Posamezna štev. 40 vin.
SlN. 232.
PoStnfna -• - pavSalfrana.
V Liumjaiii, v četrtek, ie 9. okio&ro 1919.
Letom
• 0LOVBNEC« velja po polti aa rta strani Jugoslavije ia v LJubljani: M oelo let« naprejK 84'— ■ Id Mi M .. „ *2'— ■a četrt leta * ... 21»-meaaeaec „	7*—
lataesaantvo celoletno KM-—
oi Sobotna Izdaja: ss
Za osla loto ..... K 15*—
KS tBOSSBStVO.
20 —
i Inaeratli
petltrreU (Sln 13 am visoka ali ■(«
rr?w* **
arstai nsglas! . ja K MC Pri naročila aa4 16 akfcr pepnaL
SafrMnfit oglas 58/9 am K t—
aan Poslano: mmm £aostolpsa petttvrsta K 3-— lakaja vsak dan isvsoali po-umUi|ek ta lu poprasattak, ek 1 iri ihlii|i
mr Brefalitvo jo v Kopitarjevi alloi Hov. 6/m. Bekopisi so bo vračajo; nefrmklrana pisma so m sprejemajo. Dredn. telet štv. BO. sprava, itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |o v Kosltarfc/l al. 9. — Batom poitae hran. QŠMJaaake it 850 sa sardin* la kL 349 sa oglaae, avstr. ia 6elke 24.797, ogr. 26.811, bosiu-haro. 7588.
Dr. Loura Pogačnika zadnja pot.
Včeraj se je slovensko ka+oiiško Ijud-sffvo poslovilo od svojega bojevnika in izveste ga delavca na veličasten način. Od vnet strani so prihitela zastopstva kršč. Socialnih organizacij, prav od povsod pa i» privreli zastopniki naše organizirane katoliške mladine, da izkažejo zadnjo ljubezen in čast svojemu vzornemu budi-telju in voditelju.
Hrvatsko ljudstvo je poslalo na zadnjo pot našega Lovra svoje zastopstvo. Prišli so: Uniatski škof dr. N j a r a d i iz Kri-ževcev, dr. Pero R o g u 1 j a iz Zagreba, <ir. Avgust J u r e t i č , profesor z Reke ter zastopnik Domagoja jurist Pero L a -si c. —
Zjutraj ob pol 7. uri je bil rekviem za tajnim dr. Krekom pri sv. Jakobu, katerega so se udeležile naše ljubljanske orlovske in delavske organizacije in dr. Krekove osebni prijatelji. V bližini dr. Krekove vile je pa ležal na mrtvaškem odru učenec dr. Kreka: katoliški jugoslovanski politik, organizator mladine, dr. Lovro Pogačnik.
Ogromne množice ljudstva so v ponedeljek in včeraj oblegale rakev s truplom iiragega pokojnika. Ob mrtvaškem odru sta stala po dva Orla kot častna straža. Prostovoljno se je k tej službi ljubezni oglasilo toliko Orlov, da so le nekateri prišli na vrsto.
Ljubezen in spoštovanje, ki so je Orli m ž njim tisoči ljudstva te dni, posebno pa na dan pogreba izkazovali svojemu Lovru, bodi njegovi blagi družini saj mala uteha na tej težki in prebridki izgubi. Bog tolaži plemenito ženo in njegove dobre otročiče! Vaš in naš Lovro bo pri svojem Gospodu prejel za svofo ljubezen, zvestobo in delo lepše in trajnejše plačilo, kakor bi
p*u je mogel dati svet,
* *• *
PRED HIŠO.
KmaJu po 3. uri so se pričele po cestah, kjer bi se imel vršiti pogreb, zbirati velike množice ljudi. Prikorakalo je vojaštvo z godbo na čelu, Orli in Orlice z vi-šnjegorsko godbo in šolski otroci iz Mari-janišča in Lichtenturna. Pred hišo so se zbrali skoro vsi častniki ljubljanske garni-zije z generalom Smiljaničem in Maistrom na čelu; dalje zastopnik Jugoslovanskega kluba poslanec Pišek, predsednik deželne vlade dr. Brejc, poverjeniki dr. Verstovšek, Goiia in dr. Ravnihar, dvorni svetnik Šu-
klje, župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, poslanec dr. Novak, delegat dr. Ry-baf, kat. akad. starešinstvo, zastopniki V. L. S., S. K. S, Z. J. S. Z., nadalje zastopniki vseh javnih uradov in mnogo drugih odličnih osebnosti ter nepregledna mno- J žica ljudstva. V zraku pa je letal aeroplan s tremi žalnimi zastavami, ki je krožil ves j čas sprevoda čisto nizko. Temu aeroplanu ; se jc pozneje pridružil še drugi.
Ob 4. uri jc prošt Kalan blagoslovil j truolo pokojnega Lovrota, nakar so krsto dvignili Orli in jo nesli na mrtvaški voz. : Pevska zveza Ljjubljane je zapela žalo- i stinko »Vigred se povrne«. Nato se je pri- ; čel pomikati sprevod v šentpetersko ccr- J kev. Skoro nobeno oko ni ostalo suho ob prizoru, ko jc stopalo in ihtelo tik za krsto * šestero malih otročičev pokojnega Lovrota.. !
V CERKVI.
V cerkvi sv. Petra je prošt Kalan ob j asistcnci duhovščine opravil mrtvaške obrede. »Ljubliana« je zapela »Usliši nas Gospod«, Nato je šel sprevod po Šentpe-terski cesti, Škofji ulici, Prisojni ulici, Martinovi cesti proti pokopališču sv. Križa.
SPREVOD.
Takoj za križem gre nad 400 dcklic iz Lichtenturna, do 200 dečkov iz Marija-nišča in gluhonemnice, za njimi koraka z godbo na čelu bataljon (440 mož) dravskega pešpolka pod poveljstvom podpolkovnika Navmoviča. Naša vojska izkazuje zadnjo čast prvemu poverjeniku za deželno brambo v Sloveniji.
Za vojaki prikorakajo rajnikovi ljubljenci: naši Orli in Orlice. Na čelu Orlov koraka višnjegorska godba, zastave naših organizacij iz Ljubljane, Vrhnike, Trbovelj, Trebnjega, Sostrega, z Jesenic in iz Moravč izkazujejo zadnjo čast pokojniku. Na pogreb je prihitelo nad 350 Orlov, Orlic in naraščaja, med njimi do 200 v krojih. Med Orli korakajo zastopniki S. K. S. Z., J. S. Z. in drugih organizacij, nato Pevska zveza Ljubljana. Slede nosilci vencev, katere so položili na krsto: Jugoslovanski klub, V. L. S., predsednik dež. vlade dr. Brejc, častniki ljubljanske garnizijc, bivši planinski pešpolk, podčastniki tega polka, deželno uradništvo in deželna uprava. Vencem je sledila duhovščina in nato štirivprežni mrtvaški voz z zemeljskimi ostanki pokojnika.
Za krsto stopajo nedolžni otročiči rajnkega, ki jih je tako zelo ljubil, žalujoča vdova, bratje, sestre in drugi sorodniki, kat. akad. starešinstvo, zastopniki oblasti in zavodov, duhovščina, prijatelji in znan-
ci ter nepregledna vrsta ljudstva. Ginljivo je bilo, ko jc korakalo ob roki usmiljenih sester petero invalidov-slepev. Tudi ti naši največj nesrečniki so izkazali zadnjo čast Pogačniku. Koncem sprevoda so korakali skoro polnoštevilno častn. ljubljanske garnizijc z generaloma Smiljaničem in Maistrom na čelu. Sprevod jc zaključila baterija štirih topov.
SLOVO OB GROBU.
Ogromna množina 4—5 tisoč glav se jc zbrala ob odprti gomili dr. Pogačnika, v katero so njegovi Orli položili rakev s truplom svojega prvega predsednika.
Premil. gospod prošt Andrej Kalan je opravil mrtvaške molitve, glasno in iz srca so odgovarjale množice, pošiljajoč k nebu svoje molitve.
Pevska zveza Ljubljana jc zapela ža-lostinko »Nad zvezdami«, časbie salve pehote so zagromclc, odgovarjali so zamolkli streli topov v zadnji pozdrav.
Ko je izginila krsta v izkopani grob, ko so se nanjo usuli prvi drobci prsti, je množica ob molitvah duhovščine, ob pokanju pušk in gromenju topov ihtela in plakala. Bridki plač vdove in šestero Lov-rovih sirot se je družil z ihtenjem množice, s solzami Orlov in njegovih fantov-vojakov od bivšega planinskega polka. Tako navadno ne legajo v grob politiki ali vojniki, tako legajo v grob očetje in bratje, objokovani od svojih sinov in bratov.
V imenu S. L. S. se je poslovil od svojega prijatelja in sobojevnika
proi, Bogumil Remec.
Dragi Lovro! Izšel si iz revne delavske vasice in si že kot otrok poslušal pesem kraškega kladiva ter v mladih letih gledal trpljenje in bedo našega delavskega ljudstva. Videl si pa tudi, ko si se vzpel na skalo vrh rebri nad domačo vasjo, lepoto slovenske zemlje, lepoto naših planinskih višav, lepoto gorenjske ravani do Triglava, Že tedaj, v mladosti, je Tvoja mehka duša z vso silo vzljubila slovensko domovino in začrtana Ti je bila življenska pot: živeti svojemu ljudstvu. Pričel si pri sebi, ker le oni more ljudstvu kaj dati, ki sam kaj ima. Nabral si duševnih zakladov, izbral si učenika Janeza Evangelista Kreka, ki Ti je vcepil v Tvoje srce misel, da je odrešenje ljudstva mogoče le v krščanskih načelih. Držal si se teh načel doma, v svoji družini, v uradu, v javnosti. Zato si brez ozira na strankarsko pripadnost pomagal vsakemu trpinu, ki se jc zatekel k Tebi, Zato si izpolnjeval z izredno vestnostjo svoje dolžnosti. Sam si šel v vojsko t
po kal smrti, mnogim drugim si pa s svojo intervencijo rešil življenje tn obrisal sof*e marsikateri materi in marsikateri ženi, kt bi bila sicer danes vdova.
In koliko si storil za one kraje, ki danes ječe v robstvu, koliko si storil za soln-čno Vipavsko in Tebi tako priljubljeni 1 ras! Ranjki Žitnik ni mogel dobiti vrednejšega naslednika!
Dragi tovariš! Nam vsem je bila za vzor Tvoja delavnost, Tvoja požrtvovalnost, Tvoja vztrajnost v dobrem in Tvoj pogum, ko si zagovarjal s prepričevalno besedo svoje nazore. Nisi se strašil truda, nikdar nisi valil bremena na tuje rame. Obljubljamo Ti, da bomo zvesto spolnjevali Tvojo poslednjo voljo: držali se bomo Tvojih načel, ker so svoboda naša.
Dragi Lovro! Tvoji tovariši, Tvoji prijatelji žalujemo, domovina plaka ob odprtem grobu. Tolaži nas Ie trdna vera, da Ti jc Večna Pravica dodelila obilno plačilo za udano in zvesto službo Bogu in narodu.
Sprejmi naš zadnji pozdrav in našo zadnjo prošnjo: Bodi poslancc in priprož-nik našega ljudstva, posebno kraškega in goriškega ljudstva pri vsemogočnem Bogu.
Slovo Orlov in S. K. S. Z.
V imenu bratov Orlov in sester Orlic ter vse naše slov. kršč. socialne izobraževalne organizacije se je poslovil predsednik Orlovske zveze br. Jože Pire od svojega mrtvega brata in voditelja:
Dragi brat Lovro! Položili Te bodemo v prezgodnji grob. Ob odprtem grobu žaluje Slovenski Orel, ki je izgubil s Teboj svojega očeta in vodnika. Utihnil si Ti, ki si nas s svojim močnim, a vedno nežno-ljubečim glasom tolikokrat bodril k delu, vztrajnosti, poštenosti in požrtvovalnosti, Ti, čigar mladeniško navdušenje jc ohrab-rilo vsakogar, kdor Te je slišal. Ugasnil je ogenj Tvojih oči, uihnil glas Tvojih ustnic. Bridko občutimo praznoto, ki jc nastala s Tvojo smrtjo v naših vrstah. Od !eta 1907 si stal na čelu orlovske organizacije, preživel z njo vse boje in težave, dočakal tudi njen napredek. Kronika orlovske organizacije priča o Tvojem delu; nedelja za nedeljo na fantovskih taborih in zborovanjih, večer za večerom na fantovskih sestankih, nikjer nisi manjkal, kjer Tc je bilo treba, vsem si rad ustregel, poznal si dk> dobra dušo naših kmečkih in delavskih fantov, odtod moč Tvojega govora, ki je vžgal v naših srcih vedno novega ognja za orlovsko misel. In še letos, ko si vsled obilice političnih poslov odložil predsedniško mesto in postal častni član Zveze, si še
LISTEK.
Narodni .,Kr3iev pot" koroških Slovencev.
Piše dr. Val, Rožič.
(Konec.l
Mine nekaj minut. Vstopita kontrolni stražmojster in »financar . Obrne se proti tov, Renkotu, ki je prvi — meni nasproti
_ pri vratih sedel. Prosim potni list
(Passierschein).« Tov. Renko: »Ta-le gospod ima za oba. < V istem trenutku mu jaz že pomolim najino slovensko priporočilo za Špilje! Komaj začne žendar brati, se že jaz oglasim s svojo mirno Ciceronovo razlago dotične listine: Gospod stražmojster! Stvar je ta: Midva sva koroška begunca, toda (bralec naj oprosti mojemu tretjemu narodnemu grehu!) deutsch-freundliche (deutschgesinnte) Karntnenslo-venen. Morala sva pred dvema mesecema ponoči hitro zbežati pred Srbi, ki so prodirali proti Celovcu. Bila sva dosedaj v Brezah (Friesach)! V naglici in zmedenosti tisto noč nisva mogla nobenih dokumentov s seboj vzeti. Sedaj nama ie koroška nemška vlada sporočila, da so Jugoslovani že dovolili, da se begunci že lahko vrnejo, oziroma morajo vrniti, toda morajo imeti dovoljenje od kake jugoslovanske oblasti. Ker je v Gradcu najbližja taka jugoslovanska oblast, ki daje potna dovoljenja za Jugoslavijo, sva se po naročilu nemške ko-
roške vlade podala v Gradec po predpisano petno dovoljenje. In to dovoljenje vsebuje ta listina zastopništva SHS v Gradcu.«
Orožnik jc mene, kakor sem z zadovoljstvom opazil, zvesto poslušal in z ozirom na dejanski politični položaj na Koroškem (kakor sem videl), mojim resnim, prepričevalnim besedam tudi verjel ter mi dal z resnim obrazom potrebno odvezo (absolutorij) v nemškem jeziku, rekoč: > Da, da, že dobro! Le peljita se v Jugoslavijo, toda nazaj ne smeta vsaj brez potnih listov ne.« Jaz nato: Oh, saj ne bova prišla, ko imava doma toliko dela, ker sva cela dva meseca, najlepši poletni čas, zamudila.'- Z uradnim poklonom in vojaškim pozdravom, t. j. z dotikom dveh prstov svoje čepice se jc uslužno poslovil od naju, Tudi jaz sem v imenu obeli napravil svojo »olikano nemškutarsko dolžnost z ozirom na običajne navade ^bon-tona« ali lepega vedenja. Ločili smo se torej brez vsakega neprijetnega 'incidenta- v najlepšem soglasju, da je najino potno dovoljenje v polnem redu.
Na tihem sva veselja vriskala in z nama je zavriskal tudi vlak — in mi smo sc brzo pomikali proti Arnožu (Ehren-hausen). Smo že na — zadnji postaji: Ehrenhausen — Arnož! Še naju je skrbelo! Izstopimo. Polno vozov je čakalo na postaji, namenjenih za prevoz potnikov, ki se hočejo peljati v Špilje ali kam drugam. Hitro se zlezeva z najinimi nerodnimi nogami na neki lojtrski voz ter pomagava kričati vozniku: ^Spielfeld — Špilje! Kdo
se pelje z nami?« Takoj prisedeta še dva moška: en železničar in en civilist. Da sva se skrivaj še vedno ozirala po orožnikih, ki bi morda . mislili« na naju, je samo-obsebi umevno. Toda te nemško-uradne nevarnosti« nisva zapazila. Postajna za-tvornica se odpre in mi jo zdrknemo po beli cesti — še na nemškem ozemlju proti Špilju. Konjiček jc tekel brzo kakor vra-ncc kraljeviča Marica, vendar se nama je zdela vožnja — dolga, za naju zelo počasna. Med vožnjo so nas srečavali nemški vojaki, žendarji in oficirji, a šli so mimo j nas — mi mimo njih brez pozdrava in slo-l vesa. Pred mostom v Špilju smo. Konj se ; ustavi. Mi plačamo svoj visok obolus nem-j škemu vozniku in hajd na most! Toda pred ! mostom stoji še nemški cerberus in zastop-| nik rimske boginje Ceres — orožnik in financar. Ne zmeneč se za nju, jo mahneva na most (v navček), ki naju popelje na drugi svet — v Jugoslavio. In v resnici! Ne žendar, ne financar se nista zmenila za naju. Imela sta ravno opraviti z nekimi drugimi, bolj oprtanimi* strankami, najini nahrbtniki so pa bili žc čisto shujšani". Pomikava se počasi po mostu naprej. Na sredi mosta se ozrem prav previdno še enkrat nazaj. Vse v redu. Šc nekaj od veselja se tresočih korakov in midva sva na drutfem koncu usodnega mostu — pri jugoslovanski straži — v Jugoslaviji. Živela Jugoslavija! sva zavriskala navdušeno in veselo, da ie odmevalo na obe strani sosednjih si držav in deroče Mure!
Ustaviva se pri kontrolni vojaški ju-doskrvartski straži. Dva podčastnika —
Srb in en Slovencc — naju sprejmeta z uradno motrečimi pogledi. — Jaz se predstavim in pokažem ono za naju tako vele-važno zgodovinsko priporočilo — za Špilje! Srb bere in študira latinico in naju pregleduje, češ, ali bi nama verjel ali ne. Jaz mu na kratko še povem celo najino zgodbo v izpolnitev priporočila".
Po dolgem večkratnem natančnem či-tanju kratkega, velevažnega zgodovinskega akta se junaški Srb osokoli ter mi z uradno pozo in gesto dostojanstveno reče: Gospodine, vama nc morem dozvoliti ulaza v Jugoslavijo!« No, ta bi bila pa še najlepša si mislim. Ko sva že na cilju, v, Jugoslaviji, pa bi ne smela v domačo kočo. Nc boš, brate! Rajši skočiva v Muro, kakor pa nazaj k Švabom. Zgrabim za zadnjo umstveno bombo, katero sem imel že za ta slučaj pripravljeno ter rečem brato Srbu: Molim vas, (dovedite) popeljite naus do vašega najvišjega komandata,- To je pomagalo. Srh videč, da imatn čisto vesšt, mc šc enkrat strogo premeri od nog do glave in reče resno: Če je-tako, pa idSta v božjem imenu v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovenccv!*
In šla sva v novo obljubljeno deželo naših pradedov s ponosom in zavestjo, da sva srečno premagala vse ovire in težave, ki sva jih imela na dolgem begu iz dežele nemške sužnosti. — Zavriskala sva šc enkrat na glas, da sc je slikalo v deveto vas in /.c sva sedela pri kozarcu rajnega, pristnega Ljutomerčanu v gostilni pri kolodvoru v Špilju!
vedno rad prihitel v naše vrste, pomagal nam s svetem, temelječim na bogatih izkušnjah dolgoletnega javnega delovanja. Življenje Tvoje bil je delaven dan. Hvala Ti, br. Lovro, za Tvoje delo v orlovski organizaciji, Vsegamogočni naj Ti nakloni zasluženo plačilo.
Bratje Orli in sestre Orlice! Vse to dalo tirja od nas globoke hvaležnosti do br. Lovrota. In kako mu lepše izkažemo hvaležnost kakor da stopamo po njegovih potih. Življenje njegove bodi nam vzor! Globoka vera je dičila našega vodnika. Ni skrival te vere pred ljudmi, javno in oči to je kazal svoje versko mišljenje, in še več, vse korake svoje življenja je uravnaval po naukih božjih. Bil je vzor-katoličan. Vera mu ie bila življenjska potreba. Tak bodi Orel! Brat Lovro izprod nam moči, da Ti sledimo na to pot. Ker je tako vneto ljubil svojega Boga, je zarcogel ljubiti ickreno tudi naroa svoj. Kdo sc ne spominja njegovih zaslug za prebujo naroda na kancu svetovne vojske in o priliki majni-ške deklaracije. In končno njegova požrtvovalnost in nesebičnost, najlepši čednosti njegovega življenja! Sodeloval je v prvi vrsti pri kulturnih izobraževalnih organizacijah, ki ne prinašajo človeku materi-jelnega dobička in koristi, tirjajo pa od človeka veliko duševnih in telesnih sil, prinašaio sicer kulturnemu delavcu večkrat nehvaležnost, vendar ono tiho notranjo zadovoljnost, katero more roditi le požrtvovalno in nesebično delo.
Bratje in sestre! Br. Lovro nam jc pokazal pot, hodimo po njej!
In zato bratje Orli in sestre Orlice prisezimo danes ob odprtem grobu našega častnega predsednika javno in odkrito: ♦Po Tvojem vzgledu, br, Lovro, hočemo živeti po naukih katoliško cerkve, delati požrtvovalno in nesebično v smislu krščansko demokratičnih načel za blagor svoje domovine. <s
Prisegli smo, prisega sveta je!
»Orli moji! Množite sc! Poštene fante vse združite na pota vzorov svetih. Iz žrtev Vaših in dejanj naj vzklije blagoslov veličia nad domovjem ljubljenim!«
Br. Lovro, hvala Ti iskrena za te besede v Tvoji oporoki. Slovenski Orel in ž njim vsa naša slovenska krščansko-social-na izobraževalna organizacija Ti z delom izkaže hvaležnost.
Kot zastopnik hrvatskega kat, senjo-rata in Hrvatske Ljudske Stranke je spregovoril
dr. Peter Rogulja.
Tužni zbore! Na zadnji poanak do-pratismo muža, koji je u najosudnije doba naje g naroda znao, da na jednom od najtežjih mjesta izvrši zadaču, koju mu jc dao narod i njegovo uvjerenje. To je svoje uvjerenje, da je od Triglava do Soluna jedan narod, koji ima pravo i po Božjem i po Ijudskom zakonu na državnu samostal-flost, to je uvjerenje znao da i u najkritič-nijim časovima sačuva i prizna. I zato jc jednakom ljubavlju ljubio sav svoj narod od sva tri imena, radio je za tu ideju iz purane svoje blage krščanske duše, i u službi je te ideje i umro. Nama je Hrvatima blagi pokojnik posebicc bliz, icr je sve svoje časove, što mu je parlamentarni po-sao dopusl.ao, proboravio medu našim hrvatskim narodom. U ravnoj su Slavoniji tisuče seljaka slušale njegove zanosne riječi, da od Soče do Vardara živi jedan narod i da seljak iz pitome Slavonije ima jednako kao i onaj iz Slovenije i Srbije
V Jugoslaviji.
V	Jugoslaviji! Proti večeru jc šel vlak v Maribor. V Mariboru sva šla kar takoj k --Zamorcu«, ker sva bila umazana, zarjavela in. razcapana kot kaka prava zamorca — in po skromni večerji sva se vlegla tako i k počitku. Zbudila sva se šele drugi dan v sredo (6. avgusta 1919) proti poldnevu. V Mariboru sva srečala prve ljube znance iz Celovca., g. Štuheca, ki me takoj ni spoznal in g. dr. Mullerja in prof. Capudra. Veselo smo si podali po dolgem času zopftl roke v pozdrav. Šla sva naprej v nas prelepi slovenski Korotan. Zvečer sva bila že v Pliberku, kjer je bil ravno krst nove državljanke Vajnccrlovc hčerke Jugcslavice. V »Narodnem domu« sva dobila lepo število odličnih rodoljubov kakor g. prošta EinsDieleria, dr, Rozmana ia druge gospode. Bili smo veseli in jaz sem jim moral po Homerovo pripovedovati vse najine blodnje in tavanje od Gmiinda do Pliberka.
Drugi dan v četrtek sva šla skozi Grabštajn — Žrelec — peš do Kamna. iTu nama je po priporočilu gospoda prelata Ehricha gospod kaplan Š m i d poatregel z dvovprežno kočijo in midva sva se zmagoslavno pripeljala v Borovlje. Bil je nenaden prihod in zato tem vcselejše svidenje!
V	petek 8. avgust: popoldne sem bil žc v središču Slovenije — v beli Ljubljani, kamor sem šel samo zato, da sem se pri deželni vladi informiral o vprašanju osvoboditve ostalih pozabljenih, zapuščenih internirancev v Gmiindu. Zvečer pa sem se že veselil prisrčnega svidenja pri dragih svojcih v Železnikih,
želju: da sva država postane pravom nje-govom državom, osnovanom na onim istim principima, za koje je blagi pokojnik živio, Prijatelju Lovro! Želim, da Tvoja draga Slovenija i Tvoji Orlovi stupaju i dalje putem, kojim si ih poveo Ti s velikim našim učiteljem drom Krekom. I sada pred prijestoljem Svevišnjega sjeta se svog iz-mučenog naroda, sjeti se, da još na prstna tisuča njegovih sinova leži tudinska ruka, ismoli nam od Vječnc Pravde roedu-sobnu strpljivost, ljubav i slogu. Budi nam i tamo zagovornikom, jer mi ni na Tvotn grobu ne tugujemo kao oni, koji nemaju nadel U ime Hrvatskega katoličkoga seni-iorata i Hrvatske Pufike Stranke kličem Ti posljedni zbogom. Gospod neka porni* luje Tvoju plemenitu dušu!
V imenu slovenskega v6jaltva, ki mu je pokojni dr. Pogačnik bil prvi organizator in vrhovni šef, se je od pokojnika poslovil
polkovnik Bleiwels
z besedami;
Tovariši oficirji, tovariši vojaki! — Poslavljamo se od dr. Pogačnika, ki je v najtežjem času bil vrhovni poveljnik in organizator slovenske narodne vojske, Šc ni minilo leto, ko ic pretila našemu slovenskemu domu velika uevarnost, da ga uničijo vračajoči sc oddelki bivše avstro-ogrske armade. Lc neumornemu delu dr. Pogačnika sc ima slovenska zemlja zahvaliti, da je ostala rešena. V požrtvovalnem delu jo porabil vse svoje moči, da organizira in disciplinira slovensko vojsko. Nato so ogrozile naše meje nemške tolpe. Tedaj je prvi on pokazal smisel za legije prostovoljcev. Sam je podal lep vzgled vsem, ko se je kot preprost vojak vpisal v legijo. Le njegov prevažni posel kot vrhovni šef slovenske narodne brambe je preprečil, da dr. Lovro Pogačnik poleg dela in trpljenja ui žrtvoval svobodni domovini tudi svoje krvi. Nepozabljen ostane slovenskemu vojaku njegov spomin. Slava mu!
Izvoznica.
Ta beseda je danes znamenje, okoli katorega se je dvignil hud in besen boj v naši javnosti. Izvoznice so za ljudstvo znamenje izkoriščanja, oderuštva in korupcije. Ti listki mu kličejo v spomin najbolj umazano in gnusno stran modernega verižni-štva in so pravi vzrok vsega pomanjkanja in vseh stisk, ki jih bomo doživeli v prihodnjih mescih. V tem razpoloženju ljudstva se očituje zdrav in krepak odpor naše dežele proti kapitalizmu, in v tem vidimo veselo in vspodbudno znamenje za prihodnost našega družabnega razvoja.
Izvoznice so pa imele tudi posledico, da so zmešale in ustvarile duševno zmedo, ki je kakor nalašč ustvarjena za demagogijo. Jasno jc za vsakogar, da mora država, čc ji leži na srcu dobrobit dežele, izvažati vse predmete, ki jih proizvaja čez svojo potrebo. Zanikati vsako zunanjo trgovino, bi bilo nespametno in pogubonosno. Nastane pa važno vprašanje, kdo naj izvaža v tujino blago, ki ga v Jugoslaviji nc rabimo. Nastane vprašanje, ali naj bodo v to določeni zasebni kapitalisti, vojni dobičkarji in verižniki ali pa kdo drugi. Vsak protikapitalistično čuteč človek sc mora upreti z energijo nameri, da bi privatni dobičkarji polnili svoje žepe na račun javnih interesov. Smatrati mora tako početje za izzivanje našega ljudstva. Za izvoz bi bila potemtakem poklicana di"žava in za-dtužna ljudska podjetja, ker gre v tem slučaju dobiček v prid javnosti in ne posameznim ljudskim izkoriščevalcem. Edino ta dva činitelja bi imela v socialno upravljani in sodobno urejeni državi voditi naš izvoz. Vsaka izvoznica, ki je naslovljena na koga drugega, je protisocialna in mora izdati le ogorčenje.
Kdor ni tedaj sploh proti zunanji trgovini — na tem stališču ne more pa stati nihče v naši državi — m- sme kar tjaven-dan besedičiti o izvoznicah in staviti nespametno zasebne sleparje v eno vrsto z ljudskimi zadružnimi organizacijami, ki delajo za blagor Strokih plasti naroda in ne za osebni profit. Najnižja iu najbolj protiljudska demagogija se odkriva v pisavi in govorih nekaterih »politikov-, ki izrabljajo ljudsko nevednost in protikapitalistično razpoloženje naroda v to, da napadajo Zadr užno zvezo, katera ima ravno namen in nalogo, osvoboditi naše ljudstvo od zasebnega kapitala in oderuštva.
Če državne oblasti s svojimi »demokratskimi. voditelji nc znajo pravočasno oskrbeti prebivalstva s potrebnimi živili in ne izpolnijo svoja dolžnosti ni v toliko, da bi imeli navaden pregled čez našo produkcijo, potem naj politiko in javno upravo puste pri miru in naj ne skrivajo svoje nesposobnosti in lahkomiselnosti za Zadružno zvezo. Isto velja za ljubljanski magistrat.
Zadružna zveza, ki zastopa interese najširših plasti našega ljudstva, odklanja vsak izvoz, ki bi oškodoval prehrano naroda. Pribiti pa moramo, da so to, kar zadružne ljudske organizacije danes ne morejo izvoziti, v postoterjeni meri izpeljali iz države privatni kapitalisti, verižniki in
drugi sleparji. O teh protiljudskih eksistencah, katerim so bile v Belgradu izdane tihotapske izvoznice, molči demokratsko časopisje. Da bi ostali krivci skriti, je treba zagnati šum, povzročiti zmedo pojmov in napadati v tej zmešnjavi druge.
Milijoni, ki so šli v žep verižnikov, jc denar, ki je bil ukraden javnosti. Ta denar je izgubljen za državo in je izgubljen za široke plasti ljudstva, ki je zastopano v zadružnih organizacijah dežele. O tej plati irvoznic prosimo, da izpregovore rajši besedo demokratski veljaki.
Razna poročila.
Ameriški senat in Trogir. LDU Split, 8. oktobra. (DDU) Italijanski listi z zadovoljstvom spremljajo živahno debato v ameriškem senatu zaradi dogodkov v Trogiru. —. Senator News je vprašal mornariškega ministra, ali se jc ameriška posadka izkrcala v Trogiru po naredbi angleškega admirala, in ie izjavil, da intervencija Zedinjenih drfav ni bila upravičena. Shermanu je odgovoril senator Hitchcook, ki jc admirala Andrevvsa v Splitu vzel v zaščito in dejal, da je izkrcanje bilo odrejeno radi vzdrževanja reda v kraju, kjer je bila policija poverjena Zedinjenim državam. Senator Ormick je menil, da bi po krivdi Zedinjenih držav ta dogodek utegnil dovesti do italijansko-srbskega spopada. Senator Borrah je dejal, da je izkrcanje v Trogiru nepostavno, Hitchcooku sta odgovorila šc senatorja Lodge in Moses.
LDU Split, 8. oktobra. (DDU) Včeraj je dospel v Zadar ameriški admiral An-drews iz Splita z velikim rušilcem in je dclj časa konferiral s podadmiralom Mil-lom. Sklopa se, da sta govorila tudi o italijanskem vpadu v Trogir.
Dunajski listi o pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo.
LDU Dunaj, 7. oktobra. (ČTU) Listi komentirajo kompenzacijsko pogodbo med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo ter pišejo: Sredi septembra je javnost doznala, da se je posrečilo skleniti z Jugoslavijo pogodbo za dobavo velike množine živil. Ta množina naj bi zadostovala za tri mesce. Že dejstvo, da jugoslovanske pošiljatve niso dospele na Dimaj, je moralo zbuditi sum proti uspehu, ki so ga dosegli v Belgradu. Danes imamo pred seboj tiskano besedilo prave kompenzacijske pogodbe, sklenjene z državo SHS. Po pretehtanju njene vsebine prihajamo do zaključka, da je bilo nezaupanje popolnoma upravičeno. Predvsem je označba »kompenzacijska pogodba« nepravilna. Dočim predstavljajo živila, ki nam jih mora dobavljati Jugoslavija, vsoto okroglih 800 milijonov kron, določa pogodba, da mora Nemška Avstrija poslati v Jugoslavijo industrijske proizvode v skupnem znesku 300 milijonov kron. Ostanek 500 milijonov kron pa. je poravnati ne v blagu, ampak v gotovini. Če hočemo nakupovati baš v Jugoslaviji, bi imelo to posebno vrednost le tedaj, ako bi Jugoslovani jemali v plačilo naše krone, kar ne bi bilo popolnoma izključeno, ker je jugoslovanska krona v inozemstvu ravno tako malo vredna kakor avstrijska, ali pa ako bi Jugoslovani hoteli Nemški Avstriji proti polnovrednim valutam prodajati ceneje kakor drugi inozemci. V resnici pa ni ne eno nc drugo. Nasprotno, jugoslovanska živila bodo — in ta bojazen izvira iz določil kompenzacijske pogodbe — dražja kakor pa živila na svetovnem trgu. Poleg tega nam pogodba pri izberi inozemskih valut še nalaga omejitve, katerim ne bi bili izpostavljeni na svetovnem trgu. Sklenila se je torej škodljiva pogodba, ki nas bo stala mnogo denarja in nam preprečila svobodno kretanje. Kakor je nezaslišana vsebina tc kompenzacijske pogodbe, tako nečuvena je tudi njena oblika, v kateri se je sklenila. Nič manj kot šest jugoslovanskih ministrov jc podpisalo to pogodbo. Kot pooblaščenec Nemške Avstrije pa jim je stal nasproti edino lc Kniep. Kdo pa je Kniep? Dedič veletrgovine s sladkorjem, čigar edina legitimacija so zveza s tvrdko Scholler, izvirajoče iz njegovega sorodstva, in z Zemljiško-kreditnim zavodom. In takega moža postaviti nasproti šestim jugoslovanskim ministrom v vprašanju, ki je življenjske važnosti za nemško-avstrijsko državo, je nevredno postopanje naše vlade, ki ga ni mogoče primerno označiti. Pogodba pe jc tudi izpadla primerno takemu postopanju.
Polltline novice.
-f- Jugoslovanski klub se smeje, » Naprej« j>ojasnjujc na temeljit in zelo jasen način politični položaj v državi; ponati-skujemo odlomek: ->Slovenski klerikalci slikajo v svojih časopisih vso situacijo laž-njivo. Tu vemo: zakaj. (To dvopičje sc posebno lepo vidi. Op. ur.) Gospodje so odločni nasprotniki napredka in scve veliki prijatelji reakcije. (Tu jc zadeto jedro položaja. Op. ur.) Kdor sicer bere »Narodno politiko«, glasilo Hrvatske pučke
stranke, ki jo vodi Koroščev oproda dr. Janko Šimrak, ve, da se na Hrvatskem klerikalci hudo prepirajo s stranko, ki jo predstavlja »Narodni klub«; v laseh so si na shodih in v časopisju, v parlamentu pa tvorijo opozicionalni blok, ker so si v onem povsem sorodni, to je; v nazadnja-štvu proti nacionalističnemu gibanju. (Obžalujemo, da ne umetno biti tako nacionalistični kakor naši marksisti. Op. ur.) Tu v Belgradu se zaradi tega »Slovencu« in »Večernemu listu« že vse smeja (kakor vidimo, se dopisnik ne smeje. Op. ur.) celo v vrstah Jugoslovanskega kuba. Pa jim nič ne pomaga.« Mi smo užaljeni, da se Jug, klub smeje in ga bomo prosili brzojavno, da naj se ne smeje. Vsaj nam ne.
-f Gledališko vprašanje. V listu iz Ljubljane, namreč v nekem časopisu »Naprej«, smo zvedeli včeraj nekaj, o čemer ni do danes še nihče nič vedel, namrefi za uspehe demokratsko-marksistične vladej »Vse grehe in napake devetih mescev nesposobne vlade (sedela je v njem demo-kralsko-6ocialistična večina. Op. ur.) ni mogel popraviti Davidovičev kabinet. Gledališko vprašanje je uredil. Začel je z delom za izenačenje uradniških plač, lekarniška taksa se bo uredila tako, da bo prav. Savski most bo gotov (tudi mi vemo, da bo enkrat gotov. Op. ur.), finančno gospodarstvo se pa tudi ne da v šestih tednih urediti.« Gledališko vprašanje je tedaj edini velikanski uspeh tc vlade. Drugo se pa bo že uredilo, da bo prav.
-f- Cenzura pisem!! Dobro je še vsem v spominu, kako smo zmerjali vsi, ko je uvedel militarizem pisemsko cenzuro. Počasi pa smo se celo nekako privadili nanjo. Po polomu je najprvo padla cenzura osebnih pisem, kar je tudi naravno, ker najnepotrebnejša stvar, se prva zavržu... Ali hidri odsekaj glavo in sedem še bolj grdih vzraste. Tudi cenzurna hidra se je zopet zbudila. Nič boljša, ne, mnogo sla/-bejša. Če dobite zdaj pismo iz inozemstva je odprto. Ali brez znaka, kdo ga je odprl, brez žiga, sploh brez vsakega vidnega obvestila, da je cenzura imela svoj nos poleg. Če že odpira cenzura pisma in jih čita, kar sicer ni kulturno, ali je vendar moderno, naj bo že toliko prijazna, da jih tudi zopet zalepi in se legitimira z žigom. Kako pridemo do tega, da naša pisma lahko čita, ne samo vsiljiv cenzor, ampak za njim ves poštni in služniški aparat, če ravno hoče, seveda. Zahtevati moramo vsaj toliko olike, da se naša cenzurirana pisma ne kažejo celemu svetu.
+ Kam plovemo? Železniške razmere postajajo posebno na Hrvatskem in v Bosni in Hercegovini počasi popolnoma ka-nibalske. Povsod pomanjkanje osebja, povsod vedno manj ljubezni do dela — zakaj, spada v drugi oddelek, uslužbenci gotovo niso krivi tega. Vendar pa se ne vidi, da bi oblasti kaj storile zoper te razmere. Iz Bosne in Hercegovine je odšlo (bilo izti-rano?) tuje (po večini češko in poljsko) osebje. Kdo naj zdaj dela? Ne tajimo si resnice ... Bosanec in Hercegovec ni uradnik in delavec. Ker torej ni ne uradništva, ne delavstva, se delo kupiči tako upravno kot ročno. Isto velja tudi za hrvatske pro-
Že, ki zaradi prehoda v Srbijo še mnogo olj trpe. In zdaj preti tudi najbolje urav-nanim progam Jugoslavije — slovenskim — ista usoda. Naenkrat morajo oddati vse mlado uradništvo in delavstvo v vojake, ne oziraje se na potrebo v službi. Kdor je bil pod Avstrijo oproščen ali iz drugega vzroka ni služil, mora vreči puško na ramo, pa gremo! To ne gre, gospoda moja, če hočete red in uspeh! Železnica pa, ki ima največ interesa na redu, naj gleda, da se ta ne krši s takimi naredbami!
Dnevne novice.
—	Pastoralna konferenca za Vrhniško dekanijo bo v sredo dne 15. oktobra 1919 ob 10. uri na Vrhniki.
—	Ptuj. Odbor SLS za mesto Ptuj, ki sc je nedavno konstituiral, prosi vse somišljenike stanujoče v mestu, da blagovolijo javiti svoje naslove tajništvu SLS mi-noritski samostan.
—	Podpore dijakov za visokošolski študij, Za tekoče šolsko leto so se uredile kompetence za podeljevanje visokošolskih podpor sledeče: Za podpiranje tehnikov vseh strok se je ustanovila upravna komisija tehniško-visokošolskih fondov, ki posluje pri poverjeništvu za javna dela. Me-dicinci bodo dobivali podpore od upravne komisije medicinskih fondov pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro, Za dijake trgovskih strok jc merodajna upravna komisija za prehodno gospodarstvo, oddelek za trgovino in obrt. Za podpore v svrho študija na višjih kmetijskih, živino-zdravniških in gospodinjskih šolah je pristojen fond za agronomski študij, ki ga upravlja Slov. kmetijska družba v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogočastje bo odslej podeljevalo podpore le pravnikom, modroslovcem in dijakom, ki obiskujejo umetniške akademije in konservato-rije. Dijaki naj se obračajo v podpornih zadevali na pristojna mesta, kamor je poverjeništvo za uk in bogočastje odstopilo vse
dosedaj pri njem vložene prošnje za podpore. — Poverjenik za uk in bogočastje: dr. Verstovšek.
—	Potni listi v zasedeno ozemlje. Po odhodu italijanske misije, ki jc v Ljubljani viddrala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, je bilo onemogočeno ali vsaj otež-kočeno potovanje v to ozemlje. Radi tega je posredovalo ministrstvo zunanjih del preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere izdajajo naša oblastva, lahko vidirajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemlja.
—	Samo en del odgovora na pritožbe sopar Maribor. Južna železnica je brez-dvomno najbolje urejena v celi kraljevini SHS. Obtožbe, ki jih hrvatski dopisnik prinaša proti Mariboru, no popolnoma neutemeljene, kolikor se tičeio železniške uprave. Temeljni vzrok so kanibalske razmere v Zagrebu pri carini, kjer je zam°-Šek, ki ne prepušča ne gori in doli. R?z-ventega se prav po madžarsko podkupuje, tako da pridejo na vrsto k odpremi in k razkladanju samo vozovi, za katere se dobro plača. Vsak dan je mogoče odpeljati iz Maribora samo toliko hrvaškega tovora, kolikor ga prevzame Zagreb arž. kol., ker pa je to bore malo, se seveda nabira v Mariboru in dela zapreke. Da je carina v Špilju in Mariboru vsega kriva, o tem ni dvoma, ali pri carini nima železnica ničesar opraviti, tudi ni slovenska. Pri carini se tehta vse z lekarniško tehtnico, kar vsakdo sam lahko vidi, če dobi v roke carinske pobotnice, kjer so posamezno zacarinjene stvari, ki tehtajo 25 dkg, n. pr, pri zdravilih. To je en del odgovora, ker mi vse ni pristopno, drugi del bodo gotovo dali drugi činiteljl. Železniška uprava ga je že dala, ker je odredila odposlati v 24 urah ves tovor za Hrvaško brez ozira na posledice — na hrvatskih progah seveda.
—	Brzovlak štev. 6a-6 proti Dunaju ne vozi, kakor je bilo prvotno določeno, vsak torek, četrtek in soboto, ampak vsak ponedeljek, sredo in petek Nadalje vozita brzovlaka 5-5a in 6a-6 do Trsta in iz Trsta. Brzovlak štev. 5 z Dunaja dne 8. oktobra vozi prvič do Trsta in brzovlak št. 6a iz Ljubljane prvič v sredo, dne 8. oktobra in iz Trsta v petek, dne 10. oktobra na Dunaj.
—	Protest radi umlrovljenja bogoslovnih profesorjev. Dne 5. t m. se je v Zagrebu vršil sestanek zagrebške duhovščine« na katerem ao razpravljali o upokojitvi treh bogoslovnih profesorjev na zagrebškem vseučilišču. Sprejeli so s 30 proti 2 glasovoma izjavo, v kateri obsojajo postopanje nekaterih profesorjev na bogoslovni takulteti kot krivično in nečastno. Poslali ao spomenico tudi merodajnlm cerkvenim oblastem.
—	Prijave v inozemstvu naloženih vsot Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je na vsa poverjeništva in oddelke deželne vlade, poverjeništva in delegacije centralnih oblastev, ravnateljstvo državnih železnic in komisarijat ministrstva saobračaja v Ljubljani naslovilo nastopno okrožnico: Kr. ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo z odlokom od 13. septembra t. 1. štev. 19883, naj sestavi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani v svrho povračila od naših državljanov vloženih vsot v hranilnem prometu in naloženih vrednostnih papirjev pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti — točno statistiko na temelju popisa vseh lastnikov hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic dunajske in bu-dimpeštanske poštne hranilnice, kateri (lastniki) bivajo sedaj v tuokrožnem področju. V ta namen je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naročilo vsem podrejenim poštnim uradom, naj izdajajo v zadevi povprašujočim strankam v to svrho prirejene plačljivo tiskovino »Vprašalni list«, katero mora stranka natančno izpolniti in do 25. oktobra t. 1. izročiti najbližjemu poštnemu uradu. Obenem je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani ukazalo podrejenim uradom, naj dajejo občinstvu in strankam vsa potrebna pojasnila in naj jim vobčc pomagajo pri izpolnjevanju vprašalnih listov. Zaradi važnosti započetega dela se p, t. vabi, da v svojem lastnem področju opozori vse oblasti in urade ter občine, ki so morebiti lastniki hranilnih knjižic, čekovnih računov ali varuhi naloženega denarja (depozitov), da v zgoraj imenovanem roku prijavijo svojo imovino oziroma terjatev pri najbližjem poštnem uradu.
—	Za urarje. Obratno ravnateljstvo <iružbe južne želznlce Ljubljana bo oddalo v najem popravilo onih ur, ki se nahajajo v službenih prostorih naslednjih prog: Meja pri Špilju - Zidani most (vštet.) — Zidani most (nevštet) - Verda cventuelno Postojne (nevšteta). — Od odcepa glavne proge pri Mariboru kor. kol. - Guštajna. Pragersko (nevšteto) — Kotoriba Dubra-va. — Zidani mo6t (nevštet) - Sisak, — Gosp. reflcktanti, ki morajo biti jugoslovanski državljani in jugoslovanske narodnosti, naj vpošljejo svoje prošnje do 20, novembra 1919. na Obratno ravnateljstvo
družbe južne železnice oddelek II. v Ljubljani, kjer se tudi poizvedo pogoji,
Zemljepisne in zgodovinske slike iz kral-estva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dodatek k čitankam za ljudske šole. Sestavila H. Schreiner in Fr, Fink. Ta učna knjiga, ki je namenjena za vse razrede višje stepnje ljudskih šol, bo služila istočasno tudi za pouk v srbohrvaščini, Poverjeništvo za uk in bogočastje je odobrilo to učno knjigo za vse ljudske šole z odlokom i dne 17. julija 1919, št, 3193. Prodajna ccoa za izvod znaša 4 K. — Knjigo je založna »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubliani.
UubHanske novice.
lj Sestanek kat, nar. starešinstva se
vrši jutri v petek ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani Uniona. Poslej se bodo vršili starešinski sestanki redno vsak petek ob imenovanem času. — Dr, Božič.
lj Ljudski oder v Ljubljani, V nedeljo 12. t, m, ob pol 8, uri zvečer uprizori Ljudski oder dve veseloigri: Rado Murni-kovo: »Napoleonov samovar« in pl. Kotze-buejevo: »Raztresenca«. Vstopnice se dobe v predprodaji od danes dalje v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici (poleg prodajalne Kat. tisk. društva.)
lj Vojni ujetniki-častnlki. ki so se vrnili se vabijo danes 9, okt. ob 19 H uri na sestanek v gostilno pri »Mikužu« (Kolodvorska ulica), da se posvetujemo o pomožni akciji tovarišem, ki še zdihujejo v ujetni-ništvu. — M. Škrjanec, nadporočnik Petelin, poročnik Žitnik.
lj Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« se vrši v soboto dne 11, t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvoranj »Glasbene Matice« z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
lj Slike iz Zagreba, V izlozbenc n oknu Jugoslovanske tiskarne so izložene slike udeležencev blagosloven'« zastave Hrvaške krščanske delavske zveze. Kdor udeležencev si hoče slike naročiti, naj jih kmalu naroči. Velike slike staneio brez ooštnine 35 K, male (razglednice) po 4 K. Plača se naorej. Naročbe sprejema in izvršuje Jugoslovanska Strokovna Zveza, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, levo. Ne odlaša:te z naročilom!
Hapooeiš^ poročita.
(Našt telefonsko poročilo.) MINISTRSKA KRIZA.
Belgrad, 8. oktobra. Danes dopoldne je odpotovala večina članov Jugoslovanskega kluba z dr. Korošcem v domovino, da poroča o parlamentarnem položaju in razkrinka intrige in laži demokratov. V Belgradu je ostala četvorica članov, da zastopa klub v vseh razgovorih.
Belgrad, 8. oktobra. Vladni komunike o vrnitvi Trifkovičevega mandata je ustvaril za rešitev krize naravnost brezupen položaj. Celo »Politika«, katere lastnik je samostalec, se nad tem komunikejem zgraža. Konstatira, da je bil komunike sestavljen z znanjem in odobrenjem vlade, ostro biča dejstvo, da se s tem vlači krona v strankarsko borbo, kar je tembolj čudno, ker je Davidovičeva skupina doslej trdila, da so nove volitve ne samo oportune, ampak tudi neizogibne. »Politika« prerokuje demokratski zajednici: »Morda bo minilo manj časa, nego se nadejajo Davidovič in tovariši, ko se bogo prepričali, kaka napaka, da je napravljena.«
Belgrad, 8. oktobra. V parlamentarnih krogih se govori, da je sestavil zloglasni komunike Svetozar Pribičevič ob navzočnosti Davidoviča in Timotijeviča in da je imel svoje prste zraven kraljevi tajnik Balugdžič, ki se mu očita, da je krono obveščal pristransko.
Belgrad, 8. oktobra. Trifkovič je objavil v poselr.i izdaji »Samouprave« sledeči popravek; »Ko sem Nj. kralj. Visočanstvu prestolonasledniku poročal o vsem, kar sem ukienil glede sestave vlade, sem izjavil, da ne bom uspel s sestavo koncentracijske vlade, da pa sem prepričan, da bo mogla vlada, ki sem jo sestavil, delati z Narodn;m predstavništvom. Nadalje sem izjavil; Ako vlada ne bi tnogia delati, bo padla v parlament. Priznam, da bi se v tem slučaju padec vlade vršil po verjetno precej os'ii debati in sem rekel, da verujem, aa bi se po tem padcu sporazum med r.a»proi/umi skupinami lažje dosegel, kakor je to sedaj mogoče. Skupine bi se prepričale na oči, cia nc more vsaka zase, druga brez druge vladati in bi bile primoranc k vzajemnim koncesijam in sporazumu,
Nj, kralj, Visočanstvo prestolonaslednik ni uvaževal teh mojih razlogov in jaz sem tedaj rekel, da ako nima Nj. Visočanstvo kake druge rešitve ali nima kake druge indicirane osebnosti za sestavo vlade po nameri Nj. kralj. Visočanstva, potem bi ostalo to, da se doseže po volitvah, Visočanstvo prestolonaslednik je javil, da jc to zelo neugodno v sedanjih razmerah in jaz sem si to mišljenje Nj. Visočanstva takoi orisvoiiL kažoč, da volitve v mirnem
času razgibljejo vse sloje državljanov in predstavljajo takorekoč neke vrste malo meščansko vojsko. Tem težje bi se vršile sedaj.
Naloga Nj. kralj. Visočanstva, se nisem držal v toku pregovorov in dela, to je točno, ker mi kratek čas in nujnost rešitve krize tega niso pripuščale. Medtem sem g. Balugdžiča, kralj, srbskega poslanika, ki vrši dolžnost dvornega ministra, redno o vsem obveščal. Objava ministrske liste (katera obenem ni bila v vsem točna) je bila po plakatih od strani uredništva »Pravde« izvršena brez moje vednosti in odobrenja. — Belgrad, 7. oktobra 1919. Trifkovič.
Belgrad, 8. oktobra. V posebni izdaji »Samouprave« je objavljen članek,' v katerem je opisan natančen potek krize in postopanje demokratske zajednice in njeno zavlačevanje krize mirno in stvarno, ki pa tem huje zadene. Članek ie zbu-J.' v parlamentarnih krogih in med obči" stvom veliko pozornost.
Belgrad, 8. oktobra, »Tribuna« piše: »Dar.es popoldne bo g, Pavlovič vrnil kroni mandat, ker ni mogel izvršiti misije, ki mu je poverjena. Vse cpozicionalne stranke so ostale na svojem prejšnjem stališču, ki je bilo Pavloviču javlieno že pri njegovem nrvern poskusu, da sestavi rvoio vlado. Opozicija je odklonila svoj vstop v vlado, ki bi jo sestavil Pavlovič. Zanimivo je, da je Pavlovič zdaj tudi sam priznal, da mu je bil mandat za sestavo vlade prvikral na predlog demokratske zajednice poverjen. Pa še bolj zanimivo je, da demokratska zajednica tedai ni smatrala, da je to neparlamentarno. Najzanimivejše pa je, da se uradno nikakor ni smelo priznati, da je bil Pavloviču z?res tudi sedaj poverjen rr.anoat za restavo vlade.
Belgrad, 8. okt. Pavloviču se ni posrečilo sestaviti širšega kabineta, vendar še danes ni vrnil mandata, ker še ni dobil od vseh klubov končnega odgovora, čeravno mu je znano, kakšno razpoloženje da vlada v večini parlamenta proti njemu kot eksponentu demokratske zajcdnice. Danes zvečer je onozicijonalni blok sklenil, da mu da iutri skupen odgovor. Jugoslovanski klub je, kakor že iavljeno, zase že v torek naznanil Pavloviču svoje stališče.
* + *
WILSON.
LDU Haag, 8. okt. (DKU) »Nieuws Courant« poročajo iz Washingtona: Ker sta bila k \Vilsonu poklicana sloviti očesni zdravnik dr, Schweinitz in živčni zdravnik dr. Dercam, se domneva, da je bolan Wilson tudi na možganih, ker kažejo bolezni v možganih često simpfone v očeh. Specialisti pravijo, da za organično bolezen možganov ni nobenih znakov.
LDU Amsterdam, 8. oktobra. (DKU) Glasom »Pressbureau Radio« poroča »As-setiated Press«: Polkovnik House je sporočil, da bo Wilson po ratifikaciji nemške mirovne pogodbe sklical sejo industrijal-nega sveta zveze narodov v Pariz. V tej seji se bodo pečali samo z vprašanji saar-ske kotline.
LDU Newygrk, 7. oktobra. Bolezen predsednil a Wilsona vidno vpliva na politični položaj. Govori Wilconovih nasprotni! ov ne vzbujajo več osebnih žaljivk. Sodi se da bo mirovna pogodba v kratkem odobrena.
REŠKO VPRAŠANJE PRED REŠITVIJO,
LDU Bern, 8. oktobra. (DKU) Kakor poroač »Secolo«, se bo Reka udeležila italijanskih volitev. Glasom »Italie« se bliža reško vprašanje rešitvi, kar sklepajo iz tega, da bodo Badogliove čete zamenjale D' Annunzieve prostovoljce, Badoglio bo v sporazumu s pariško konferenco zasedel Reko.
LDU Berlin, 8. okt. (DunKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« 'avlja iz Curi-ha: Vesti o Reki si deloma nasprotujejo. Dočim je po eni strani razš'r|eno mnenje, da bo kriza kmalu rešena, namigava »Corriere della Sera« na neki nov dogodek, ki ne zadeva le Italije, nego vse zaveznike in ki je za skrajno kočljivi mednarodni položaj zelo vznemirljiv.
Orlovski vesSsrefik.
Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Orliške Zveze dne 2. oktobra 1919. Navzoče so bile skoro vse odbornicc, lc sestre, ki nimajo ugodne železniške zveze niso došle, dasiravno so želele zvedeti ukrepe seje. Zategadelj se bodo sklepi naših sej vedno poročali v Orlovskem Vest-niku in po potrebi tudi po okrožnicah. Na vsake tri mesece bo pa izredna seja, pri kateri se bodo razpravljale velevažne zadeve in želimo, da se teh udeleže vse od-bornice. Debatiralo se je, ali bi bila »Slovenka« naš mesečni list, ali bi imele »Mladost« skupno z brati Orli. Vsled raznih pomislekov in prevdarkov se nismo odločile za nobenega. Sklenilo se jc tudi, da se medseboj Orli in Orlice, čc niso osebno znani, ne tikajo, temveč vikajo; a vendar se nazivljajo sestra oziroma brat. Vsak od-
sek Orlic, ki je poslal kako sestro na vaditeljski tečaj, mora iz svoje srede izvoliti načelnico in ta mora sama učiti in voditi vso telovadbo. Le v odsekih, kjer ni nobena izmed članic izučena, sme začasno učiti načelnik tamošnjih Orlov, Kadar telovadijo Orlicc, tedaj ni dovoljen vstop v telovadnico bratom Orlom. Sploh naj se potrudi vsak odsek Orlic, da bo kolikor mogoče samostojen. Pokažimo, da tudi same kaj zmoremo! Zdrave!
Narodno gledlSče.
Opera.
9. oktobra, četrtek: »Dijak prosjak«. Abon. A.
10 oktobra, petek: »Pikova dama.« — Abon. D ri.
f. oktobra, sobota: »Manon«. Abonement B.
12. oktobra, nedelja; »Dijak prosjak«. Izven abon.
Drama.
9 oktobra, četrtek, ob 3. uri popoldne dijaška predstava »Dnevi našega življenja«. Izven abon.
9.	oktobra, četrtek, zvečer: Zaprto.
10.	oktobra, petek: »Striček Vanja«. Abon. C.
11.	oktobra, sobota: »Tat«. Abon. E.
12.	oktobra, nedelja, ob 3. uri popoldne: »Favn«. Izven nbon.
12. oktobra, nedelja, zvečer delavska predstava »Dnevi našega življenja«. Izven abonementa-
Prosveta.
pr »Manon«, ki se je iz lanskega repertoarja letos zopet ponovila, jc nesla ime svojega očeta prccej daleč okrog po svetu, vendar bi za svojo osebo dal prednost njegovemu »Žonglerju«, h čemur me nagiba občutek, da je »Žongler« v dramatizaciji enotnejši in da ima glasba v sebi več globoke čustvenosti, V »Manon« sc glasba giblje med značajem, kakoršen bi bil ugoden za komično opero, in med značajem serijozne opere. V obeh značajih je Massenet napisal mnogo lepega. Med drugim sta posebno lepa oba koščka, ki ju pojeta Manon potem, ko njen ljubevnik odnese pismo iz sobe, in pozneje on sam, ko se pripravita da bi večerjala. Oba dva sta skrajno fino izdelana in sta bila od obeh predstaviteljev tudi dobro peta. Razen teh mest je še mnogo drugih, večinoma manjših, kj so polni duha ali izkrenosti, kakor se po prvih teh dveh lastnosti odlikuje uvodna glasba nekaterih slik. Koliko so letošnje uprizoritve prekosile lanske, nc znam povedati, ker pri lanskih nisem bil prisoten, a mnogo slabše upam, da niso bile, vsai glede izvajanja orkcstralncg-i p^r ta. Nc da je bilo letošnje izvajanje ravno slabo, (še tega bi nam bilo treba!) ali površnost se kaže na zelo pogostih mestih. Kar se tiče tempov, moram opomniti, da tu vsai niso bili tako pretirani. V pevskem oziru je bila, bi rekel, skoraj najboljša gdč. Thalerjeva, dasi si človek s tem ne more sprijazniti, cla v izgovorjavi sotflasnika »s« in »z« med seboj meša. Z g. Drvoto smo tenot takorckcč lahko zadovoljni. Če bi g. Lcvar opustil ono silno prepoudarjenje rflask, ki mu bo, če gre tako dalje, postalo dru^a natura, bi bil lahko mnogo bolj zadovoljivo izpel svoj del. Ortale vloge so bile zasedene več ali manj dobro.G. Čer-m&k je pel kar sc da po domače. V igralskem oziru jc bila predstava šibkejša. Videli smo preveč igranja in nepotrebnih kretenj, a premalo smotrenosti, kar jc. posebno motilo pri glavnih dveh osebah. Vendar je opaziti (čc že pri vseh ne, vsaj r»ri nekaterih), da sc igrati in peti vsaj poskuša. Če se že ne posreči, kaj moremo navsezadnje zato!	Marij Kogoj.
pr Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin« je ravnokar izšel v III. izdaji, ki vsebuje tudi najnovejše določbe glede inozemskih pristojbin potom telefonske takse vse v jako pregledni obliki sestavljeno in popolnoma zanesljivo izračunjeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljub'janskega ravnateljstva, ali pri izdajatelju, višjem poštnem oficijalu K. Tiefen-gruberiu pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Cena pregleda je 2 kroni.
AprOV&ZSClIla.
a Aprovizacija. V četrtek dne 9. t. m. (od 9. ure dalje) se bo prodajalo na prosti stojnici manj vredno toda zdravo in vžit-no meso ene krave. Cena za kg 7 kron.
(H^spodars^e nevke.
g Naša sladkorna industrija. Pomanjkanje sladkorja v naši državi prav dobro čutimo. Sladkor smo dobavljali prejšnje čase večinoma iz sladkornih tvornic na Češkem. Splošnosti ni znano, da imamo v naši državi sladkorne tvornicc v Belgradu, Velikem Bcčkcreku, v Novem Vrha-su in v Crkvenki, Tvornice delajo pod nadzorstvom države, toda ker niso dobile
toliko premoga, kolikor so ga potrebovale, niso izdelale 1200 vagonov sladkorne pese in zginilo \e nad 18 milijonov kron narodnega premoženja. Sladkor, kar so ga izdelale še tvornice, se je moral prodajati po 4.50 K kilo; toda ker imamo postave proti draženju, so si znali izdelani sladkor pridobiti tvorničarji likerjev in kandidov, ki so plačevali 30 do 40 kron za kilo. Letos so sladkorni tvorničarji zahtevali od vlade 4 do 5 tisoč vagonov premoga, da si za-gotove obratovanje; vlada je tudi vsaki sladkorni tvornici obljubila 80 vagonov premoga za avgust in 300 za september, toda dobili niso niti še vagona nakazanega. Tvorničarji sladkorja pravijo, da si sicer lahko sami preskrbe premog, toda tega ne store drugače, kakor da jim vlada dvoli svobodno določevanje cen sladkorju.
g Podrobnosti glede trgovskih kreditov v trgovini z Anglijo. Ministrstvo trgovine in industrije sporoča trgovski in obrt-
niški zbornici v Ljubljani, da j® v angleškem trgovinskem ministrstvu ustanovljen posebni oddelek za eksportne kredite (naslov oddelka je: London 10, Basinghall-street E C 2 ii), kateremu jc stavljen na razpolago fond 26 milijonov funtov šterlin-gov in ki ima nalogo, dvigniti angleški izvoz v Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko. Ta vsota se pa ne bo uporabljala morda po gotovem ključu za posamezne dežele, amoak bo razpolagal ž njo omenjeni urad po lastnem preudarku, in je zato v interesu naših importerjev, da se čimpreje pobrigajo za to akcijo. Kredit se bo dovoljeval samo na podlagi garancije. Kot garancija se bodo sprejemale v depozit al avstrijske krone (začasno), b) srbski dinarski bankovci, c) srbski, oziroma jugoslovanski drž. papirji, in sicer po kurzu na glavnih borzah.Ko bo doguana borzna vrednost teh valut in vrednostnih papirjev, se bo v vsakem pojedinem primeru določilo, koliko
odstotkov lc vrednosti tvori zadostno garancijo za kredit. Pri tem se bo upoštevalo tucli kurzno valovanje teh papirjev. Naš kupec bo moral podpisati kot akceptant menico na tri ali šest mesecev, ki jo bo trasiral nanj britanski prodajalec. To menico bo prodajalec doposlal naši banki, pri kateri ima naš kupec položiti depozit v tekoči valuti ali v državnih obligacijah v zadostni vrednosti za zavarovanje izplačila one vsote, na katero se menica glasi. Ako banka pristane na to transakcijo, vzame menico v svoj portfelj in sprejme garancijo v depozit, je s tem ta kreditna transakcija izvršena in intervencija angleške vlade je nepotrebna. Ako pa banka iz kateregakoli vzroka ne pristane na to transakcijo, mora obvestiti omenjeni novoustanovljeni urad in mu poslati akcept našega trgovca z njegovo garancijo v kronah, dinarjih ali državnih obligacijah; v tem primeru bo ta urad izplačal angleškega
prodajalca v gotovem denarju, pridržal akcept našega trgovca v svojem portfelju in svoječasno menico vnovčil. — K temu je še pripomniti, da angleško trgovinsko ministrstvo polaga važnost na to, da bi se po možnosti angleški fabrikati prodali proti kompenzaciji v naših surovinah, s čemer bi odpadla potreba gori omenjene kreditne intervencije. V to svrho pa bi bilo treba, da se naši importerR in eks-porterji organizirajo.
Nova zobna pasta. Lekarna v Brežicah je začela izdelovati novo antiseptično Ito-pasto za zobe. Ito-pasta, prvi domači produkt v tej stroki, nadkriljuje vse podobne preparate po kakovosti in učinku in je mnogo cenejša. Oprema je okusna in higijenična (prave cinaste tube). Prodaja se v vseh lekarnah, drogerijah in modnih trgovinah, na debelo pa v lekarni pri »Srebrnem Sokolu« v Brežicah.
Drildfl C0 Postetfa 7. nočno omaro in rlUliu žimnico na peresih, nekaj posteljne oprave, zavese, starinska ura in razna drobnm- a. Prisojna ulica 3, I. nadstropje, vrata št. 4.
I;1« 7,a vsako delo se sprejme za takojšnji nastop. Vprašati: Sp. Šiška št. 91, II. nadstropje levo.
nncnnriinia ve<Ca kuh0 in vsega g0" UU^JUlIHiiO, snodinjstva, išče mesta najraje hkakemu župniku ali tudi dru gemu gospodu. Naslov pri upravi pod št. 5972, ako znamka_
If^O CO Proti mesečni plači prazna IMib ub soba v bližini Karlovške ceste. Cenjeno ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod „Soba".
Drati^lri mladiči, sedem tednov stari, rlOoiLIll, lepi, za pleme so na prodaj. Stara pot stav. 3, Ljubljana._
Lokal za trgovino z usnjem &
v kakem mestu ali trgu za takoj. Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod šifro »Lokal za usnjet.
Čiuilin moškega perila d »be trajno dlllljb delo v trgovini porila Hed. Sare, Ljubljana, Šelenburgora ulica 5.
Koslteroe posode od ameriškega
nnlrntola kupuic sever & komp.
PEirUiEjO Ljubljana. Wolfova ul. št. 12.
UrorsKl valenec r^iriA.
sproti glavne pošte v Ljubljani.
KrojašKeoa pomočnikam
znal urezovatL Anton Zavodntk krojaški mojster v Kranjski gori.
Spretna sonerica ^ne5^
nanjosti, ki zna tudi šivati in likati, se išče k finejši rodbini. Oglasi naj se med 2. in 3. popoldne Miklošičeva c. 16, 2. nadstropje.
Vinn 3 hrvatskega in štajerskega, o-I lUU zemlja, posebno iz Ptujskega, Ormožkega in Ljutomerskega okraja vsake vrste, vsake cene in najfinejše kvalitete se vedno dobi pri A. Stoin-scheggu v Rogaški Slatini.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod
kllilim veC metrov konopnenega pasu
!\lljl!Ul (flufzuggurte) 10 in 12 cm širokega, dalie sod za gnojnico in sesaiko (oumpo). IVAN KUBflLT valjčni mlin Domžale.
Krepak deček
z dobrimi spričevali, bivajoč v Ljubljani se spreime takoj v trgovino z mešanim blagom. Več se poizve v upravi tega lista pod št 5945,
Vsako
Pogačniku v Ljubljani, Dunajska cesta 36.
VOlnP <*°bro proda pri Fran množino iUiMj
z večletno prakso, dobi službo v pisarni dr Pegana v Ljubljani, Dunajska cesta 38. — Ponudba naj obsega: 1. dosedanje službovanje, 2. višino zahtevane plače. Nastop se želi takoj ali pozneje.	5910
za parfumerijsko trgovino na debelo gHP" se išče za Zagreb. "TffS
Želijo se reflektaatte, ki so popolno vešči slovenščine in nemSčine v govoru in pisavi. Želi se doka* o dosedanjem poslovanju, primerno jamstvo in če so že vodili slične posle ali drožerijo. — Služba se nastopi takoj ali pozneje. Pismene ponudbe s prepisi spričeval pod šifro »Poslovod.a« na Bloekner-jev zavod za oglasvanje, ZAGREB, Jurjevska ul. 31.
Štiri hitim počil
zmožne finega dela, sprejme tako! v trajno delo proti dobri plači. Hrana in stanovanje event. v hiši ali pa plača od kosa. Ivan Vrhovec, kroj. moister v Dravljah, Šent. Vid nad Ljubljano.
ftadsuB^
katerega je izumila soproga znamenitega profesorja CUR1E, deluje čudežno na zdravje človeško, posehno pa v živčnih bolezni itd.
(Opozarjamo na jutrajšni oglas.)
Hrssfiipšr
prodaja po najnižji ceni ivau Ramovž, trgovec v Stofcah št. 51 p. Ježica.
Naročila se sprejemajo istotam. — Na-ročniki dobe krompir v petek in soboto na državnem kolodvoru v Ljubljani. — Vreče naj se prinesejo seboj.
in kermo za zobe Kalodont priporoča Štefan Strmo i, Ljubljana, Pod Trančo 1.
Nudim večjo množino suhih gob. Cena in naslov na upravo lista pod „Gobe" 5978.
iS
"i
s s
za leto 1320.
Cena 2 K, po pošti 2 K 20 vin.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj,
Gorenjsko.
voine znamke, znamio cb prevratu,j ljubljanske, hrvatske, bosacčks. srbške. i sploh SHS. dalje italijanske, rešl?e, Arad- J Temesva.i itd. kupim v VKP.ki množini' po najvišjih erab. Ponudbe fi ceno na: A. Weis*, trgovina znamk, r^unai I. Adiergasse 8.
Haproiiai |£ 72 fconiadsB
in sicer: 27 kom. 6-60 m dolgih pr. 20
lnm atiiio!
13 13
4
4 o
680 6-25 3-95 3-35
Ludovik Knez g Martin Žuran
dijak VI. gimnazijskega razreda
dne 7. oktobra 1919 po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se vrši danes ob pol 4. uri pop. iz hiše žalosti Zeljarska ul. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. Jurij pod Kumom, 9. X. 19. Globoko žalujoča rodbina Knez.
mehka in trda dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, parna žaga za drž. kolodvorom.
sobni slikar -Ljubljana, Mestni trg št. 12
se priporoča sLavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, cene zmerne.
.. 3 25 „ „ 2 „ 4-50 „ „ 9	4-00
n * uu „ „
1	„ 5-50 ., ,,
1	» 1'50 n n 9 fs fin 9 ''•fin
<s ., w ou „ . „
Cena po dogovoru. MIRKO KORENČAN, BLED
26 26 26 26 30 30 26 20 26 26 16
Podpisani slavnem občinstvu vljudno naznanim, da preselim delavnice in prodajalno iz Sodne ulice v lastno hišo Židovska nlica St. 5 v Ljubljani, kjer se prodajalna 15. t. m. v nadaljnje poslovanje odpre.
Cenienim odjemalcem se za dosedanji obilni obisk toplo zahvaljujem in priporočam za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da se boilem potrudil zadovol iti vsem zahtevam moje stroke, kolikor bodejo dopuščale razmere, naj si bode glede kakovosti ali cen, v polno zadovolinost, kar mi bode vsled ugodnejših prostorov in splošne preureditve, času in zahtevam primerno tudi lažje mogoče.
S odličnim spoštovanjem
5968 (4)
FRAKI KOS
mehanična pleiiinlca nogavic in modne konfekcije.
Dva lepa težka
Trpežno in ceno
pohištvo za vse stanove
I. W. MOller, 6. m. b. h.
tovarna in iz2ož&eni prostori:
Dunaj V. Einsiedterplatz 3—4. Zaloga: DunajD. Opernring 19.
Trajno oSvorJeno! 5080 (S) Trajno otvorjeno!
Kupi se takoj hiša z gostilno in vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugod na Kranjskem ali Štajerskem. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »TAK.OJ 5021«.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je Vsemogočni poklical k sebi našega nad vso ljubljenega, nadebudnega sina ozir. bratca
Maksimilijana.
Podlegel je dne 8. t. m. ob 3. zjutraj kruti bdlezni po kratkem a zelo mučnem trpljenju.
Pogreb nepozabnega bo v petek dne 10. t m. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti, Zeljarska ulica 4 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1919.
Franc, Dorot«Ja, Julljana
brat in sestre.
Franc in Jnlijana Moser
stariši.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
5966
za težko vožnjo proda radi nakupa tovornega avtomobila tvrdka Zabret & Komp., Brilot pri Kran;u.
PIUPOHOČAM fino kavo, čokolado, kremo za čevlje, pravo lino augleško milo. Pošiljam tudi v poštnih zavitkih po pov-
--zetju po nizki ceni.--
Fran Bergant, Ljubijana, Sv. Jakoba trg.
Špecerijsko, kolo-nijalno in prekmor-sko blago
kupite najceneje in najhitreje od znane veletrgovine
Fructus' d. d
za promet zemeljskih proizvodov, kolonijalnega in dru-gega blaga
Zagreb, Vlaška nI. 2L
Telefon 106. Ustanovlj. 188: Zahtevajte cenik!
se bliža! Ako hočete, da ostanejo Vaši otroci zdravi iu čvrsti, dajajte jim pristno
ribje olje,
ki se dobi v drogeriji Sanitas v Celju
Skladišče
in lokal ^
se išče za takoj v mestu; lokal event. za novo leto. Ponudbe pod »Skladišče« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5.
Kupujejo sa dobro ohranjeni
šivalni stroji in stojala
Ponudbe na Jos. Peteline, LJubljana.
Dvostavno in ameriško
knjigovodstvo
Sestavil V. Krottmayer, slovensko izdajo priredil procesor M. Dolenec. Založnik: Zasebno učilišče Legat v Mariboru
Pr»a moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo
neizogibno potrebna za trgovske šole ln samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. - Cena S kron.
Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v zasebnem nčilišču Legat v Mariboru, :::	Vetrinjska nlica 171.	:::
Obratno ravnateljstvo jnžne železnice
..gradbeni oddelek"
sprejme nekaj pomožnih progovnih nadzlrateljev. Pogoj za sprejem je dovršena stavbna obrtna šola.
ZH EKSPORT!
Spiralni sveder Iz Jekla za o-rodje in naglo struženje, smir« kove kolute, kovinske kroine Sage, Sage na jarem, tračne, kroine, ročne in mlinske Sage točno Iz lastne zaloge.
za obdelovanje lesa, žeblji, pločevina in vse orodje, po> sebno pile, pile za Sage, peči, okovi, Diesel«ovi motorji, Sc lesni sodi, poljedeljskl stroji, — Prijazne ponudb« na
inž. Julija Wolff,
Dunaj VI, Gumpsndoeftirstr. 118.