Posamezna štev. 40 vin. SlN. 232. PoStnfna -• - pavSalfrana. V Liumjaiii, v četrtek, ie 9. okio&ro 1919. Letom • 0LOVBNEC« velja po polti aa rta strani Jugoslavije ia v LJubljani: M oelo let« naprejK 84'— ■ Id Mi M .. „ *2'— ■a četrt leta * ... 21»-meaaeaec „ 7*— lataesaantvo celoletno KM-— oi Sobotna Izdaja: ss Za osla loto ..... K 15*— KS tBOSSBStVO. 20 — i Inaeratli petltrreU (Sln 13 am visoka ali ■(« rr?w* ** arstai nsglas! . ja K MC Pri naročila aa4 16 akfcr pepnaL SafrMnfit oglas 58/9 am K t— aan Poslano: mmm £aostolpsa petttvrsta K 3-— lakaja vsak dan isvsoali po-umUi|ek ta lu poprasattak, ek 1 iri ihlii|i mr Brefalitvo jo v Kopitarjevi alloi Hov. 6/m. Bekopisi so bo vračajo; nefrmklrana pisma so m sprejemajo. Dredn. telet štv. BO. sprava, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |o v Kosltarfc/l al. 9. — Batom poitae hran. QŠMJaaake it 850 sa sardin* la kL 349 sa oglaae, avstr. ia 6elke 24.797, ogr. 26.811, bosiu-haro. 7588. Dr. Loura Pogačnika zadnja pot. Včeraj se je slovensko ka+oiiško Ijud-sffvo poslovilo od svojega bojevnika in izveste ga delavca na veličasten način. Od vnet strani so prihitela zastopstva kršč. Socialnih organizacij, prav od povsod pa i» privreli zastopniki naše organizirane katoliške mladine, da izkažejo zadnjo ljubezen in čast svojemu vzornemu budi-telju in voditelju. Hrvatsko ljudstvo je poslalo na zadnjo pot našega Lovra svoje zastopstvo. Prišli so: Uniatski škof dr. N j a r a d i iz Kri-ževcev, dr. Pero R o g u 1 j a iz Zagreba, dobra dušo naših kmečkih in delavskih fantov, odtod moč Tvojega govora, ki je vžgal v naših srcih vedno novega ognja za orlovsko misel. In še letos, ko si vsled obilice političnih poslov odložil predsedniško mesto in postal častni član Zveze, si še LISTEK. Narodni .,Kr3iev pot" koroških Slovencev. Piše dr. Val, Rožič. (Konec.l Mine nekaj minut. Vstopita kontrolni stražmojster in »financar . Obrne se proti tov, Renkotu, ki je prvi — meni nasproti _ pri vratih sedel. Prosim potni list (Passierschein).« Tov. Renko: »Ta-le gospod ima za oba. < V istem trenutku mu jaz že pomolim najino slovensko priporočilo za Špilje! Komaj začne žendar brati, se že jaz oglasim s svojo mirno Ciceronovo razlago dotične listine: Gospod stražmojster! Stvar je ta: Midva sva koroška begunca, toda (bralec naj oprosti mojemu tretjemu narodnemu grehu!) deutsch-freundliche (deutschgesinnte) Karntnenslo-venen. Morala sva pred dvema mesecema ponoči hitro zbežati pred Srbi, ki so prodirali proti Celovcu. Bila sva dosedaj v Brezah (Friesach)! V naglici in zmedenosti tisto noč nisva mogla nobenih dokumentov s seboj vzeti. Sedaj nama ie koroška nemška vlada sporočila, da so Jugoslovani že dovolili, da se begunci že lahko vrnejo, oziroma morajo vrniti, toda morajo imeti dovoljenje od kake jugoslovanske oblasti. Ker je v Gradcu najbližja taka jugoslovanska oblast, ki daje potna dovoljenja za Jugoslavijo, sva se po naročilu nemške ko- roške vlade podala v Gradec po predpisano petno dovoljenje. In to dovoljenje vsebuje ta listina zastopništva SHS v Gradcu.« Orožnik jc mene, kakor sem z zadovoljstvom opazil, zvesto poslušal in z ozirom na dejanski politični položaj na Koroškem (kakor sem videl), mojim resnim, prepričevalnim besedam tudi verjel ter mi dal z resnim obrazom potrebno odvezo (absolutorij) v nemškem jeziku, rekoč: > Da, da, že dobro! Le peljita se v Jugoslavijo, toda nazaj ne smeta vsaj brez potnih listov ne.« Jaz nato: Oh, saj ne bova prišla, ko imava doma toliko dela, ker sva cela dva meseca, najlepši poletni čas, zamudila.'- Z uradnim poklonom in vojaškim pozdravom, t. j. z dotikom dveh prstov svoje čepice se jc uslužno poslovil od naju, Tudi jaz sem v imenu obeli napravil svojo »olikano nemškutarsko dolžnost z ozirom na običajne navade ^bon-tona« ali lepega vedenja. Ločili smo se torej brez vsakega neprijetnega 'incidenta- v najlepšem soglasju, da je najino potno dovoljenje v polnem redu. Na tihem sva veselja vriskala in z nama je zavriskal tudi vlak — in mi smo sc brzo pomikali proti Arnožu (Ehren-hausen). Smo že na — zadnji postaji: Ehrenhausen — Arnož! Še naju je skrbelo! Izstopimo. Polno vozov je čakalo na postaji, namenjenih za prevoz potnikov, ki se hočejo peljati v Špilje ali kam drugam. Hitro se zlezeva z najinimi nerodnimi nogami na neki lojtrski voz ter pomagava kričati vozniku: ^Spielfeld — Špilje! Kdo se pelje z nami?« Takoj prisedeta še dva moška: en železničar in en civilist. Da sva se skrivaj še vedno ozirala po orožnikih, ki bi morda . mislili« na naju, je samo-obsebi umevno. Toda te nemško-uradne nevarnosti« nisva zapazila. Postajna za-tvornica se odpre in mi jo zdrknemo po beli cesti — še na nemškem ozemlju proti Špilju. Konjiček jc tekel brzo kakor vra-ncc kraljeviča Marica, vendar se nama je zdela vožnja — dolga, za naju zelo počasna. Med vožnjo so nas srečavali nemški vojaki, žendarji in oficirji, a šli so mimo j nas — mi mimo njih brez pozdrava in slo-l vesa. Pred mostom v Špilju smo. Konj se ; ustavi. Mi plačamo svoj visok obolus nem-j škemu vozniku in hajd na most! Toda pred ! mostom stoji še nemški cerberus in zastop-| nik rimske boginje Ceres — orožnik in financar. Ne zmeneč se za nju, jo mahneva na most (v navček), ki naju popelje na drugi svet — v Jugoslavio. In v resnici! Ne žendar, ne financar se nista zmenila za naju. Imela sta ravno opraviti z nekimi drugimi, bolj oprtanimi* strankami, najini nahrbtniki so pa bili žc čisto shujšani". Pomikava se počasi po mostu naprej. Na sredi mosta se ozrem prav previdno še enkrat nazaj. Vse v redu. Šc nekaj od veselja se tresočih korakov in midva sva na drutfem koncu usodnega mostu — pri jugoslovanski straži — v Jugoslaviji. Živela Jugoslavija! sva zavriskala navdušeno in veselo, da ie odmevalo na obe strani sosednjih si držav in deroče Mure! Ustaviva se pri kontrolni vojaški ju-doskrvartski straži. Dva podčastnika — Srb in en Slovencc — naju sprejmeta z uradno motrečimi pogledi. — Jaz se predstavim in pokažem ono za naju tako vele-važno zgodovinsko priporočilo — za Špilje! Srb bere in študira latinico in naju pregleduje, češ, ali bi nama verjel ali ne. Jaz mu na kratko še povem celo najino zgodbo v izpolnitev priporočila". Po dolgem večkratnem natančnem či-tanju kratkega, velevažnega zgodovinskega akta se junaški Srb osokoli ter mi z uradno pozo in gesto dostojanstveno reče: Gospodine, vama nc morem dozvoliti ulaza v Jugoslavijo!« No, ta bi bila pa še najlepša si mislim. Ko sva že na cilju, v, Jugoslaviji, pa bi ne smela v domačo kočo. Nc boš, brate! Rajši skočiva v Muro, kakor pa nazaj k Švabom. Zgrabim za zadnjo umstveno bombo, katero sem imel že za ta slučaj pripravljeno ter rečem brato Srbu: Molim vas, (dovedite) popeljite naus do vašega najvišjega komandata,- To je pomagalo. Srh videč, da imatn čisto vesšt, mc šc enkrat strogo premeri od nog do glave in reče resno: Če je-tako, pa idSta v božjem imenu v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovenccv!* In šla sva v novo obljubljeno deželo naših pradedov s ponosom in zavestjo, da sva srečno premagala vse ovire in težave, ki sva jih imela na dolgem begu iz dežele nemške sužnosti. — Zavriskala sva šc enkrat na glas, da sc je slikalo v deveto vas in /.c sva sedela pri kozarcu rajnega, pristnega Ljutomerčanu v gostilni pri kolodvoru v Špilju! vedno rad prihitel v naše vrste, pomagal nam s svetem, temelječim na bogatih izkušnjah dolgoletnega javnega delovanja. Življenje Tvoje bil je delaven dan. Hvala Ti, br. Lovro, za Tvoje delo v orlovski organizaciji, Vsegamogočni naj Ti nakloni zasluženo plačilo. Bratje Orli in sestre Orlice! Vse to dalo tirja od nas globoke hvaležnosti do br. Lovrota. In kako mu lepše izkažemo hvaležnost kakor da stopamo po njegovih potih. Življenje njegove bodi nam vzor! Globoka vera je dičila našega vodnika. Ni skrival te vere pred ljudmi, javno in oči to je kazal svoje versko mišljenje, in še več, vse korake svoje življenja je uravnaval po naukih božjih. Bil je vzor-katoličan. Vera mu ie bila življenjska potreba. Tak bodi Orel! Brat Lovro izprod nam moči, da Ti sledimo na to pot. Ker je tako vneto ljubil svojega Boga, je zarcogel ljubiti ickreno tudi naroa svoj. Kdo sc ne spominja njegovih zaslug za prebujo naroda na kancu svetovne vojske in o priliki majni-ške deklaracije. In končno njegova požrtvovalnost in nesebičnost, najlepši čednosti njegovega življenja! Sodeloval je v prvi vrsti pri kulturnih izobraževalnih organizacijah, ki ne prinašajo človeku materi-jelnega dobička in koristi, tirjajo pa od človeka veliko duševnih in telesnih sil, prinašaio sicer kulturnemu delavcu večkrat nehvaležnost, vendar ono tiho notranjo zadovoljnost, katero more roditi le požrtvovalno in nesebično delo. Bratje in sestre! Br. Lovro nam jc pokazal pot, hodimo po njej! In zato bratje Orli in sestre Orlice prisezimo danes ob odprtem grobu našega častnega predsednika javno in odkrito: ♦Po Tvojem vzgledu, br, Lovro, hočemo živeti po naukih katoliško cerkve, delati požrtvovalno in nesebično v smislu krščansko demokratičnih načel za blagor svoje domovine. ojasnjujc na temeljit in zelo jasen način politični položaj v državi; ponati-skujemo odlomek: ->Slovenski klerikalci slikajo v svojih časopisih vso situacijo laž-njivo. Tu vemo: zakaj. (To dvopičje sc posebno lepo vidi. Op. ur.) Gospodje so odločni nasprotniki napredka in scve veliki prijatelji reakcije. (Tu jc zadeto jedro položaja. Op. ur.) Kdor sicer bere »Narodno politiko«, glasilo Hrvatske pučke stranke, ki jo vodi Koroščev oproda dr. Janko Šimrak, ve, da se na Hrvatskem klerikalci hudo prepirajo s stranko, ki jo predstavlja »Narodni klub«; v laseh so si na shodih in v časopisju, v parlamentu pa tvorijo opozicionalni blok, ker so si v onem povsem sorodni, to je; v nazadnja-štvu proti nacionalističnemu gibanju. (Obžalujemo, da ne umetno biti tako nacionalistični kakor naši marksisti. Op. ur.) Tu v Belgradu se zaradi tega »Slovencu« in »Večernemu listu« že vse smeja (kakor vidimo, se dopisnik ne smeje. Op. ur.) celo v vrstah Jugoslovanskega kuba. Pa jim nič ne pomaga.« Mi smo užaljeni, da se Jug, klub smeje in ga bomo prosili brzojavno, da naj se ne smeje. Vsaj nam ne. -f Gledališko vprašanje. V listu iz Ljubljane, namreč v nekem časopisu »Naprej«, smo zvedeli včeraj nekaj, o čemer ni do danes še nihče nič vedel, namrefi za uspehe demokratsko-marksistične vladej »Vse grehe in napake devetih mescev nesposobne vlade (sedela je v njem demo-kralsko-6ocialistična večina. Op. ur.) ni mogel popraviti Davidovičev kabinet. Gledališko vprašanje je uredil. Začel je z delom za izenačenje uradniških plač, lekarniška taksa se bo uredila tako, da bo prav. Savski most bo gotov (tudi mi vemo, da bo enkrat gotov. Op. ur.), finančno gospodarstvo se pa tudi ne da v šestih tednih urediti.« Gledališko vprašanje je tedaj edini velikanski uspeh tc vlade. Drugo se pa bo že uredilo, da bo prav. -f- Cenzura pisem!! Dobro je še vsem v spominu, kako smo zmerjali vsi, ko je uvedel militarizem pisemsko cenzuro. Počasi pa smo se celo nekako privadili nanjo. Po polomu je najprvo padla cenzura osebnih pisem, kar je tudi naravno, ker najnepotrebnejša stvar, se prva zavržu... Ali hidri odsekaj glavo in sedem še bolj grdih vzraste. Tudi cenzurna hidra se je zopet zbudila. Nič boljša, ne, mnogo sla/-bejša. Če dobite zdaj pismo iz inozemstva je odprto. Ali brez znaka, kdo ga je odprl, brez žiga, sploh brez vsakega vidnega obvestila, da je cenzura imela svoj nos poleg. Če že odpira cenzura pisma in jih čita, kar sicer ni kulturno, ali je vendar moderno, naj bo že toliko prijazna, da jih tudi zopet zalepi in se legitimira z žigom. Kako pridemo do tega, da naša pisma lahko čita, ne samo vsiljiv cenzor, ampak za njim ves poštni in služniški aparat, če ravno hoče, seveda. Zahtevati moramo vsaj toliko olike, da se naša cenzurirana pisma ne kažejo celemu svetu. + Kam plovemo? Železniške razmere postajajo posebno na Hrvatskem in v Bosni in Hercegovini počasi popolnoma ka-nibalske. Povsod pomanjkanje osebja, povsod vedno manj ljubezni do dela — zakaj, spada v drugi oddelek, uslužbenci gotovo niso krivi tega. Vendar pa se ne vidi, da bi oblasti kaj storile zoper te razmere. Iz Bosne in Hercegovine je odšlo (bilo izti-rano?) tuje (po večini češko in poljsko) osebje. Kdo naj zdaj dela? Ne tajimo si resnice ... Bosanec in Hercegovec ni uradnik in delavec. Ker torej ni ne uradništva, ne delavstva, se delo kupiči tako upravno kot ročno. Isto velja tudi za hrvatske pro- Že, ki zaradi prehoda v Srbijo še mnogo olj trpe. In zdaj preti tudi najbolje urav-nanim progam Jugoslavije — slovenskim — ista usoda. Naenkrat morajo oddati vse mlado uradništvo in delavstvo v vojake, ne oziraje se na potrebo v službi. Kdor je bil pod Avstrijo oproščen ali iz drugega vzroka ni služil, mora vreči puško na ramo, pa gremo! To ne gre, gospoda moja, če hočete red in uspeh! Železnica pa, ki ima največ interesa na redu, naj gleda, da se ta ne krši s takimi naredbami! Dnevne novice. — Pastoralna konferenca za Vrhniško dekanijo bo v sredo dne 15. oktobra 1919 ob 10. uri na Vrhniki. — Ptuj. Odbor SLS za mesto Ptuj, ki sc je nedavno konstituiral, prosi vse somišljenike stanujoče v mestu, da blagovolijo javiti svoje naslove tajništvu SLS mi-noritski samostan. — Podpore dijakov za visokošolski študij, Za tekoče šolsko leto so se uredile kompetence za podeljevanje visokošolskih podpor sledeče: Za podpiranje tehnikov vseh strok se je ustanovila upravna komisija tehniško-visokošolskih fondov, ki posluje pri poverjeništvu za javna dela. Me-dicinci bodo dobivali podpore od upravne komisije medicinskih fondov pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro, Za dijake trgovskih strok jc merodajna upravna komisija za prehodno gospodarstvo, oddelek za trgovino in obrt. Za podpore v svrho študija na višjih kmetijskih, živino-zdravniških in gospodinjskih šolah je pristojen fond za agronomski študij, ki ga upravlja Slov. kmetijska družba v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogočastje bo odslej podeljevalo podpore le pravnikom, modroslovcem in dijakom, ki obiskujejo umetniške akademije in konservato-rije. Dijaki naj se obračajo v podpornih zadevali na pristojna mesta, kamor je poverjeništvo za uk in bogočastje odstopilo vse dosedaj pri njem vložene prošnje za podpore. — Poverjenik za uk in bogočastje: dr. Verstovšek. — Potni listi v zasedeno ozemlje. Po odhodu italijanske misije, ki jc v Ljubljani viddrala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, je bilo onemogočeno ali vsaj otež-kočeno potovanje v to ozemlje. Radi tega je posredovalo ministrstvo zunanjih del preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere izdajajo naša oblastva, lahko vidirajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemlja. — Samo en del odgovora na pritožbe sopar Maribor. Južna železnica je brez-dvomno najbolje urejena v celi kraljevini SHS. Obtožbe, ki jih hrvatski dopisnik prinaša proti Mariboru, no popolnoma neutemeljene, kolikor se tičeio železniške uprave. Temeljni vzrok so kanibalske razmere v Zagrebu pri carini, kjer je zam°-Šek, ki ne prepušča ne gori in doli. R?z-ventega se prav po madžarsko podkupuje, tako da pridejo na vrsto k odpremi in k razkladanju samo vozovi, za katere se dobro plača. Vsak dan je mogoče odpeljati iz Maribora samo toliko hrvaškega tovora, kolikor ga prevzame Zagreb arž. kol., ker pa je to bore malo, se seveda nabira v Mariboru in dela zapreke. Da je carina v Špilju in Mariboru vsega kriva, o tem ni dvoma, ali pri carini nima železnica ničesar opraviti, tudi ni slovenska. Pri carini se tehta vse z lekarniško tehtnico, kar vsakdo sam lahko vidi, če dobi v roke carinske pobotnice, kjer so posamezno zacarinjene stvari, ki tehtajo 25 dkg, n. pr, pri zdravilih. To je en del odgovora, ker mi vse ni pristopno, drugi del bodo gotovo dali drugi činiteljl. Železniška uprava ga je že dala, ker je odredila odposlati v 24 urah ves tovor za Hrvaško brez ozira na posledice — na hrvatskih progah seveda. — Brzovlak štev. 6a-6 proti Dunaju ne vozi, kakor je bilo prvotno določeno, vsak torek, četrtek in soboto, ampak vsak ponedeljek, sredo in petek Nadalje vozita brzovlaka 5-5a in 6a-6 do Trsta in iz Trsta. Brzovlak štev. 5 z Dunaja dne 8. oktobra vozi prvič do Trsta in brzovlak št. 6a iz Ljubljane prvič v sredo, dne 8. oktobra in iz Trsta v petek, dne 10. oktobra na Dunaj. — Protest radi umlrovljenja bogoslovnih profesorjev. Dne 5. t m. se je v Zagrebu vršil sestanek zagrebške duhovščine« na katerem ao razpravljali o upokojitvi treh bogoslovnih profesorjev na zagrebškem vseučilišču. Sprejeli so s 30 proti 2 glasovoma izjavo, v kateri obsojajo postopanje nekaterih profesorjev na bogoslovni takulteti kot krivično in nečastno. Poslali ao spomenico tudi merodajnlm cerkvenim oblastem. — Prijave v inozemstvu naloženih vsot Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je na vsa poverjeništva in oddelke deželne vlade, poverjeništva in delegacije centralnih oblastev, ravnateljstvo državnih železnic in komisarijat ministrstva saobračaja v Ljubljani naslovilo nastopno okrožnico: Kr. ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo z odlokom od 13. septembra t. 1. štev. 19883, naj sestavi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani v svrho povračila od naših državljanov vloženih vsot v hranilnem prometu in naloženih vrednostnih papirjev pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti — točno statistiko na temelju popisa vseh lastnikov hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic dunajske in bu-dimpeštanske poštne hranilnice, kateri (lastniki) bivajo sedaj v tuokrožnem področju. V ta namen je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naročilo vsem podrejenim poštnim uradom, naj izdajajo v zadevi povprašujočim strankam v to svrho prirejene plačljivo tiskovino »Vprašalni list«, katero mora stranka natančno izpolniti in do 25. oktobra t. 1. izročiti najbližjemu poštnemu uradu. Obenem je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani ukazalo podrejenim uradom, naj dajejo občinstvu in strankam vsa potrebna pojasnila in naj jim vobčc pomagajo pri izpolnjevanju vprašalnih listov. Zaradi važnosti započetega dela se p, t. vabi, da v svojem lastnem področju opozori vse oblasti in urade ter občine, ki so morebiti lastniki hranilnih knjižic, čekovnih računov ali varuhi naloženega denarja (depozitov), da v zgoraj imenovanem roku prijavijo svojo imovino oziroma terjatev pri najbližjem poštnem uradu. — Za urarje. Obratno ravnateljstvo sebno pile, pile za Sage, peči, okovi, Diesel«ovi motorji, Sc lesni sodi, poljedeljskl stroji, — Prijazne ponudb« na inž. Julija Wolff, Dunaj VI, Gumpsndoeftirstr. 118.