdalj bo trajala ta negotovost, tembolj bo ogrožen obstoj triumvirata samega. En sam srečnejši zamah še proti majajoči se zgradbi in za večne čase bo ležala v razvalinah. Andrea niti za trenutek ni podvomil, da mu bo Previdnost, ki mu je dozdaj vodila roko, pustila, da se mu posreči tudi to zadnje. Še nikdar ni bil podvomil o svojem poslanstvu. Če pa ga danes vznemirja neka negotova slutnja pred veliko nesrečo, tedaj nimajo njegova lastna dejanja in načrti pri tem nič opraviti.
Mračilo se je že, ko je zaslišal od onstran s Smeraldininega okna pritajen -kašelj, dogovorjeno znamenje, da bi deklica rada govorila z njim. V zadnjem času jo je bil skoraj zanemaril in nocoj bi jo bil kar rad spet pritegnil, deloma zato, da bi
se otresel svojih misli, deloma pa zato, da bi si z novicami iz grofičine palače ohranil svoboden pristop do tribunala in morda celo prepoznal kakega inkvizitorja. Naglo je 6topil k oknu in pozdravil tja čez. Sobarica ga je sprejela z mrzlo vljudnostjo.
»Poredkoma se kažete,« je dejala; »zdi se mi, da ste sc medtem spoznali s kakšno drugo, ki vas odteza svoji sosedi.«
Zagotovil ji je, da se njegova čustva do nje niso spremnila.
»Če je to res,« je dejala, »potem boste spet našli milost pri meni. Prav nocoj bi imela lepo priliko, da bi nemoteno spet malo pokramljala. Pri moji grofici bo zvečer igralska družba, kakega pol ducata mladih gospodov. Težko, da bi šli pred polnočjo in do tedaj bi se tudi midva lahko sestala; tudi z dobrotami iz kuhinje in z mize sera naju dovolj preskrbela.«
»Ali je povabljen tudi Nemec, o katerem si mi pripovedovala, da tako često prihaja k grofici?«
»Ta? Kaj vam pa je? Ta je tako ljubosumen, da ne prestopi praga, če zavoha družbo tukaj. Sicer pa odpotuje. Bog ve kako ne bomo ravno jokali za njim,«
Andrea si je oddahnil. »Ob desetih bom tukaj pri oknu,« je dejal; »ali naj pridem k vratom?«
Pomislila je. »Rajši to,« je dejala. »Saj se dobro poznata z vratarjem, gospodinja vam bo pa menda vendar dala ključ. Ali sc greste morda svetnika zaradi male Mariette? Veste, da se mi je začela vzbujati prav resna ljubosumnost do te neznatne prikazni?«
»Nori za vami, ali pa jaz nimam oči v glavi. Le poglejte jo malo. Ali se ni vsa spremenila in tudi poje ne več, čeprav si je morjil včasih človek zatiskati ušesa? In kolikokrat jo zalotim, da tedaj, ko vas ni doma, lazi po vaši sobi in brska med vašimi stvarmi!«
»Moje knjige bere; dovolil sem ji. Če več ne poje, je pa zaradi tega, ker je mati bolna.«
»Kar zagovarjajte jo, toda jaz vem dovolj in če bi izvedela za to, da me je opravljala in vas je
hotela odvrniti od mene, bom izpraskala oči copr nici nevoščljivi.«	v
Jezno je zaloputnila okno in ni si mogel ka da ne bi dolgo premišljal njenih besed. Kdaj pre bi mu bila misel, da mični deklici ni vseeno ol njem, pognala kri po žilah. Zdaj pa si je samo tem belil glavo, kako naj uredi svoje življenje, d ne bo še dalje križal poti tej nič hudega sluteči du si. Pozneje se je spomnil še marsikatere malen kosu, ki bi utegnila zagovarjati Smcraldinino mne nje. Vsaki posamezni malenkosti ni hotel pripi sovati kakšne važnosti. Vsem skupaj pa je mori pritrditi. »Odtod moram,« je dejal sam pri sebi. »I vendar: kje bom tako varen in skrit kot v tej hiši?
Ponoči se je ob določeni uri znašel pred porta ««5*»?»* Jv z razsvetljenimi okni gledala n Stati trg. Ozračje je bilo medlo in megleno, ogla v se ,e zSodnja jesen in redki ljudje, ki so bi sc na cestah, so se stiskali v svoje kratke plašče e ©m ko je Andrea stal in čakal, da mu odpre se je spomnil večera, ob katerem je neki drugi Can tano prestopil ta prag, da je odtod odnesel svoj smrt. Zgrozil se je sam v sebi. Njegova roka, p a eri je kmalu nato zaupljivo segla sobarica, 1 mu |e prišla odpirat, je bila mrzla.
Naš prihodnji listek:
Zgodovinski roman Herveya Allena:
Antony Adverse, cesarjev pustolovec