Ql^om NO. 31 ^ms&m Wm -T—1|^ ^ ^ ^ ^ '^" ."1| 81 ^^^?.1CAN IN SPIRIT SLOVGNiAN .F©Rfei^ IN tAN@UA©€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth Joliet, San Francisco MORNING N£WSPA!)£D Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg |!!|žfT1B|| CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1974 LEl'O LXXVI. — VOL. LXXVI Dogovor all obnsva iekmev oboroževanju! Wcshington se prizadeva na da bi Novi grobovi Peter Kozan V nedeljo je umrl Peter Kozan, mož Anne, roj. Sfielko, oče Moskvo 1 Mrs' Charles (Margaret) Bokar, prepričal, da je pred izbi-iMrs- Bernard (^ephine) Vra-ro: dogovor ali obnova ne“c’ 9;^atx stfrii°iče; brat J°- tekmovartja v oboroževa- :ep a ' a'J’ RudolPha in po- ve e načine, nju. WASHINGTON, D. C. brambni tajnik James Sehlesin ger je v zadnjih tednih ponovno razpravljal o obrambi Združenih držav, ki da mora biti izpopolnjena in preurejena, da bo kos svojim nalogam pri obrambi svobodnega sveta, ko Sovjetska zveza hiti z oboroževanjem v navadnem in jedrskem orožju. Senatnemu odboru za oborožene sile je povedal jasno, da so ZDA pripravljene storiti vse, kar je poti’ebno za njihovo varnost. Obrambni tajnik je razkril, da bodo ZDA obnovile, modernizirale in izpopolnile svoje strateško orožje, če Sovjetska zveza ne bo pristala na skupno omejitev. Razgovori o tem so se začeli lani v Ženevi, pa so bili pred božičem prekinjeni in se bodo nadaljevali 19. februarja. ZDA pritiskajo na Moskvo, ki jo hočejo prepričati, da mora pristati na primeren dogovor o omejitvi oboroževanja ali pa se pripraviti na novo tekmo v oboroževanju z ZDA. To vprašanje bo verjetne jedro razgovorov, ki jih bo imel Kissinger v Moskvi s sovjetskimi vodniki prihodnji mesec, ko pojde tja pripravljat Ni.xonov obisk, določen za prihodnji junij. Predsednik Nixon bi rad nov dogovor o omejitvi oboroževanja podpisal tekom svojega obiska v Moskvi. Ameriško razpravljanje o nujnosti krepitve in modernizacije narodne o-brambe naj bi Moskvo pripra- ;kojnih Matta, Johna, Nicka, jBarbe in Catherine. Pogreb bo O-1 jutri, v četrtek, iz Brickmano- vega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in od 7. do 9. zvečer. Mary Fortuna Včeraj zjutraj je umrla v Euclid General bolnišnici 72 let stara Mary Fortuna preje z E. 81 St. v Newburghu, zadnjih 6 let pa iz Euclida, roj. Pečnik, žena Johna, mati Richarda in Johna, 6-krat stara mati, hči pok. Josepha in pok. Mary, roj. Turk, sestra Harolda, Alice Goltz (Kalif.), Mabel Matlak (Bedford) in pokojnih Josepha, Edwarda ter Frances. Pogreb Dorothy Pappas, Richarda, Lawrenca, Phyllis. Barnes, Ronalda, Frances Kordič, Jamesa in pok. Constance, 29-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Ann Gorka, Johna Sotka, Mary Vanloozen in Charlesa Sotka. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.45, v cerkev sv. Jožefa na E. 144 St. in St. Ciair A ve., nato na All Souls pokopališče. Joseph Post (Pust) V Euclid General bolnišnici je umrl 79 let stari Joseph Post (Pust) z 20990 Tracy Avenue, mož Angele, roj. Tisovec, oče Alice Yan, stari oče Donne, Phi-lipa in Josepha, stric Andyja Post (Kanada), brat pokojnih Louise, Mary in Vinka. Pokojnik je bil rojen v Ribnici, od I koder je prišel v ZDA 1. 1913 ter bil zaposlen v Willard Storage Battery Co. skozi 43 let do svoje upokojitve leta 1959. Bil je član ADZ št. 12 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Sen. Fulbright dobi močnega tekmeca pri letošnjih volitvah? LITTLE ROCK, Ark. — Guv. Dale Bumpers je na tem, da napove svojo kandidaturo za zveznega senatorja pri demokratskih primarnih volitvah letošnjo pomlad. Tako vsaj trdijo nekateri njegovi prijatelji. Naročil je že pregled razpoloženja volivcev, ki naj bi mu pokazal, kakšni so njegovi izgledi. Politični poznavalci položaja sedijo, da bi bi: guv. Bumpers močan kandidat. , ki lahko upa vsaj v razmerju 50:50 na zmago nad sen. Fulbrightom, ki se je v zadnjih letih zaradi svoje zunanje politike delu volivcev zameril. bo iz Fortunovega pogrebnega: Pogfeb bo ,iz Žebt0bfo?°Sreb' zavoda na 5316 Fleet Avenue v bf “"if “ b1'** V‘' i o on i T tek oo 9.30 na pokopališče Ver- petek ob 8.30, v cerkev sv. Lov- _ j %. v. „„„„„ , r, . . .... mh dus v Chardonu. Družina bo renca ob 9., nato na pokopališče . . „ Vernih duš v Chardonu. Na mrt- hvaiezna za dfove Slove”skcmu vaški oder bo položena danes starostnemu domu v njegov spo- popoldne ob dveh. ,m,n' Trupl° P»koJnJlka bo P010' j ženo na mrtvaški oder nocoj ob Frances Kochevar ! sedmih. V Euclid General bolnišnici _____________ je umrla 66 let stara Frances j Gladko SO jih izpustili Kochevar z 19551 Naumann j BEJRUT, Lib. — Devet gve-Avenue, rojena Žnidaršič v ; rilcev, ki jih je japonske letelo Chisholmu, Minn., odrasla v j zadnji teden poneslo iz Singa-Zagorici pri Videm-Dobrepolje j purja in Kuvajta v Južni Je-v Sloveniji, od koder se je vrnila | men, so tam enostavno izpustili v ZDA 1. 1927, vdova po 1. 1953 ! in jim dovolili, da gredo, kamor umrlem možu Josephu, mati: hočejo. (SIM pridelek naj mMi cene prehrane Ameriški farmarji bodo letos posejali več pšenice in koruze kot kdajkoli preje ter posadili skoraj toliko soje kot lani. i j Iz Clevelanda in okolice CHICAGO, ID. - Dr. Don Paarlberg, direktor v Poljedelskem tajništvu za ekonomiko, je mnenja, da bomo letos v ZDA pridelali obilje pšenice in koruze, pa tudi soje. To obilje pri-j delka naj bi vplivalo na ustab-; tev cen deželnih pridelkov na ; splošno, pa tudi na cene živine, posebno še goveda, prašičev in pertunine, ki glavni vir o-skrbe z mesom. Po sodbi poljedelskih strokovnjakov bodo letos farmarji posejali več pšenice, kot so jo kdajkoli po. drugi svetovni voj- FRANCIJA OVIRA SKUPNO REŠEVANJE OLJNE KRIZI D rancoski odpor proti vsakemu skupnemu reševanju oljne krize je zavlekel konferenco v Washingtonu v tretji dan in po vsem sodeč preprečil vsako resnično sodelovanje. Dosedanji poskusi doseči kompromis niso uspeli. . ---- -.... " - WASHINGTON, D.C. - za morebiten kompro- „ ... . .v,., ,, mis-med stahsci ostalih in Fran- predlozitvi ameriških predlogov s .. .... . . . .... , . ... jcije, trdijo, da ni aosti izgleaov, za skupni napor pri reševanju. T .. , . . , . . ! da bi bilo tega mogoče doseči, oljne krize, pripombam k njemu N. .. ........ . Francija naj oi bila baje voljna - - • - m po sprejemu zastopnikov »Iprkta,j na nove vore 0 tegnil tudi na sosednje okraje. Beli na večer,t v ponedeljek u, ije „ „ okviru 0 ., ..... se je konferenca včeraj nadalje-L„ . . f . „ . . _ .. zacije za gospodarsko sodelova- vaia. Z izjemo Francije so vse' • ■ „ . . . . „. .. , . .. . A J , nje m razvoj, ki ima 24 dame. delegacije pristale na neko o- Ta naj bl kas sklica!a kon_ rnejeno sodelovanje, ko je po- lerenc0 potrošnikov in h stalo jasno, da to ni naperjeno cev olja proti nikomur, ampak da je smo-1 Sodij0j da je vzrok franccske ter konference pmskati za vse mu stališču odpor ti liVi najboljše skupne rešitve. Za-|ZDAj ki se je ^ jasno h stopmki držav Evropske skup- močno poka2al v času De Gauli nosti so na posebnih sestankih iin je v glavnem ostal vodiiC Za boljši množični ja%ni promet— Župan R. J. Perk je predložil ustvaritev posebne ustanove, ki bi naj prevzela sedanji Cleveland Transit System in ga vključila v nov sistem javnih množičnih prometnih sredstev. Ta naj bi ne bil omejen le na okraj Cuyahoga, ampak naj bi se raz-gnil tudi na sosednje okraje, v kolikor ti ustvarjajo prometno enoto. Nova ustanova naj bi imela tudi pravico do javnih sredstev. Za izvedbo načrta je potreben poseben državni zakon. Predsednik mestnega sveta G. Forbes županov predlog vsaj delno podpira. Občni zbor preložen— Korporacija Baragov dom sporoča, da je za 16. februarja 1974 pok. Josepha H., 5-lsrat staraj Mhče jih ni prijel ne zaradi ni, prav tako tudi koruze. Pride- mati, sestra Franka Žnidarja, ■ napada na skladišče olja v Sin-Stanleyja Žnidaršiča, Antona in; gapurju ne zaradi zasedbe ja-Lojzeta (zadnja dva v Jug.). ; ponskega poslaništva v Kuvajt Skozi 25 let je bila zaposlena' tu. pri TRW Inc. vse do svoje upo- | ^-------°------ kojitve. Bila je članica adz št.! Obiskovanje cerkva Vilo do zaključka, da je najbolj- '9) sžz št ^Kiuba Ljubljana in j , ce sedaj pnstane na spora- TRW 0ld Guard. Pogreb bo v i zum, ko se ZDA se niso lotile tek ob 8 15 iz Uletovega po-! tega posla. Vojask: vodniki ZDA grebnega zavoda na E st.,' se hočejo istočasno zavarovati v cerkev sv, Kristine ob 9.; nato , tud: pred vsak:m sovjetskim iz- | na pokopališče Vernih duš v : nenadenjem m morebitnim kršenjem sedanjega dogovora. Fmligikevanje stara nabada prsi ^ixonosti WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon je naročil lani v lubju proučitev uradnega prisluškovanja pod vladami predsednikov Johnsona in Kennedy-ja. Dognali so, da je bilo prisluškovanje pod obema dosti obsežno, na splošno bolj razširjeno kot pod Nixonom. Razlika je v tem, da so pod sedanjim predsednikom prisluškovanje in snemanje pogovorov raztegnili v veliki meri na vlad-Ue uradnike, novinarje in pripadnike skrajnostnih skupin. Te vrste prisluškovanje se je v času Predsednika Nixona izredno raztegnilo. Vest: iz predsednikove okolice z vrača j o odgovornost za to dejstvo na bivšega direktorja FBI ' Hooverja, ki da je predsedniku Nixonu dejal, da je ustaljena navada prisluškovati “mož-u.m virom puščanja in spreje-nianja” vladnih tajnosti. nespremenjeno NEW YORK. N.Y. — Nedav-' na anketa Gallupovega instituta ■; je pokazala, da je število teden-I skih obiskovalcev ameriških cerkva v zadnjih treh letih ostalo ; nespremenjeno. Med vprašani- lek soje, ki je lani dosegel novo rekordno višino, utegne biti letos za spoznanje manjši, toda še vedno tako' obilen, da bo kril vse potrebe. Trdijo, da pomanj-kanje umetnih gnojil in olja ne bo imelo nobenega večjega vpliva na pridelek. Cene deželnih pridelkov na debelo so v zadnjih mesecih rastle, prav tako so porastle cene živine, v prvi vrsti goveda, to bo potiskalo navzgor eenfe skupni nastep, pa jim do sinoči' govim nasiednikom. To franco-n: uspelo. Konferenca bi morala sko stališče rd omejeno na krizo i: včeraj po načrtu končana, J energije, ovira tudi delovanje v pa se je zavlekla v tretji dan. . j NATO in v Evropski gospoda* Med ZDA in vsemi ostalimi ski skupnosti ter seveda v celot-udeleženci konference je prišlo nih odnosih med Evropo in ZDA. do temeljnega sporazuma, le Nemški finančni minister Hel-Francija je trdno vstrajala pri mut Schmidt je to včeraj na tis-svojem stališču. Ko včeraj ni kovni konferenci dejansko priz-bilo mogoče doseči kompromisa, nal, ko je pripomnil, da so za so sklenili razgovore podaljšati težavami na tej konferenci pelina danes, ko naj bi bilo sesta- tična vprašanja, vljeno končno poročilo o posve- ______0 _____ Ameriški državni tajnik Kis- SžfLiSiliCISS pSlJSf singer je predložil kot naslednji na 2. marec 1974 zaradi odsotnosti korporacij©. ob 7. zvečer prc dsednika korak pri reševanju mednarodne krize energije razgovore z drža-vami-izvoznicami olja ter z manj razvitimi državmi, ki morajo olje kupovati. Vsi ti razgovori naj bi privedli do sodelovanja med proizvajalci in potrošniki, ki bi bilo sprejemljivo za obe strani, pa bi preprečilo tudi grozečo obsežno gospodarsko krizo. “Francozi so odločeni preprečiti sprejem vsakega ameriškega predloga,” je dejal neki evropski diplomat in francoski viri so privatno potrdili pravilnost. tega stališča. Nemški zunanji minister Walter Scheel, ki govori tudi v imenu Evropske It molitvi— Članstvo Marijine legije pri Sv. Vidu je vabljeno nocoj ob pol osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Mario Siogar. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima sejo v četrtek ob 7.30 zv. v šoli sv. Vida. Zadnje vesti Pisatelji in kulturni delavci; z vsega sveta protestirajo pri sovjetski vladi nad pri- BERKELEY> Kahf- - sy™bj°-jetjem in zaporom Nobe- lovega nagrajenca. na Chardonu. Frances Janosky mi so se za najštevilnejše obi- prehrane tja do poletja, ko bo mu: v imenu nvropsKe Na svojem domu na 884 E. 146 skovalce cerkva izkazali katoli- začel obilni pridelek porast cen | gospodarske skupnosti, je dejal St. je umrla 69 let stara Frances cam (55 odstotkov), nato prote- ustavljati in morda celo potiska-!da “se ne trudijo, da bi dosegli Janosky, roj. Sotka v Clevelan- stanti (37 odstotkov), judje pa ti navzdol, kot se je to zgodilo (kak papirnat sporazum, ko gre iU’ t d°Zt P° i S° 2 19 odstotki na zadnjem me- lani v avgustu, septembru in ok-' za temeljna vprašanja”. žu Josephu, mati Cecelie Cook, stu. tobru. MOSKVA, ZSSR. — Javno tožilstvo je poslalo pisatelju A. ^____________ Solženicinu poziv na ‘razgovor’, mednarodno ki ga pa pisateljeva žena ni marala sprejeti, ko ji niso povedali. česa njenega moža dolže. V ponedeljek je prvemu pozivu zadnji petek sledil drugi, ki pa ga je Solženicin prav tako odklonil. Včeraj popoldne okoli petih sta prišla dva miličnika v spremstvu petih policajev v civilu pred stanovanje Solženicina v Moskvi in vdrla vanj, ko je prišla žena odpret vrata. Solženici-; na so odpeljali s seboj “na zasli- nese Liberation Army, ki je ugrabila Patricio Hearst, je včeraj poslala radijski postaji tu glasovni trak, na katerem ugrabljenka sporoča staršem, da je živa in jih poziva, naj store, kar ugrabitelji zahtevajo. Ti pravijo, da naj družina ugrabljenke da vsakemu izmed revežev v Kaliforniji za $70 hrane. Ker je teh na milijone, bi naj torej odkupnina znašala do 300 milijonov dolarjev. Kaj takega starši ugrabljenke gotovo ne zmorejo. MADRID, Šp. — Vlada je napovedala več politične svobode in možnost ustanavljanja in delovanje političnih skupin. 1 ramenski prerok Večinoma oblačno in milo z Složnostjo padavin. Naj višja temperatura okoli 43 F (6 C). LONDON, Vel. Brit. — Boj med vlado in delavskimi unijami je privedel Edwarda Heatha do razpusta parlamenta in do razpisa novih volitev, ko je bilo očitno, da u-nije nočejo popustiti, on sam pa je bil prepričan, da vlada ne sme, če noče pustiti inflaciji popolnoma prosto pot. Angleži so znani po svoji trezni sodbi in umirjenosti, zato svet sedanji boj gleda z nekakim začudenjem in negotovostjo. Vlada Edwarda Heatha je na stališču, da je temeljno vprašanje, ki ga morajo volivci rešiti: Kdo naj vlada v Veliki Britaniji? Parlament ali delavske unije? Pri tem pripominja, da gre predvsem za skrajneže v delavskih unijah, med njimi zlasti za komuniste, ki so se povzpeli na ključne položaje, ki jih izrabljajo za politični boj, za dosego političnih ciljev in ne za dosego delavskih ugodnosti. BRITANSKI VOLIVNi BOJ OSREDOTOČEN HA SKRAJNEŽE V IfNUAH Četudi so sinoči sestavili nove sanje”, pa nato sporočili ženi, da „„ XT . 1P vFjnrt Trio i. ... BONN’ Z Ne- ~ strajk javnega Na tiskovni konferenci je Edward Heath dejal, da je za volivce izbira med “umirjenostjo in skrajnostjo”. Četudi hoče vodnik konservativne stranke odbiti vsako proti-unijsko ost svojemu volivne-mu boju, je vendar ta v o-spredju, ko štrajk premogar-jev spravlja v nevarnost vso gospodarsko dejavnost dežele. Vodnik opozicionalne delavske stranke Harold Wilson, ki je bil pred Heathcm dolga leta na čelu britanske vlade, trdi, da konservativci obrekujejo delavske unije in da hočejo z napadi na nje le skriti svoje neuspehe. Očita jim, da s to svojo taktiko razdeljujejo deželo in ustvarjajo skrajneže. Stvarno so to prve volitve, ki izhajajo iz delavskega spora — spora med premogarji in vlado glede poviška plač — v moderni britanski dobi, vo-livni boj dobiva zato nehote obliko delnega razrednega boja, četudi se obe glavni stranki skušata temu izogniti. Velika Britanija se je v letih po drugi svetovni vojni spretno izogibala vsega, kar bi moglo privesti do razrednega boja, h kateremu tako vztrajno pozivajo na primer v socialistični Jugoslaviji. Britanski delavski stan se je postopno dvigal ;n se izenačeval z drugimi stanovi, ko se je tam bližala življenjska raven delavstva. Slično kot v Združenih državah je britanski delavec, vsaj strokovni, scdJ, da je član “srednjega stanu”, srednje plasti britanske družbe. inflacija zadnjih let je živ-1 jensko raven britanskega delavca začela znova tiščati navzdol. To je privedlo do neza- upoštevala” delavčevega položaja, kot to trdijo delavske unije. Premogarji so v tem pogledu najbolj zaostali. Njihovo težko delo pod zemljo je med “strokovnimi” skupinami sorazmerno najslabše plačano. Ko je oljna kriza pritisnila ves svobodni svet in britanska vlada ni uporabila nobenega sredstva proti dviganju cen olja in njegovih izdelkov, so premogarji prišli do zaključka, da je to ugoden čas za dosego njihovih zahtev. Del javnosti je njihov naston gledal z nejevoljo, ker je prizadel vse narodno gospodarstvo, večina pa je kazala za njihove zahteve vsaj delno razumevanje. Tekom volivnega boja bosta obe stranki skušali od je zaprt. Kje, zakaj in za kako dolgo niso povedali. Ženina mati je poklicala pisateljeve prijatelje v New Yorku kmalu po prijemu Solženicina in jih obvestila o tem. V nekaj urah je bilo odposlanih v Kremelj kup protestov z vsega sve- j ta. K Solženicinovi ženi v Mo-1 skvi so prišli njegovi prijatelji I uslužbenstva, ki je usiavil javna prometna sredstva v večini velikih mest, se nadaljuje. Uslužbenci zahtevajo večje plače, kot jih je viada voljna dati. LONDON, Vel. Brit. — Poskus končati štrajk premegarjev s posebno ponudbo podjetnikov je včeraj propadel. dr. A. Saharov in drugi ter ostro | ZDRUŽENI NARODI N Y — obsodili njegovo aretacijo. Po-j Irak je pczvaI giavnega ^ drobucsti o njej je razkrila pi- llika ZN> naj skliče sejo Var_ sateljeva žena Natalija tujim časnikarjem, ki so bili še sinoči obiskali pisateljevo stanovanje. dovoljstva, do divjih štrajkov, vseh strani osvetliti svoja sta-do trenj, ko je vlada z razni- lišča, volivci bodo pa 28. feb-mi ukrepi skušala inflacijo u- ruarja odločili in povedali staviti, pa pri tem “ni dovolj kaj o vsem oni mislijo. Fejsal pojde v Vatikan BEJRUT, Lib. — Arabski diplomati napovedujejo, da sadvski kralj Fejsal v bližnji bodočnosti obiskal papeža Pavla VI. v Vatikanu. Ta obisk naj bi bil odgovor na obisk preds. izraelske vlade G. Meir pri sv. očetu lani. Fejsal, ki se smatra za vodnika islama kot gospodar islamskih svetih mest Meke in Medine, bi verjetno posebno rad razpravljal s sv. očetom o položaju Je- j ruzalema. nostnega sveta v zvezi z mejnim spopadom z Iranom. CLEVELAND, O. -- Cyrus Eaton, znani industrialec, je po svojem obisku na Kubi dejal, da je Castro vnet za obnovo rednih odnosov z ZDA. bo, BONN, ZRN. — Fo sem došlem poročilu so pisatelja Aleksandra Solženicina danes pognali preko meje v Zvezno republiko Nemčijo potem, ko so ga včeraj popoldne prijeli in zaprli v Moskvi. Pisatelj, Nobelov nagrajenec, je kremeljske oblastnike razjezil z izdajo dokumentarne knjige “Otočje Gulag”, kjer je opisal nasilja v sovjetskih prisilnih taboriščih. &-M Ameriška Domovih »/1 <=/» rti— ho /vi e H—■■II UMIM — Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za p-ol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. BESEDA IZ NARODA ski zbori iz Clevelanda - žal pr-! vic in zadnjič - in imeli na pro- Prsjazsio vabilo CLEVELAND, O. — Sloven- storu, kjer je sedaj “Jugoslovan- v , . . ski center” na Recher Ave., ve- ska sola sv. Vida nas spet vabi ličasten koncert Rajnki France na skupno kosilo, ki bo v nede- je bn zapisnikar tega druženja Ijo, 17. februarja, v solski dvo- in je ob neki obietnici v Ame. ram. Ker so taka kosila skoraj riški Domovini napisal sp0mine edini vir dohodkov, iz katerih sejna ta dogodek< Več let je živel SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 31 Weds., Feb. 13, 1974 V zadnji vojni na Srednjem vzhodu je odločala elektronika i. Vojne so največje nesreče za človeštvo, istočasno so pa tudi največje pospeševalke tehničnega napredka. Za nič drugega ni človek pripravljen žrtvovati toliko, kakor za ubijanje sočloveka. Samo Bog ve, kako daleč zadaj bi bil skupno “sodelovali”, torej bo to vzdržuje Slovenska šola, smo prepričani, da boste povsem zasedli dvorano-jedilnico in tako dali priznanje župniku, učiteljstvu in vsem, ki imajo1 na skrbi Slovensko šolo. G. župnik Praznik je izrazil željo, da bi od časa do časa imeli tudi učenci Slovenske šole priliko, da se udeležijo in sami sodelujejo pri slovenski službi božji. Odbor je bil mnenja, da bi bila ta nedelja za to najbolj primerna, ker bomo itak prišli na kosilo in tako se bomo starši in prijatelji 'Slovenske šole lahko udeležili službe božje ob pol enajstih. Otroci bodo peli in res lepa maša za slovensko mladino. Učiteljice so jih pridno u-čile za to priliko in upam, da se bodo otroci dobro odrezali. Lepo je poslušati otroke pri skupni molitvi in posebno še na Holmes Ave. v Collinwoodu, in tudi potem, ko se je preselil v Euclid, je vsako nedeljo prehodil par milj do avtobusne postaje, da je potem pel pri osmi in deseti maši pri Mariji Vne-bovzeti v Collinwoodu. Tu v Euclidu se je pridružil pevskemu zboru “Slovan”. V Collinwoodu je takratni kaplan Rev. Milan Slaje ustanovil Slovensko kat. izobraževalno društvo “Adrija”. Rajnki France je vljenje. Ker si se skoraj dnevno hranil s Kruhom življenja, upamo, da se Ti je zdaj izpolnila božja obljuba: “Kdor je ta Kruh, bo živel vekomaj.” Uživaj neminljivo blaženost, spočij se od Tvojega truda v ameriški zemlji. Vsem hčerkam in ostalim iskreno sožalje! M. T. S poti po Etropi XII. MILWAUKEE, Wis. - Naslednje jutro, takoj po zajtrku smo odšli peš v bližnji Vatikanski muzej, ki pa je že bil preplavljen s turisti in drugimi o-biskovalci. Naš italijanski vod-j nik je iz umetniških razstavnih spoznal njegov značaj, ker smo skupaj preživeli marsikatero uro. Res je, da je vsak posameznik značaj zase, vendar smo se, kot v vodi kamen ob kamen ugladili, da smo v lepi harmoniji sodelovali. V Collinwoodu obstoja že dolgo društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pokojni je bil pri tem društvu zelo delaven in je bil v odboru več let zapisnikar. On je bil, ki me je v marcu 1925 p# dobil za to društvo, kjer sem bi še svet, če ne bi bilo vojn. Prva svetovna vojna se je vršila v znamenju topovskega uničevanja na mestu zakopanega sovražnika, v prebijanju širokih pasov, strelskih jarkov. Strategija druge svetovne vojne je bilo bliskovito zasedanje sovražnega ozemlja s tanki. Ta način je veljal še delno v šestdnevni vojni! na Bližnjem vzhodu 1. 1967 do bitke tankov na Sinaju, v ipri slovenskem petju, ki ga je zadnji vojni med Egipčani in Izraelci so pa ruske, na da-1 povsod premalo. (Tudi v Slo-Ijavo vodene SAM rakete in ameriški TOW izstrelki pre-j venski šoli!) Za otroke pa je ko-pričijivo dokazali, da je ognjeno orožje postalo odločilno.'ristno, ker se naučijo nekaj slo-Na Sinajskem polotoku so preizkusili Rusi in Amerikanci | venščine, ki se uporablja pri Svoje najnovejše iznajdbe. ; slovenskih verskih obredih, ^an’ d°kier se nisem leta 1939 Zadnja vojna se je prav za prav začela že 3. oktobra, : predvsem pri sv. maši. To ve- preselil v faro sv. Kristine in tri dni prej, kot so Egipčani in Sirijci napadli Izrael in to s Ija posebno za otroke, ki živijo startom ruskega špijonskega satelita, ki je krožil nad Sred- izven območja slovenskih žup-njim vzhodom. V naslednjih dveh tednih mu je sledilo še nij in ne morejo pogosto k slo-pet vesoljskih špijonov. Medtem, ko so prej potrebovali špi-1 venskim službam božjim. Vabi-jonski sateliti do dva tedna, da so poslali slike na Zemljo, mo vse starše, pa tudi vse roja-so novi sateliti napravili to že v par dneh. Za prve uspehe ke okrog 9v. Vida, da se nam se morajo Arabci zahvaliti odličnim kameram satelitov Kos- pridružijo in dajo tako otrokom mos, ki so razločno pokazale, kako slabo je zavarovana kot tudi učiteljicam “korajže”, Bar-Lew obrambna črta in kako majhne so rezerve za njo. da nam bodo kaj takega spet po- Ameriška tajna služba je priznala, da je špijonski sa- novih, telit odprl arabski obrambi okno, skozi katero se je dalo o- Ta nedelja bo torej nedelja pazovati vso strategijo nasprotnika. In to se je zgodilo rav- Slovenske šole. Prepričani smo, no v času, ko ni bilo v zraku nobenega ameriškega špijon- da boste z eno in drugo “prire-skega satelita. Šele po izbruhu vojne so izstrelili “Big- ditvijo” zadovoljni in da bomo Bird” špijona, ki je bil potem neprecenljiva pomoč Izrael- tako vsi skupaj pomagali, da se cem. Njegova boljša oprema in tudi možnost, da so njego- Slovenska šola obdrži kar je move posnetke poslali iz Amerike po drugem satelitu takoj v gcče dolgo, saj vrši lepo poslan-Izrael, SO Dili odločilni. stvo ohranjevanja slovenstva in ZDA so do 1. 1970 vložile v razvoj vesoljskih vohunov slovenske zavesti med našo mla-okrog 12 bilijonov dolarjev. Pokojni predsednik L. B. dino. Johnson je rekel, da so podatki, ki so jih dobili s pomočjo satelitov, vredni desetkrat več, kot je stal ves ameriški vesoljski program. O “velikem ptiču” ni veliko znanega. Big-Bird spada v četrto generacijo raziskovalnih satelitov. “Ptič” je predelana raketa Agena, ki ima v premeru 3, v dolžini pa 15 metrov. Tehta 11,300 kg in je eden največjih in najtežjih vojaških satelitov. V kroženje okoli Zemlje v višini 180 do 290 km ga ponese preizkušena raketa Titan 3D Agena, ki je dolga skoraj 57 metrov. Tam lahko deluje 40 do 70 dni. Velikost in moč rakete omogočata rabo dveh izredno na-tančnih fotografskih sistemov. Eden je Kodakov izdelek z nadzorovalno kamero in napravo za razvijanje in oddajanje filmov. Satelit pošilja posnetke te kamere potom 7 m dolge antene na Zemljo in to vselej, kadar leti nad otokom Guam, ko se nahaja nad ladjami v Indijskem oceanu, ki imajo sprejemne postaje, ali pa nad sprejemnimi postajami na ameriški celini. S teh pomožnih postaj pošiljajo slike po vojaških ali trgovskih poročevalskih satelitih v nadzorno središče Letalskih sil v Sunnyvale (Kalifornija). Šele od tu pošiljajo posnetke po poročevalskem satelitu izraelski sprejemni postaji v Emeq Haela med Jeruzalemom in Tel Avivom. Sposobnost Kodak kamere ni znana, pač pa je znano, da Perkin-Elmer kamera, ki je tudi na satelitu Big-Bird, lahko fotografira nekaj centimetrov velik predmet iz daljave leokm tako dobro, da se da spoznati. V ta namen uporabljajo izredno občutljive filme, ki jih potem satelit vrže na zemljo s posebni kaseti s padalom enkrat na teden ali če je treba tudi enkrat na dan. Za posebne naloge je Big-Bird opremljen tudi z radarsko napravo, ki z lahkoto prodre oblake. Posnetkov sovjetskih satelitov niso mogli takoj poslati Arabcem s pomočjo poročevalskih satelitov. Sovjeti jih morajo prenašati s kurirskimi letali, kar vzame dosti časa, ali pa po slikovnem prenašalcu, pri čemer pa velika povečava izvirne slike naredi to nejasno. Sovjetski poročevalski sateliti krožijo namreč okoli Zemlje v močno jajčasti obliki, zato morejo sprejemati njihove oddaje samo sprejemniki z zelo natančnimi, hitro gibljivimi antenami. Te imajo pa samo na ozemlju ZSSR, ne pa v arabskih deželah. V nasprotju s sovjetskimi so vsi ameriški poročevalski sateliti takorekoč vsidrani nad ekvatorjem v višini 36,000 km, ker se gibljejo obenem z Zemljo. Za sprejem njihovih oddaj zadostuje stoječa antena. Do sedaj se Sovjetom še ni posrečil niti en start sinhroniziranega satelita. Anže (Dalje sledi) M. J. Franki Kovaoščsi v sgseniin Euclid, O. — Kakor jesenski veter trga z drevja list za listom, tako nam čas s smrtjo jemlje naše znance in prijatelje in za slednjim ostane praznina, ki je ni mogoče nadomestiti. “Kaj znancev nam zasula že lopata ...” (Fr. Prešeren). Ob tem verzu se človek spomni, koliko znancev je že odšlo, kako malo nas še je, ki smo se nekako pred 50 leti poznali in skupno delili usodo izseljencev. Tako je smrt iz naše srede vzela 23. januarja dobro pozna- prestopil v društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ. Tudi rajni je potem prestopil v to društvo, ko se je preselil v Euclid. Dokler smo imeli slovensko Zvezo društev Najsvetejšega Imena, je bil France pri tej Zvezi zelo aktiven. Večkrat je tudi kaj napisal v Ameriški Domovini, da je zavračal napade protiverskega časopisja. V Ameriški Domovini je tudi opisal svoje doživljaje iz prve svetovne ; vojske. Nikoli se ni sramoval svojega verskega prepričanja in se ni zmenil, da bi ga tovariši prištevali med nazadnjake, ker redno hodi v cerkev. Ostal je trden in zvest svojim verskim načelom. S tem je javno hotel pokazati, da končna sodba ni odvisna od ljudi, ampak od Boga. Dokler je bil zdrav, je tudi med tednom redno zahajal v cerkev in dnevno prejemal sv. obhajilo. Kot je pač ljudem usojeno, je tudi France pil iz keliha gren-kosti. Življenje ga je oblikovalo s težkimi udarci. Svojo bol je zaklenil vase in ni tožil drugim. Nenadna smrt žene Josephine leta 1966 ga je še bolj osamela. Hrepenel je še enkrat videti svojo rodno domovino. Leta 1972 sta s hčerko Jossie obiskala Slovenijo.. Težko se je bilo vživeti, da hišica očetova ni več last njihove rodovine. Vsi svojci so pomrli... Vedeli smo, da ni več trdnega zdravja. Že po letu 1972 je kazal v svoji hoji, znak oslabelosti, nega Franceta Kovačiča, ki je dolgo časa živel v Euclidu, 22294 nismo pa slutili, da je temu vzrok notranja skrita bolezen, ki Arms Ave. Nekako pred 50 leti, ko sem leta 1924 prišel v Cleveland, sem se prvič srečal in seznanil z njim. Takrat je pel pri pevskem zboru “Soča”. Pri dramat-skem društvu Lilija je pri igrah sodeloval. Bili smo mladi in kulturno življenje nam je lajšalo domotožje. Rajnki pevovodja organist Martin Rakar je takrat pri Mariji Vnebovzeti organiziral dober pevski zbor “Ilirija”, ki je pel v cerkvi in tudi prirejal dobro izvedene koncerte v dvoranah. Mislim, da je bil rajnki France eden od članov, ki je pri tem zboru najbolj dolgo sodeloval. O njem lahko rečemo, da je bil kot pevec najbolj znan in njegov tenor se je dobro slišal pri petju v cerkvi ali dvorani. Ne spominjam se, katerega leta so se združili vsi slovenski pev- dvoran v dvorane razlagal vse pomembnejše stvari o kipih, slikah in umetniških ustvarjalcev. V tem muzeju in v veliki baziliki sv. Petra bi rabil mesece in mesece, da bi razumel veličino tam pri več igrah sodeloval in j katoligke cerkve in umetniških vse vloge dobro opravil. V tej' dosežkov, kj jih hrani bazilika skupnosti dramatike sem dobro !in Vatikanski muzej. Ko je naš vodnik v nekem nadstropju odprl okno, da nam je pokazal del notranjosti Vatikanskega mesta z vrtom, sem se takoj spomnil, da sva bila s prijateljem rev. Alojzijem Rezničekom v svetem letu 1950, seveda z dovoljenjem, v Vatikanskem mestu, kjer sem na vrtu pri neki kapelici utrgal par cvetov, ki jih hranim še danes. Med tem smo se zgnetli v slavno Sikstinsko kapelo, katera je služila vsem papežem kot privatna kapela, v kateri so maševali. Znano je tudi, da v tej kapeli, v slučaju smrti papeža, vsi kardinali sveta izvolijo novega p o g 1 a v arja katoliške cerkve. Pred leti so bili v tej kapeli na malih oderčkih razpostavljeni kardinalski sedeži in v kotu je bila peč, ki je s svojim dimom oznanjala Rimljanom, ali je že, ali še ne izvoljen novi papež. Danes je, zaradi velikega navala turistov, prazna, toda na stenah in na stropu smo občudovali umetniške freske raznih italijanskih mojstrov, predvsem Michelangelovo1 “Ustvaritev” in na steni za oltarjem “Poslednjo obsodbo”. Nadaljevali smo še skozi par drugih umetniških dvoranic ter končno prišli na hodnik, kjer so nas marmornate stopnice navzdol privedle do stražarja švicarske garde in nato na trg in baziliko sv. Petra. Vsa pota peljejo v Rim na trg pred baziliko sv. Petra, kjer so v polkrogu razporejeni ogromni marmornati stebri, ki nosijo na vrhu velike kipe vseh svetnikov. Na sredi trga je znameniti obelisk s štirimi bronastimi levi in dvema velikima vodometoma. Mogočen vtis napravi pročelje bazilike z devetimi balkoni, kjer na srednjem /balkonu papež blagoslavlja množico na trgu. Na strehi bazilike SO' veliki kipi vseh apostolov. Na sredi cerkve pa se boči ogromna kupola z velikim križem na sredini, simbol in moč katoliške cerkve. V baziliko vodi več vrat, toda najlepša vrata so na sredini, bronasta z lepimi reliefi, pri-kazajoč življenje sv. Petra in sv. Pavla. Zadnja vrata na desni so Sveta vrata, kjer jih odprejo na Božič vsakih 25 let, pred pričetkom Svetega leta. Ko pa Sveto leto mine, jih zopet zazidajo in to se ponavlja vsakih 25 let. Jaz sem bil zelo srečen, da sem šel skozi Sveta vrata v baziliko, pa tudi ko sem jo zapuščal v zadnjem Svetem, letu 1950, ko smo prisostvovali veliki cerkveni svečanosti, ko je takratni papež Pij XII. povzdignil in blagoslovil Giovanno DiFranncia na oltar svetništva. Bazilika sv. Petra je največja katoliška cerkev na svetu. V notranjosti je bilo sigurno par tisoč turistov, pa je zgledala, kot da je prazna. Vatikanski tolmač nam je kazal umetniške kipe raznih papežev in drugih veljakov. Impozanten je kip sv. Pe- so jo odkrili le nekaj dni pred smrtjo. Ostrmeli smo, ko je tako hitro prišel konec. Na mrtvaškem odru je ležal v Grdinovem pogrebnem zavodu. Veliko znancev ga je prišlo kropit. V slovo sta mu zapela pevski zbor “Slovan” in cerkveni pevci Marije Vnebovzete. Rev. J. Celesnik je s člani društva Najsvetejšega Imena, društva sv. Kristine in še nekaj društev molil rožni venec. Rev. J. čelesnik se je pri pogrebni sv. maši v lepem govoru poslovil od rajnkega Franceta. Dragi France! Težko nam je ob tem zadnjem slovesu, ko smo te pustili na pokopališču Vernih duš. Vemo, da se od tam več ne povrneš med nas. Prej ali slej Ti bomo sledili. Verujemo, da smrt ni konec, ampak samo prehod iz časnega v večno ži- izpod mm sv. štefana ih okolice CHICAGO, 111. — Sosed Miha pride malokdaj k meni v vas. Največkrat se srečava kar zunaj in malo poklepetava. Pa nisva vaški klepetulji. Te dni pa je prišel k meni in mi pripovedoval o “zvonu sv. Štefana”, tako je nekje bral. Smejal sem se. Pa sem mu le dopovedal, da nisem “zvon sv. Štefana”, ampak čisto navaden, preprost faran, morda tudi nekoliko neizobražen, pod znovom sv. Štefana. Nisem u-glašen na nobeno noto ali dur, ampak kadar me prime, zapojem, kakor pač kaže. Nič po predpisanih notah. Če bi midva z Mihom zapela, bi vse krave zbezlale, seveda, če bi jih v Či-kagu še imeli, Pa kaj čvekaš, boste rekli. Zapišem pač tako, kot je trenutno potreba. Klub upokojencev pri naši fari se je že slovesno vsidral v svojih prostorih. Lepo so jih uredili. Izvolili so si tudi odbor. Župniku fare so slovesno izročili posebne ključe od prostorov. Seveda, tudi on je član tega kluba, dasiravno še mladeniško čil. Najstarejši član je g. Anton Fabian. Ima kar 91 let na hrbtu. Pa je osebno prišel k otvoritvi. Društvo Naj sv. Imena je na januarskem sestanku posebej počastilo zaslužne člane te organizacije. Dobili so v dar ure. Ti zaslužni možje so: Jožef Grego-rich, ki ima velike zasluge pri delu za Baragovo beatifikacijo, Frank Šmid, Willy Zokal, Frank Vavpotič. Tudi duhovni vodja DNU Father Tomaž je dobil uro. Ali so bile zlate, tega pa ne vem. Ker smo v predpustu, je prav, da se primerno poslovimo od predpusta s tem, da se udeležimo pustnega kamivala Mardi Gras, ki bo v soboto, 23. februarja, v veliki svetoštefanski dvorani. Prireja ga Osrednji svet slovenske naselbine v osrčju Chicaga, ki deluje že veliko let pod vodstvom našega Ludvika Leskovarj a. Ali smem še kaj dodati k srenjskim novostim? V cerkvi je večkrat v zadnjih klopeh drenj, spredaj pa je še toliko prostora. Saj veste, kaj hočem povedati. Ne bodimo tako ‘bogaboječi’ ... . Brali smo, da je umrl g. Jože Grdina v Clevelandu. Moram povedati, da je bil tudi med nami v Chicagu, menda 1. 1954, ko tra in 120 m visoka kupola z u-metniškimi slikami. Pod to kupolo se nahaja glavni oltar in grob sv. Petra, ki ga razsvetljuje noč in dan 95 električnih svetilk. Tudi v tej baziliki bi rabili mesece in mesece, da bi se jo dobro ogledali in s tem dojeli veličino katoliške cerkve in nje- i ne umetnosti. Ne smem pozabiti omeniti, da je v prvi kapeli pri ‘ vhodu razstavljena znamenita Michelangelova “Pieta”, ki pa je zdaj zavarovana z debelim steklom. Z ženo sva to slavno “Pi- 1 eta” videla od blizu v svetlo- j modrem vatikanskem paviljonu! na velesejmu v New Yorku leta 1965. V istem času je prvikrat stopil na ameriška tla sedanji papež Pavel VI., ki je bil v New Yorku navdušeno • sprejet. Ko smo zapustili baziliko, smo se o-zrli na Angelski grad, s katerega vrha je krasen pogled po Večnem mestu. Mene je vedno privlačil bronasti angel z mečem v roki, in nesrečna usoda Puccinijeve Tosce, ki je zaradi nesrečne in izdane ljubezni skočila z vrha v žrelo spodaj se vi-jajoče rimske reke Tevere. Ker se je že bližal večer in s tem tudi čas za dobro1 večerjo, sva se z ženo odpeljala na drugi konec Rima, na trg San Giovanni in Laterano, kjer je blizu Porta s. Croce in Geruzalemme lep slovenski hotel Bled z odlično restavracijo. (Dalje sledi) L. G. je predaval o svojih potovanjih na sestanku Slov. narodne zveze. Nešolan, pa vendar zelo izobražen mož. Edino napako je imel, da je gledal v matjuški Rusiji rešiteljico slovanstva. Bil je panslovan. Pa je vendar ta slovanska Rusija padla v hrbet Poljakom v najusodnejši uri, ko je Poljake napadel Hitler... Vendar Bog mu daj dobro. O-sebno je bil dober mož! * “Bomo že kako prišli skozi,” tako nas tolažijo ljudje tam o-krog Bele hiše. Žita ne bo dosti. Preveč so ga lani prodali drugam. Tja, kamor bi ne smelo iti. Pravijo, da ga /bomo lahko kupili v Argentini ali pa v Kanadi. Celo Sovjetija kaže zanimanje za nas in je pripravljena nam nekaj prodati, ker je bila tam izredno dobra letina... Za kakšno ceno, ni povedano. Kakšno je neki to gospodarstvo? Oljna industrija je imela lani 30-70% več dobička kot prejšnje leto. Jeklarska industrija pa se lahko ponaša s 107% dobičkom v lanskem letu. Bral sem neko pismo in tudi v Amer. Slovencu je bilo omenjeno, naj rajši veliko bolj molimo za predsednika Nixona, namesto da ga kritiziramo. Ljudje mu samo hudo želijo itd. Saj večkrat molim, da bi Bog dal ljudem pamet, da bi prav vladali, pa kaj ko se ti za Boga bolj malo zmenijo. Ali je naš predsednik kdaj kaj rekel proti odločbi Zveznega vrhovnega sodišča o umoru nerojenih bitij? Še nisem bral o tem prav nič. V volivni propagandi je bilo nekaj besed, da je prav, če države podpirajo tudi privatne in katoliške šole. Ko je Vrhovno zvez-! no sodišče to zahtevo odklonilo, . je bil spet — molk. Bo treba v bodoče bolj gledati na to, kaj politiki delajo in ne toliko na to, kaj za svojo propagando govorijo. Ne besede, dejanja naj govorijo. Pišejo nekateri tudi o odpuščanju in pozabljenju. Odpuščanje že, to je krščansko. Toda v političnem življenju se nič ne pozabi. Napake in politični grehi se prej ali slej sami maščujejo ... 240 dolarjev na uro dobi ‘boss’ pri General Motors. Richard Gerstenberg, predsednik GM, dobi letno $300,000, poleg tega pa še raznih obrobnih dodatkov $574,000. Gee, ali ni to fletno? Na stroške konsumentov.. . Petletna deklica mami: “Naš pes je pojedel copato moje punčke.” — Mama resno:'“Zato mora .pa biti kaznovan.” — Deklica: “Sem ga že kaznovala. Popila sem mu mleko, ki si ga nalila v njegovo skledo.” Sedaj pa mora biti zares pika, sicer bo se še kdo obregnil ob neokusnem pisanju. Lepo vse pozdravlja “Toti Stajerc” Železnica med 1 anzamijo in Zambijo napreduje — strah belcev Prava vojska kitajskih inženirjev in delavcev, ki gradijo železnico med tanzanijsko in zambijsko prestolnico, je dosegla zambijsko mejo. S tem so za dve leti prehiteli načrte, zato upravičeno pričakujejo, da bo skoraj tisoč kilometrov dolga proga zgrajena že do konca prihodnjega leta. Čaka jih namreč lažji teren, kot je bil dosedanji. Kitajci, ki dela v celoti finansirajo, so na delu zbrali včasih tudi po šest tisoč ljudi, med katerimi je bilo veliko pripadnikov vojske. Z novo progo se bo temu področju odprla nova pot, — dosedanja je vodila le skozi rasistično Rodezijo — zato Rodeziji in Južni Afriki ni prav nič všeč. Premier Vorster je večkrat opozoril, da grozi Afriki “rumena nevarnost”. Josip Jurčič DVA BRATA “Kaj govoriš: bova plačala,” Odgovori Tone. “Kaj sam sebe šteješ? Ti boš figo plačeval, domačija je moja, jaz sem starši. Tebi nič mar naša hiša in dolgovi ne, katere je st^iri naredil.” “Saj vem, da je vse tvoje,” pravi France. “No, tako pa tiho bodi, kaj pa golčiš. Kar ti bo gosposka spoznala iz hiše za doto, tisto ti bom Vrgel pod noge, potlej pa idi, kamor hočeš, jaz te ne maram. nisi nič boljši ko najin oče, ki le vse zapravil. Saj te je dobro Poznal, zato te je pa rad imel, niene pa ne. To seveda, ti si mu Potuho dajal, kedar je pijan pri-domu. Če sem mu jaz očital in zmerjal ga, kakor je zaslužil, krž si bil ti s svojim jezikom vmes in si ga skoraj zagovarjal.” “Ti si četrto božjo zapoved čisto pozabil. Staršem se mo-rajo slabosti prizanašati in prikrivati,” pravi mlajši brat. ‘Le prikrivaj je, če hočeš, 2daj se lehko prikrivajo. Po-Pred je bilo pa treba drugače in nrorda bi vendar tako ne bilo. pa molči, kar ti gre, to boš dobil. Kačih petnajst goldina-rJev ti bodo prisodili namesto dve sto ali tri sto, potlej pa pojdi- Jaz bom že sam gospodaril, “olje ko oče in ti, ki si ga zago-Varjal.” . 'Ne bom ti napote delal, svet velik,” pravi Frances in zač-j16 tiho jokati. Da je brat tako rd in kamenitega srca, da še po snarti očetu ne odpusti, da ga krocej od praga goni: to ga je bolelo. No, še tega je treba, da boš u cvilil in jokal, kakor mlada b^nčka. Kaj pak!” reče Tone. stal vrh hriba zunaj vasi, ozrl se naj prvo proti cerkvi, kamor je od otročjih let hodil molit, proti pokopališču, kjer oče in mati v miru počivata, potem proti domači rojstni hiši, kjer je trdosrčni brat ostal. Za en hip ga jeza popade in misli si, tacega brata, kakor jaz, nima nihče na svetu. Ni vreden, da bi se ga kedaj domislil, ni vreden, da bi ga kedaj iskal. Nikoli ga ne bom ničesar prosil, naj ima tisto doto, lakomnik, naj ima domačijo sam; pa tudi pomagal mu ne bom nikdar. Koj pa zopet pravi: Brat je moj, tiste matere sin kakor jaz. Naj bo tak ali tak, brat je. O mati, ljuba mati, kaj bi vi rekli, ko bi bili to doživeli. Prav je menda, da ste umrli, in vendar bi vas rad videl živih, rajši, kakor da bi imel vse bogastvo tega sveta. Bog te obvaruj, domača vas! Bog te obvaruj, brat, Bog ti daj srečo! Težko da bi me kedaj videl. II. Tone Abranek je bil zdaj nadalje sam pri hiši. Najbolj priden in delaven kmet je bil v celi vasi. Delal je dan na dan ko črna živina, storil toliko kakor trije drugi. Privoščil si je malo, ni se upal ne enkrat do sitega najesti, nikdar ni vina ali druge drage pijače pokusil. Dasiravno je bil sam svoj in ni govoril, ne pečal se s sosedi, hvalili so ga vendar, da je ves drugačen, kakor oče njegov, da pridno dolgove plačuje, živino redi in kmetuje. Čez šest let je bila Abrankova domačija zopet dobra, brez dolga. Tone je bil trideset let star in mislil se je ženiti. Ker pa je Lba sta bila dolgo zopet tiho. j bil nekako oduren, neljuden in ^Nilo je poldne, nobeden ni še J neroden, spodletelo mu je povedel. Tone vstane, gre za peč, sod, kamor se je obrnil, nobena ehko skledo vzame s police in ctVe žlici. Bil je ostanek sinoč-^Je večerje. Postavi na mizo in Začne jesti. ^ Lojdi jest, če hočeš,” pravi Francetu. (Ne bom, Bog ti žegnaj!” Tudi prav, joka se boš na- sitil.” id ^-°j potem mlajši brat vstane ■ odide iz hiše ven. “Pojdi, ka-je°r ^e®’” godrnja Tone, poglo-skledo in jo zopet na staro 0 lco postavi prazno. Kake pol j e Potem se vrne France v hišo. (ieLje culo pod pazduho. (Naj boš?” vpraša Tone. (Grem,” odgovori France. ((Kam?” j) Svet je velik, Bog je povsod. °rtla vidim, da sem ti nadležen, ,,5^0 podiš, zato grem.” tel Poc^ Jaz sem ^10_ reči, da ti ne boš gospodaril. dot si pa lehko, dokler ti s], ne dam. Potlej lehko greš hod2it aii pa oženiš se ali kar ti r Tega nisem rekel, da poj-^ precej.” Pred je, tem bolje je, kar V001^ '-’iti- Dalj mi roko za slo-’ Log te obvaruj!” de 0ne c'a ro'?;o Pa gieda strani, WStis*e je nič, ne reče ničesar Vra0r: !e£ °§Ve kam. Prav je, da ju ni iu obeh, misli samopašnik vn^opridnež. Oče je zapra-le^i ’ krat pa je pri hiši. Delam boj^0 Sam> Jem lehko sam. Tako šel * Vsai zopet kaj naprej pri-p 8osPodarstvu. ailCe Pak je s svojo culo po- mogel mirno spati in se mu je hudo godilo. O svojem bratu ni nikdar ničesar slišal. Ni pisma ni poročila ni bilo o njerp. ’Sploh so mislili vaščanje, da je umrl. Tone Abranek se je nekatero-krat domislil njega, dasiravno je bil ta spomin malo grenek. Ker je otroke imel in ženo, spoznal je, kaj je ljubezen. Spoznal je, da do svojega brata in do svojega očeta nekdaj ni imel nobene ljubezni. Mislil je, kako hudo bi pač bilo, ko bi moj otrok mene tako imel, kakor sem jaz očeta pred smrtjo in po smrti. Ko bi eden mojih otrok svoje brate in sestre tako zgrdo odpravil od hiše, kakor sem jaz svojega brata. (Dalje prihodnjič) Ne more nam biti vseeno Tako je zapisal v ljubljanskem “Delu” njegov nekdanji glavni urednik Jaka Štular ob objavi, da je slovenski napredni dnevnik v ZDA “Prosveta” ustavljen, “kajti v svetu, v katerem živimo, kjer vsak tresljaj zazveni na vse strani smo bolj kot kdaj vzajemno navezani, v obojestransko korist”. Kaj so v Ljubljani sklenili, ko jim “ne sme biti vseeno”, kakšna so pota in usoda Slovenca za mejo, v zdomstvu ali v ‘novih’ domovinah, — če so seveda sploh kaj — tega Jaka Štular ni povedal. Čas nam bo to prej ali slej razodel. Elektrarne gradijo Delavski svet združenega podjetja za elektrogospodarstvo Slovenije je sredi preteklega meseca sklenil, da bodo gradili kombinirano plinsko-pamo elektrarno v Trbovljah z močjo 91 rnegawatov. Končana naj bi bila v septembru prihodnje leto. Ker je potreba po elektriki tako nujna, so določili osebe, ki naj bi bile odgovorne, da bo sklep izveden in elektrarna pravočasno zgrajena in v obratu. 'Elektrarna naj bi stala okoli 300 milijonov dinarjev, opremo za njen plinski del naj bi dobavila ameriška družba Westing-house v okviru sporazuma o gradnji jedrske elektrarne v Krškem. Sklenili so tudi pospešiti gradnjo plinsko-parne elektrarne Brestanica, ki bo dajala 94 MW toda. V celoti naj bi bila končana in v obratu v januarju 1975, njen plinski del pa že v letošnjem septembru. Delavski svet je soglašal tudi z načrti vlaganja v gradnjo Termo-elektrarne Šoštanj IV s 320 megawati moči, ki bo stala okoli 2.21 milijard dinarjev. Nič več ‘ vsakemu nekaj” Predsednik vlade SR Slovenije Andrej Marinc je dejal, da bodo sicer podpirali razvoj “e-konomsko utemeljenega in vsestransko domišljenega turizma”, da pa so sklenili napraviti konec načelu “vsakemu nekaj” in se bodo letos lotili v prvi vrsti razvoja energetike, surovinske baze, kmetijstva in hitrejše modernizacije obstočejega gospodarstva. To ne pomeni, da Slovenija ne bo nič več vlagala v turizem, saj bo gradila veliko turistično naselje Bernardin ob morju, ki bo zahtevalo veliko denarja... Čipke za posteljo Klekljani, kvačkani, pleteni ali šivani tekstilni izdelki so se pojavili v 15. stoletju v osrednji Italiji, pozneje pa tudi v Idriji. Idrijska čipka se je uveljavila in ponesla ime Idrije po svetu kot njeno živo srebro. Čipkarska tradicija je povzročila, da so leta 1956 ustanovili v Idriji delovno organizacijo “Čipka”, kjer pa zadnjih 10 let izdelujejo predvsem posteljno perilo. Lani so tega izdelali v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev, čeprav je v skupnosti zaposlenih le 57 oseb. Čipke izdelujejo sedaj Idrij-čanke pozimi doma, tovarna pa jih prevzema in prodaja. Pred leti je klekljalo čipke nad 3000 čipkaric, sedaj jih je le še okoli 500. Ta obrt torej izumira. Tovarna Čipka je začela graditi nove prostore, ki bodo veljali 2.6 milijona dinarjev, pa bodo nudili ugodnejše delovne pogoje in tudi možnost za zaposlitev novih 20 oseb. Novi prostori bodo predvidoma gotovi v letošnjem oktobru. Za čisto Sočo Soča je do Anhovega naj či- stejša reka na Slovenskem, čeprav je ob njej le malo čistilnih naprav. Prvo čistilno napravo za kanalizacijo bodo letos uredili v Bovcu, prihodnje leto pa v Kobaridu in Tolminu. Potresni sunki na Sorškem polju Na Sorškem polju je bil 3. ja-| nuarja zopet precej močan po-^ tresni sunek, ki so ga čutili v Kranju, Stražišču in Bitnjah. Potresna postaja je ugotovila, da je bil potres 3 stopnje in njegovo središče na Sorškem polju. Potres so čutili tudi v Ljub-jljani, vendar ni nikjer povzročil nobene škode. žuželke oprašijo Okoli 50 odstotkov vseh vrst pridelkov oprašijo žuželke, drugo pa opravi veter, ki prenaša cvetlični prah tudi na velike daljave. En palec visoko vode Da bi pokrili en aker površine z enim palcem visoko vodo, bi potrebovali 27,154 galon o v vode. Nova gonja proti Slovencem na Koroškem Po pisanju ljubljanskih listov in s poročil iz Celovca je razvidno, da je Heimatdienst začel novo gonjo proti Slovencem na Koroškem in proti njihovim zahtevam. Pri tem dolži tudi Slovenijo, da hoče slovenizirati Koroško, da še vedno goji načrte za priključitev dela Koroške Sloveniji. Zanimivo je, da v Ljubljani to sramežljivo zanikava j o in skušajo delati vtis, da je meja na Karavankah ustaljena za vse večne čase. Bolj pametno bi storili, če bi nemškim nestrpnežem v Celovcu in na Dunaju povedali naravnost, da bodo zahteve svojih rojakov na Koroškem podprli z vsemi sredstvi in tudi z obnovo zahteve po priključitvi slovenskega dela Koroške Sloveniji, če Avstrija ne bo izpolnila določil državne pogodbe in dala koroškim Slovencem pravice, ki jim gredo. Na svetu še vedno velja trdna in odločna beseda, podprta z odločnimi dejanji, ko čas za nje dozori. V Ljubljani in Beogradu jih je strah že pred odločno besedo! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je med tem vložila zadnji mesec prijavo pri javnem tožilstvu proti koroškemu Heimatdienstu, ki da je v nedavno izdanem letaku javno in odkrito hujskal proti slovenski narodni manjšini in pozival k narodni mržnji celo med šolsko mladino. Moderni stroji za Tekstino v Ajdovščini V tovarni Tekstini so od leta 1961 pa do lani vložili v modernizacijo le 4 milijone dinarjev. Zato niso veliko napravili in tovarna je vedno težje shajala. Lani so se odločili za obsežno modernizacijo, v katero bodo do prihodnjega leta vložili 40 milijonov dinarjev. Denar bodo porabili v prvi vrsti za nove stroje v tkalnici, predilnici in v ople-menitnici. Zadnji mesec so montirali sodoben rotacijski stroj za MALI OGLASI izdelovanje šablon in tiskanje vzorcev blaga. Nekateri stroji so bili stari nad pol stoletja, na nekaterih je bila celo letnica 1912. Doslej so namestili v tovarni 20 najsodobnejših statev, prav toliko jih bodo postavili letos. Sedanjih 218 zastarelih strojev stke približno 4 milijone metrov blaga na leto, 20 novih statev pa je izdelalo v enakem času 1.3 milijone metrov blaga. Občuten je prihranek delovne sile, saj dela zdaj ena delavka pri 4 starih strojih, ko bo lahko stregla kar 20 novim. Ko bodo dobili vseh še preostalih 40 novih strojev, bodo izdelali veliko več in boljšega blaga. Tekstina je že sedaj na prvem mestu po rasti celotnega dohodka, pa tudi po družbenem dohodku na zaposlenega. Nove naložbe bodo položaj tega podjetja še izboljšale in pomagale do zvišanja ravni v njem zaposlenim. Pohištvo naprodaj Rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo za spalnico in dnevno sobo je ugodno naprodaj. Prav tako airconditioner. Kličite 881-0250 —(pon.sr.,pet.) ODDA SE eno-sobno stanovanje s kuhinjo, opremljeno, moškemu, na 18340 Marcella Rd. Kličite 481-3768. .(31) Pes najden Na E. 55 in St. Clair, psica rjava in črna, se odda dobremu domu. Kličite 391-6312. Srednjo Dravo II bodo gradili V Forminu pri Ormožu so začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove hidroelektrarne Srednja Drava II. Za sedaj pripravljajo teren, z gradbenimi deli bodo pa začeli pomladi. Nova elektrarna bo podobna Srednji Dravi I pri Zlatoličju in bo stala njena gradnja okoli 900 milijonov dinarjev. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije’’ vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Stanovanje išče Starejša žena išče 4-5 sobno stanovanje v okolici od E. 185 -222 St. Kličite 881-9858, po 5. uri zvečer. -(33) Gostilna naprodaj D-5, D-6, v severovzhodni industrijski okolici, stanovanje, dobro parkanje, čez $5000 tedensko. Samo po dogovoru 531-6289. (x) “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” HARDWARE FOR SALE With building and three suites. Established 38 years.- No reasonable offer refused. At 6812 St. Clair Ave. — 361-1635. (31) EUCLID — ZIDANA HIŠA za dve družini, 6-6, tri leta stara. Jedilna soba, 1% kopalnica, klet, žVz garaže. Na cesti z novimi domovi. EUCLID E. 250 St. prijazna zidana hiša za dve družini, pripravno za sorodnike ali za dohodek. Tri spalnice spodaj, dve spalnice zgoraj, lepa rekreacijska soba, z V2 kopalnico v kleti. Dvojna garaža. Pridite pogledat! Dajte ponudbo! POZOR CLEVELANDSKI URADNIK! Krasna tapecirana zidana ranča, dvojna priključena garaža. Velika deželna kuhinja. W B ognjišče. Rekreacijska soba. Severno od Lake Shore Blvd. NOVI DOMOVI Imamo različne ranče, splits in Colonials v Euclidu, Willoughby in Eastlake. Za več informacije kličite 0PS0I REALTY 731-1070 499 E. 260 St. Odprto od 9. do 9. (31) Help Wanted Male MAINTENANCE — HANDY MAN for small shop. Experienced in electrical and general repairs. Must drive. Smoking not permitted. PAifLl PRODUCTS CO. 30520 Lakeland Blvd. Willowick, O. 44094 Call or see Mr. Byers 944-9200 _______________________(33) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrica-’ tions and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to ill AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St ________________ (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female General Office Work Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) HOUSEKEEPER Two adults — no cooking — no laundry — Mon. Wed. Fri. Sat. $2.50 per hour. E. 200th and Lake Shore — 531-4548 -(31) Gospodinja Iščemo gospodinjo ali dvojico, najrajši slovensko, stanovanje. Kličite vsak večer po 6. uri 731-4922. -(33) % MIA URADNIŠKO MOt Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, k znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44163 431-0628 ......-- — ^ IZSELJENCI ................................................... iiii Morten je čutil, kako ga je ni si lahko našel vse, kar si ho-streslo. Kam je to merilo? Žup-(tel, pričenši s kavo in platnom nik je nadaljeval: ; pa do naramnic in kuhinjskega “Govorice o prihodu železnice orodja. Kadar so bile vse luči so povzročile, da so se že poja- prižgane, je bilo tam notri kakor j vili tukaj prekupčevalci z zem- v raju. Človek bi se pripeljal, Ijišči. Ampak železnica se noče daleč iz prerije, samo da bi stal ^ dati prevarati. Zgraditi hoče tam in gledal, svojo progo tam, kjer sama ho- j In ali je morebiti pri tem ( če. Potrebuje — no da, med; ostalo? Ne, preden je bila zima { nami rečeno — rada bi imelaJ pri kraju, se je razvedelo, da zaupnika za tukajšnji okraj, i bodo zgradili poštno poslopje. sto konj, ki je prihajala z nene-kega rancha daleč zunaj v preriji. Poglavar te trume je jahal na zibajočem se belcu, imel je ostroge in usnjate hlače, klobuk po strani, rdečo ruto okrog vratu in pištole za pasom. Obraz mu je bil bakrenorjev od solnca in vetra. Okoli njega je grmela zemlja od kopit, grive so vihrale v vetru, konji so rezgetali, poskakovali in dirjali, in pomočniki, ki so obkrožali čredo in jo zadrževali, so pokali z biči in kričali. Poglavar je postavil šotore zahodno od zemljišča Ola Več za zdaj ne morem povedati. Mortenu se je od teh besedi zvrtelo v glavi. Obsedel je in se prisiljeno smehljal. Nazadnje je rekel na slepo srečo: “Kadar steče železnica, bo bržkone tukaj nastalo mesto. Ali veste, gospod župnik, če ne misli že kdo od drugih na to?” “Če ne misli že kdo na to, da bi ustvaril tukaj mesto?” “Da.” Tedaj pa se je župnik Oppe-gaard nasmejal. Težko je bilo verjeti, ampak bilo je vendarle res. Nekega dne je stala hiša tamkaj. Zdaj, ko so lahko hodili ljudje tja in oddajali in sprejemali pisma, se je stara domovina primaknila mnogo bliže. Prišel je mož na kolesu, stopil z njega in se oziral okoli sebe. Bil je zastopnik tovarne s stroji v Chicagu. Seveda je tukaj prostor za podružnico. Vsi okraji tukaj okoli bodo nekega dne ] obogateli. In potem se pripelje “Ne, dragi prijatelj, minili so neki človek z modrimi naočniki časi, ko je lahko posameznik ustanovil mesto. Townmakerji spadajo v preteklost. Ne, danes dela to železnica. V teh stvareh ima ona vso moč. Videl sem na vzhodu manjša mesta, ki so morala meni nič tebi nič prestaviti hiše tja, kamor je železnica hotela. Ampak o vsem tem se bomo lahko porazgovorili z mojim bratom. Saj on ima tudi nekoliko opravka z družbo, ki namerava tukaj zgraditi progo. Torej kdaj bova odpotovala?” Ponoči je imel Morten divje sanje. Bilo mu je, kakor da je končno vendarle dobil peruti in da se lahko dvigne v zrak in leti, leti. Končno. Tisto jutro, ko je moral na pot, je rekel Bergitti, da je najboljše, če spi ponoči pri Ani, ko ga ne bo. Ona mu je lahno pomežiknila in se mu nasmehljala. Da, da, ubogala ga bo. In spet je Skaarnes na polju, ko vidi, kako odhajata župnik in Morten in imata zadaj na vozu pritrjene potne kovčege. Kaj na lahnem vozičku s čisto potnimi konji. Poslan je od neke lesne tvrdke na vzhodu. Podružnica? Seveda bodo farmarji nekega dne potrebovali gradbenega materijala. In vsi, ki se hočejo naseliti tukaj v središču, bodo prisiljeni graditi. Morten Kvidal pa prodaja stavbišča. Že zdaj je tukaj toliko hiš in druge jim morajo slediti. Nima smisla, da bi bila lekarna na drugem kraju. In hotel mora stati tam, kjer se ljudje zbirajo. Kmalu kažejoj semkaj vse kolesnice z vseh strani prerije. Pek in kovač se morata tukaj naseliti. In urar. In vsi morajo graditi. Ampak vselej, kadar Morten proda stavbišče, vzame karto in pogleda, kam bi bilo treba postaviti naslednjo hišo. Ne smeš si izbirati, kakor sam hočeš. Zdelo se je skoraj, kakor bi delal Morten po načrtu. Ljudje so govorili in govorili in trdili, da bo moral neznansko obogateti s to prodajo stav-bišč! Ali pa je samo zastopal naj to spet pomeni? Tako je, ineke ijudi iz velikih mest? kakor bi vohal, da se bo skuhalo zanj nekaj slabega. h Zdaj pa je pričel denar iz banke krožiti po naselbini, vse se V nasleanjem času so ljudje N6 izpremenilo, preden si vedel, imeli marsikaj, čemur so se lah-; kako- Že v prvem poletju se je ko čudili. Morten Kvidal je' pojavila v naselbini truma štiri kupil dve četrti zemlje od nekega Holandca, ki se je nameraval preseliti. Nista ležali niti ob glavni cesti, kaj šele tam, kjer je bilo pričakovati, da bo tekla; železnica. Odkod je bil dobil denar? Nekaj časa nato so pri- j šli težki vozovi z opeko in s j celo trumo obrtnikov, ki so se nastanili v šotorih. In preden se je kdo zavedel, se je pričela dvigati stavba. Niso potrebovali nekoliko let, da bi jo dogradili, postavili so jo v nekaj tednih. In tako je stala tam dvonadstropna hiša z velikimi okni in z mapjhnimi mansardami pod streho. Tako mogočna je bila, ko so bile vse druge hiše majhne. In naenkrat se je razvedelo, da bo v njej banka. Tja boš lahko prišel in dobil denar za ugodne obresti, samo da imaš zemljo. V prvem nadstropju bo stanovanje za bančnega ravnatelja, v drugo se bo vselil zdravnik in v podstrešne sobice babica. To bo veliko naenkrat. Morten Kvidal pa bo zaupnik banke, kadar si bodo hoteli farmarji izposoditi denar. Ali je svet končno vendarle postal pozoren na ta košček zemlje? Še pred božičem je bila zgrajena nova stavba, tik ob banki. Vanjo so se naselile trgovine, prav kakor v velikem mestu, kjer so bile izložene za velikimi zrcalnimi šipami raznovrstne vabljive stvari: kožuhi in svilene obleke, harmonike in vijoline. In za mizo v prodaj al- Vatneja. Kaj je nameraval tukaj? Nameraval je- prodajati konje. Izvedel je, da imajo tudi v teh krajih ljudje denar. Na svojem ranchu v preriji je imel se nekaj tisoč konj, če bi jih še kaj več potrebovali. Ljudje so se zbirali in si ogledovali vse te rjave, rdečkaste, črne in lisaste konje. Izkušnja-va je bila prevelika. Možje so kupovali. Videli so, da z voli ni šlo več dalje. Kal Skaret je prišel, da bi si jih ogledal, morebiti bi kupil enega. In nazadnje jih je kupil šest. Seveda je bil spet Anders, ta vražji fant, ki si je to izmislil. In to jesen so peketali hitri konji preko ravnine, po štirje pred vsakim plugom in plug je imel po dva lemeža. Le pazite, ali ne bo zdaj vse drugače. O, da, to bo nekaj zaleglo. Zdaj zo-rjejo v enem samem dnevu toliko zemlje, kolikor jo obsega v domovini kako veliko posestvo. Ker pa .je pošta tako blizu, so si ljudje pričeli naročati časopise. Večidel norveško-ameri-' kanske časopise z vsemi novicami iz domovine. Prebirali so jih naglas v nedeljo zvečer. Vsaka številka je bila kakor pismo z doma. Ali tam je bilo pisano marsikaj tudi o Ameriki, da, iz vseh pokrajin te ogromne deže- prostost, da bodo nekega dne bo- le. Ali se to morebiti naseljencev ni nič tikalo? Ali niso prebivali v Ameriki? Torej tudi tukaj so imeli politiko in stranke in strankarske boje, vsaj tako je bilo videti. Kdo bi si bil to mislil? Ti prvi naseljenci so živeli tako zelo sami zase. Njihove misli so bile v domovini. Živeli so v tujini samo zato, da bi obdelovali zemljo in bi obogateli. Iz časopisov pa so se naučili tudi spoznavati deželo, ki jim je podarila zemljo in dala gati, če bodo le sami hoteli. DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! PRECEJŠNJA RAZLIKA — O-lirnpijska t e L ov adkinja Cathy Rigby je poskočila, da bi dosegla vrh glave 7 čevljev visokega Luke Witte-ja, igralca pri clevelandskem košarkarskem klubu Cavaliers. Trenutno-nastopata oba v potujoči skupini Peter Pan, kjer igra Cathy vodilno vlogo. OBE ZADOVOLJNI — Mrs. Judith Blau iz Eastchester, N.Y.. se ukvarja s slikanjem na obleke. Na sliki jo vidimo, ko krasi obleko svoje 12 let stare hčerke Laure. Obe izglodata pri tem kar zadovoljni. V BLAG SPOMIN 14. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME Anna Varšek ki je zatisnila svoje mile oče dne 13. februarja 1960 Že 14. let Te hladna zemlja krije. v gomil tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči ostali: DOROTHY FERRA, hčerka JOSEPH FERRA, zet in vsi drugi sorodniki. Cleveland, O. 13. februarja 1974. SMUČARSKI POLETI — Tako so v Planici v Sloveniji poimenovali smuške skoke na mamutski skakalnici. Amerikanec Doug Mackay v Red Lodge Mountain v Montani si je to reč zamislil nekaj drugače. Spusti se na smučeh po bregu, ko doseže brzino 45 milj na uro, pa razpne nekakega zmaja v razsežnosti 18x20 čevljev, s katerim nato plava počasi v dolino. Doug, ki ga vidimo na gornjih slikah, je star 23 let, smuča pa že 17 let. ZADNJI POSKUS — Izraelski vojak je vrgel trnk v vodo Sueškega prekopa, če bo le kaj ujel, predno se bo s tovariši umaknil dalje v notranjost Sinajskega polotoka. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene hčerke in sestre Izrekamo prisrčno zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in sosedom za iskrene izraze sožalja ob času naše velike izgube. Žalujoči: oče FRANK GUSTINČIČ sestri MARY BEALE in FRANCES NAMESTNIK ter ostalo sorodstvo DRAGI NAROČNIKI i MOŽNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu-Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite nas list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE