poštnina plačan« v gotovini POSAMEZNA ŠTEMILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA ^ ~Ki iIZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviti znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. tnali eglasi. M zlatijo v eoeialue namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0A0 Štev 127 • Maribor, torek, dne 7. novembra 1939 • Leto XIV Kdaj bodo volitve ? Vse je odvisno od mednarodnega položaja. Pred par dnevi je bila konferenca ministrov v Beogradu, na kateri so pretresali vprašanje volitev v občine, narodno skupščino in hrvatski sabor. Beograjska »Politika« piše o teh posvetovanjih: Glede izvedbe volitev postoji dvoje mišljenj. Eni so za to, da se najprvo izvedejo občinske volitve, potem volitve v hrvatski sabor in kot poslednje volitve v parlament; drugi pa hočejo najprvo volitve v narodno skupščino, potem v hrvatski sabor in nato v občine. Pri tem je seveda izključeno, da bi se dvojne volitve lahko izvedle v roku enega ali dveh mesecev. Nadalje je vprašanje, ali bodo volitve javne ali tajne. Pravosodni minister dr. Laza Markovič, ki je poverjen z izdelavo političnih zakonov, je izjavil, da bodo volitve v skupščino tajne. Kar se tiče občinskih volitev so merodajni mnenja, da je treba istočasno z vprašanjem volitev menjati tudi zakon o občinah in da se tudi za občinske volitve osvoji načelo tainega glasovanja. Volitve za hrvatski sabor pa morajo biti že po uredbi o banovini Hrvatski tajne. V teku tega tedna se bodo najbrž mogle zvedeti podrobnosti, kar se tiče volitev. Toda naglaša se, da odvisi razpis volitev od razvoja mednarodnih političnih prilik. Vprašanje volitev v banovinske svete pa ni aktualno, dokler se ne reši vprašanje preureditve države. Amerika že izvaža orožje v Anglijo in Francijo Ameriški: kupi in odpelji! 242 poslancev je glasovalo za ukinitev prepovedi izvoza orožja, 181 pa proti Najvažnejši dogodek preteklega tedna je vsekakor ukinitev prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav Severne Amerike v vojskujoče se države. Prvo glasovanje o tozadevnem predlogu vlade se je vršilo v senatu v počet-ku tedna. Čim je senat pristal na vladin predlog, ni bilo nobenega dvoma več, da bo to storila tudi reprezentančna zbornica (parlament). In res je od 323 poslancev glasovalo 242 za ukinitev prepovedi izvoza orožja, 181 pa proti. Zanimivo je, da je pri tem glasovanju prišlo do delne cepitve glasov pri obeh v parlamentu zastopanih strankah, in sicer je 36 vladinih poslancev pripadnikov demokratske stranke glasovalo proti predlogu vlade, 20 republikancev, ki so v opoziciji, pa za vladin predlog. Ukinitev prepovedi izvoza orožja pomeni ogromno pomoč Zedinjenih držav Angliji in Franciji. Zakon temelji na načelu: Kupi in odpelji! To se pravi: Novi kitajski sunki v pokrajini Hupej. »Insa« poroča: »Na jugozahodnem delu province Hupej so močno oboroženi kitajski oddelki napadli japonsko linijo ter osvojili Cinjušen, ki leži severovzhodno od Siamina, Kitajci so uničili tam veliko japonsko skladišče munici-je ter očistili mesto od sovražnika. Kitajske čete so zaplenile tudi ogromno vojnega materijala. Kitajci so zavzeli tudi Hangčau, ki je bil doslej v japonskih rokah. Tam so zažgali šest japonskih tovarn.« V 14 dneh 217 bitk Na kitajskem bojišču je bilo zadnjih 14 dni nič manj kot 217 bitk, od tega jih odpade 110 na pokrajine Šansi, Hupej, Čensi in Hupeh. vse orožje, ki ga katera izmed vojskujočih se držav kupi v Zedinjenih državah, mora takoj plačati in odpeljati s svojimi ladjami. Na ukinitvi prepovedi izvoza orožja imajo brez dvoma velik interes lastniki ameriške težke in orožne industrije. V kolikor so ti vplivali na izid glasovanja, ni mogoče presoditi, gotovo pa je, da se niso zadržali pasivno. Vsled izvoza orožja se obeta ameriškemu delavstvu večja zaposlitev. In ni dvoma, da je bil tudi ta argument izrabljen v agitaciji, ko se je šlo za to, da se pridobi javno mnenje za vladin predlog. Bilo bi pa gotovo neutemeljeno, ako bi spremembo v zadržanju javnega mnenja v Zedinjenih državah pripisovali samo vplivu plačane propagande. Ameri-kanci so bili do izbruha vojne proti temu, da bi se Zedinjene države brigale za prilike v Evropi. Ko je Roosevelt letos poleti skušal doseči spremembo nevtralnostnega zakona, ni uspel. Z izbruhom vojne pa se je javno mnenje opredelilo za Anglijo in Francijo, ki sta po svojem državnem ustroju Američanom gotovo bolj simpatični, kakor pa katerakoli druga država z avtoritarnim režimom. Te simpatije za zapadni evropski velesili v Ameriki še naraščajo in nevtralni opazovalci pravijo, da bi se javno mnenje v Zedinjenih državah utegnilo spremeniti tako korenito, da bi lepega dne tudi Zedinjene države same nastopile na vojnem pozorišču v Evropi. 7500 letal za Anglijo in Francijo Kakor se zatrjuje, sta Anglija in Francija naročili v Zedinjenih državah 7500 letal, od katerih so jih dne 3. novembra par sto že vkrcali na parnike, ki so krenili v Evropo. Razen tega sta omenjeni državi naročili še ogromne množine drugih vrst orožja. 500 letal pa sta naročili v Zedinjenih državah Belgija in Švedska. Odložen nastop Norveške Norveška je osvobodila od Nemcev zasedeno ameriško ladjo »City ol Flint«. Pred več tedni je zajela neka nemška ladja v Severnem morju ameriški parnik »City of Flint« in ga pod pretvezo, da vozi prepovedano blago, prisilila, da ji sledi. Na ladjo so vkrcali posadko 20 nemških mornarjev, nakar je parnik, z nemško in ameriško posadko na krovu, odplul proti Norveški. Tu je nemški kapitan izkrcal s parnika del ameriške posadke in nato z ladjo krenil v rusko pristanišče Murmansk v Ledenem morju, kjer naj bi ostal parnik zasidran do nadalnjega kot nemška last. O usodi parnika se je seveda takoj zvedelo v javnosti. Po mednarodnem pravu vojskujoča se država nima pravice zavleči ladij tujih ali pa vojskujočih se držav v pristanišča nevtralnih držav in jih tamkaj pridržati, ker bi to pomenilo, da je dotična nevtralna država že stopila v vojno na strani tiste vojskujoče se države, katera je tujo ladjo zavlekla v njeno pristanišče. Zato so tudi Rusi nemško posadko s »City of Flinta« najprvo prijeli in internirali, kasneje pa izpustili. Mogoče bi bil »Ci-ty of Flint« ostal v Murmansku, da ni med tem intervenirala vlada Zedinjenih držav, ki je zahtevala, da Rusi ladjo izioče ameriški posadki. Ruska vlada pa je odgovorila, da je »City of Flint« med tem že zapustil Murmansk. Med tem je »City of Flint« dne 2. novembra res priplul v norveško pristanišče Haugesund. Norvežani so storili, kar veleva mednarodno pravo. Nemško posadko na parniku so prijeli in internirali, ladja pa je z amerškim moštvom na krovu cdplula v neznani smeri. V Nemčiji so nad tem nastopom Norveške ogorčeni. Norvežani pa »• '« gn no »M*« • w»» An imajo v tem slučaju za seboj Zedinjene države Severne Amerike. Ta gesta Norvežanov je tudi velikega političnega pomena spričo položaja, v katerem se nahajajo Skandinavske države in ni dvoma, da je bila tudi na to preračunjena. AmeriSke terjatve Iz svetovne volne 890 milijard dinarjev. Med svetovno vojno so Zedinjene države, oziroma njih banke, posojevale denar državam, ki so se vojskovale na strani velike antante. Za večji del posojil je prevzela jamstvo Anglija. Teh vojnih dolgov države že sedem let ne plačujejo in znašajo sedaj še 21 milijard dolarjev (okoli 890 milijard dinarjev). Dolžni kapital znaša 11 milijard dolarjev, ostalo so obresti. Dolgovi bi morali biti plačani v smislu sporazuma do 1990. Kakšna bo likvidacija tega dolga, je vprašanje razvoja, sedaj pa služi tudi ta dolg Amerikanccm kot svarilo, da se otepajo vmešavanja v vojno. Vojni dolgovi evropskih držav Zedinjenim državam znašajo torej eno tretjino manj kot pa je Nemčija dala v ne docela šest’h letih za svojo oborožitev. Izmed evropskih držav, ki so dolžne Ameriki, je edina Finska odplačala ves svoj dolg. Pogajanja Finske s Sovjetsko Rusijo Finska je pripravljena, da pristane na zahteve Sovjetske Rusije do skrajne možnosti. Finska delegacija, ki vodi razgovore s sovjetsko vlado, je prispela v Moskvo in sporočila odgovor finske vlade na ster Erko je izjavil, da je Finska voljna ugoditi dvem tretjinam sovjetskih za-sovjetske zahteve. Finski zunanji mini-htev. Razgovori se vodijo v prijateljskem duhu in ni nemogoče, da bodo zaključeni s sporazumom. Kakor se trdi, se Finska upira, da bi odstopila Sovjetski Rusiji del polotoka Hange in luko Petsamo, v Botniškem zalivu. Sovjet, vlada pa pravi, da na tej zahtevi vztraja, ker sta polotok in imenovana luka kot nalašč za obrambo Kronstadta, ki je kakor znano pristanišče Leningrada. Zahteve, ki jih stavlja Rusija Finski, so v zvezi z zavarovanjem Botni-škegia zaliva, oziroma Leningrada za slučaj vojne. Njene zahteve napram baltiškim državam pa niso bile samo vojaškega značaja. Dejstvo je, da o- gromna država, kot je Sovjetska Rusija, na vsem svojem severu in vzhodu nima niti enega pristanišča, ki bi po-, zimi ne zamrznilo. Njena pomorska trgovina se more torej pozimi razviiati izključno le preko pristanišč Estonske, Letonske in Litve, zato so ji te luke neobhodno potrebne. Nemike Izgube tankov in letal na vzhodnem bo|ISeka ženska, katera je ravno tako uslužbenka, 'e z razliko, d,a prejema visok mesečni doho-il j ^er UŽ‘VH ravnateljstvo tovarne velik u-*>*«« tudi pri delavstvu, se pač zelo -čudim, da ^opušča tej ženski tako oblast in se ne zna niti 5 . "avzočnost-i trgovcev premagovati. Saj mora ejavstvo izgujbiti vso voljo in vse -veselje do ~ela ,ako se tako postopa z njim. Želim konč-, °< da pri drligem obisku ne bom doživel več sličnega, j— Odjemalec. sl 24 poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takb) svojo dolinost 1 RUŠE O slovesnem odkritju spomenika padlim žrtvam se je prebivalstvo zelo povoljno izrazilo. Sam,o nekdo se je v nedeljo obregnil ob spomenik, češ, da se nahaja na pokopališču trašilo in se stare ženske ne upajo več tja. tolažbo temu gospodu naj bo, da je pri nas res zelo malo ljudi, ki bi še verovali v strašilo. Vsekakor prosimo Rušani, da- dotični gospod pove tudi o strašilu na občini. * «- > eno leto in pol t- > »-at: «;i-- » Ne sme pa motiti gospoda, da se je prizadeto strašilo gibalo v njegovih vrstah. Resnica je hčerka božja, zato le z resnico na dan. MEŽICA Pričelo se je z delom na banovinski cesti, kakor je to komisija lani določila, i -•*' *• l ’ • c- Z regulacijo bo prizadetih tudi nekoliko hišnih lastnikov, ker jim bode odpadlo nekoliko zemljišča, vrtov in sadnega drevja, seveda proti majhni odškodnini. Cesta bo izpeljana bolj v ravni črti, da bodo odpadli ovinki. Zginil pa je tudi veliki rudniški vrt sredi vasi, ki je sluižil v bližini stanujočim rudniškim delavcem, ki so ga obdelovali zase. Z odstranitvijo tega vrta bo vas Mežica nekoliko olepšana. Z delom na cesti ;pa je ustreženo tudi tukajšnjim brezposelnim delavcem, da vsaj nekaj zaslužijo. LIBOJE Zahvala. Podpisana se iz srca zahvaljujem delavstvu keramične industrije za podporo v znesku din 272, ki sem jo prejela, ko sem se nahajala v veliki stiski. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, Ivana Hriberšek. POBREŽJE PRI MARIBORU *Tudl pri nas ni v odboru za pobijanje dragi nje nobenega delavskega zastopnika. Menda po v-zgledu Maribora, je tudi naša občina pri se stavljanju odbora za pobijanje draginje popol nonta prezrla delavce in so bili v ta odbor imenovani zastopniki vseh drugih slojev, kakor da bi na Pobrežju ne bila pretežna večina- občanov— delavcev. Trgovci bedo kontrolirali tr govine, delavstvo pa, ki radi navijanja cen največ trpi, ne bo imelo možnosti, da v temu odboru sodeluje, i. m > • 1» STUDENCI PRI MARIBORU Delovanje delavskega kulturnega društva se nikakor ne more razmahniti, dokler je primorano iskati svojega zatočišča v gostilni, so odborniki naše »Vzajemnosti« že davno uvideli in so si prizadevali, da bi dobili v ta namen primerne prostore. S takimi prostori razpolaga občina v bivšem kopališču. Zato je od bor »Vzajemnosti« zaprosil, da se mu ti pro stori odstopijo v uporabo. Ni dvoma, da bo- občinski odbor uvidel, kako upravičena je ta prošnja. Kajti nič ni bolj potrebno našemu delavstvu, kot izobrazba in zopet izobrazba. Zato pa je tudi treba podpreti delavsko društvo, ki si je nadelo to za svojo nalogo. PTUJ Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« vabi vse pevce iz naših organizacij, da se udeleže prve pevske vaje moškega zbora, ki bo torek, dne 14. novembra ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih na Majstrovi c. 5. Predavanja. Delavsko kulturno društvo »Vza iemnost« in svobodne strokovne organizacije prično tudi s predavanji. Prvo predavanje bo v nedeljo-, dne 12. novembra ob pol 10. uri- v društvenih lokalih, kjer bo predaval s. prof. Teply iz Maribora o »Vzrokih francoske revolucije.« Sodrugi in sodružice, vabimo vas. da agitirate od moža do moža in od žene do žene da bo čim večja udeležba. Pismo zavednega delavca. Iz Sp. Hajdine pri Ptuju smo prejeli: Akoiravno sem že tri leta brez dela in posedujem samo malo posestvo, se naročam na naš delavski časopis »Delavsko Politiko«. Mi je preveč dolgčas po njej, ker piše najbolj resnično in odkrito, Prožnost P. J. Draginja tudi našemu mestu ne prizanaša. — i-i i P r . ■ • ' ■ ■ S t j Ob- čutno se je podražil riž, kava. mast, olje iti tudi drugim življenjskim potrebščinam se cene dvigajo. Dvomimo, da je bila povsod stara zaloga na mah razprodana. Kako naj žive delavci im nameščenci, ko že do sedaj plača ni zadostovala? Istotako -se pritožujejo voinii obvezniki, da ne dobe za čas vojaške vežbe podpore v smislu tozadevnega zakona in da se tudi večina delodajalcev brani prizadetim plačati za čas odsotnosti pri- vojaških vežbah plačo, kakor to določa zakon. Naročnlki-zamudniki se iponovno opozarjajo, da izvrše svojo dolžnost. Naj se vsi zavedajo, da se mora delavski list vzdrževati iz lastnih sredstev. V teh izrednih časih je plačati naročnino prva dolžnost! — Poverjeništvo. ure zvečer, ko se bo pričela seja »Vzajemnosti«. Ne odlašajte, ker moramo izpolniti- prevzete -obveznosti. Sodrugi, po delu za organizacijo vas bomo sodili! Kulturni večer »Vzajemnosti« se bo vršil v soboto 18. novembra z lepi-m prosvetnim sporedom. Na ta lep, podučen večer že danes opozarjamo vse sodružice in sodruge ter prijatelje delavskega kulturnega gibanja. Spored tega večera bo: 1. kot uvodi nastopi prvič v Celju naša fanfara: 2. kratko, podučno, poljudnoznanstveno predavanje: 3. govorilni zbor: 4. tamburaški zbor; 5. recitacije: 6. pevski zbor. Kakor vidite, bo res lep in izbran program. — Pričnite že danes z agitacijo. Zaupnike prosimo, da prevzamejo takoj nekaj vstopnic v predprodajo, ki so po din 3 in din 2. Od) prodanih vstopnic v predprodaji je odvisno^ kje bomo priredili ta večer. Na delo sodrugi! Železničarsko hišo bodo zidali. »Podporno društvo železniških uslužbecev« je kupilo v bli-g. Vehovarja 3 stavbene parcele, na katerih bo začelo že pomladi graditi večjo dvonadstropno stanovanjsko- hišo za svoje člane železničarje. S tem bo tukajšnjim železničarjem zelo ustreženo. Iz ČeSke Olajšanje zatemnitve. ČTK javlja novo odredbo projektorja za Češko in Moravsko z dne 25. oktobra t. 1., s katero- se olajšujejo strogi predpisi' glede zatemnitve krajev' in mest. Za te olajšave je treba vložiti prošnjo potom vojaških oblasti pri protektoratu na »Luftgaukomando XVI. Wien«. Delna razsvetlitev se dopušča le tedaj, če je možna takojšnja zatemnitev, t. j. v 15 minutah. Popis zalog in živil pri trgovcih. Temeljem razglasa protektorata Češke in Moravske z dne 24. oktobra je bil opolnoči dne 29. oktobra izveden jpopis vseh zalog, raznih živil prt trgovcih in velikih konsumentih, t. j. po ‘bolnicah, zdraviliščih, dobrodelnih zavodih, javnih kuhinjah, gostilnah, kazenskih zavodih, vzgoje-vališčih itd. Popisali so zaloge moke, testenin, fižola, graha, kave in kavinih nadomestil, kakava, sladkorja vse vrste mesnih konserv, salame, vštevši ogrsko-, povoje-no meso, mast, loj, margarino, maslo, sir. zgoščeno mleko, jajca in jajčne konserve. Trgovci morajo odslej voditi posebne knjige, v katerih beležijo prejem in izdajo popisanih živil. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Svarilo pred draženjem zelenjave in sadja. Pri uradu za določevanje cen se množijo pritožbe radi draženja sadja in zelenjave. Urad vsled tega svari pred tem draženjem, ker je Lil baje pridelek čebule, česna in zelja, ki- se tudi draži, dober in ni zato nobenega povoda za draženje, kot pri ostali zelenjavi in sadju. Cene ne smejo' biti sedaj višje kot pred 20. julijem t. 1. Prestopki bodo najstrožje kaznovani. V Olomucu so dobili Radeckyjevo mizo. — Nemški vojaški uradi v Olomucu so darovali mestnemu muzeju veliko mizo, katero je uporabljal maršal grof Radecky, ki je bil kot general konjeništva v 1. 1829 do 1831 poveljnik olomuške trdnjave. Miza je bila baje izdelana v Krakovu. Iz SlovaSke Slovaške demonstracije proti Madžarski. — Na obletnico takozvane dunajske arbitraže, ko je bilo več slovaških krajev dodeljenih Madžarski, so se vršile v Bratislavi velike demonstracije. Demonstranti so zahtevali, da se slovaški kraji zopet vrnejo slovaški državi. Dunajski konferenci sta tedaj prisostvovala ital. zunanji minister grof Ci-a-no in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Štabni šef S. A. za Slovaško. C. T. K. javlja, da se je podal minuli torek štabni šef nemških S. A. oddelkov Viktor Lutze na okrožno pot iz Bratislave po nemških jezikovnih otokih na Slovaškem. Spremljal ga je vodja nemške narodne^ skupine na Slovaškem ing. Karmazin in deželni vodja F. S. nemške stranke Do-nath ter drugi vodilni nemški in slovaški činitelji. Nemški delegati so štabnega šefa povsod prisrčno pozdravili in se je moral povsod zahvaljevati za prisrčen sprejem in je pri tem po-vdaril pomen nemško-slovaške zveze. Ali ste že narodll Cankarjeve knjiga"? Ne bo več dolgo in zopet bodo dobili člani Cankarjeve družbe» novo edicijo knjig za leto 1940. Članarina znaša za kjnige din 20, kdor pa bo plačal din 25, bo pa dobil še peto knjigo vzgojne vsebine, ki bi jo morala črtati vsaka delavka mati. V tej knjigi obravnava učiteljica in vzgojiteljica Milica Stuipanova enega najtežjih problemov, ki prizadaje zlsti delavskim staršem težke brige, ta problem so težko vzgojljivi otroci. Knjigo »Težko vzgojljivi otroci« toplo priporočamo. Razen tega pa bo obsegala edicija Cankarjevih knjig še: »Koledar Cankarjeve družbe za leta 1940«, Maksim Gorkega: »Karamoro«, Hermana Wendla: »Marseljezo« in: dr. Antona Dermote: »Slovenske politične probleme«. Socialni demokrati v Švici so druga najmočnejša stranka Komunisti, ki so imeli doslej v parlamentu dva mandata, so ostali brez zastopstva. Dne 30. oktobra so se vršile volitve v švicarski zvezni svet ali parlament in to vkljub temu, da je v Švici izvedena mobilizacija ter večina za vojaško službo sposobnih mož vpoklicanih. Švicarji so res demokratično ljudstvo, zato tudi v izrednih prilikah, kakršne so nastale v Evropi z izbruham vojne, ne mislijo na to, da bi si pustili omejiti ali celo odvzeti demokratične pristaši te ali one stranke glasujejio drugače, kot pa so od njih izvoljeni poslanci v parlamentu. Od opozicijonalnih strank je najmočnejša socialno-demokratična. Leta 1935 je bila socialno-demokratična stranka relativno najmočnejša stranka v Švici. Zadnje leto pa je v stranki prišlo do manjšega razcepa. Stranka je namreč izključila takozvano skupino poslanca HottUU s m. svoboščine, ki so ne samo zapisane v Nicoleja, ki se je pri svojem delu v ustavi, ampak tudi globoko zakoreni- ženevskem kantonu, zlasti v mestu Že-njene v duhu vseh državljanov. Od u-1 nevi, izkazal kot skrajno nediseiplini-živanja teh pravic niso izvzeti niti vpo-; ran. Ta izključitev je stala stranko pet klicani v vojaško službo, vsled česar mandatov. Štiri od teh odpadejo na so v Švici pri teh volitvah volili tudi vsi skupino Nicoleja, enega pa so pobrale vojaki, ki čuvajo na mejah nevtralnost meščanke stranke. in mir pred sosedi, v katerih miroljub- j Komunisti so bili v Švici vedno zelo ne namene napram Švici Švicarji ne šibki. Vendar so dobili leta 1935 pri verujejo. | volitvah v parlament 2 mandata. To Ker so bile volitve v Švici prve vo- pot pa so izšli iz volilnega boja brez litve v Evropi, odkar je začela vojna s j vsakega zastopstva, svojimi mednarodnimi političnimi zme-! Ostale stranke v opoziciji so me-dami in presenečenji, za katere vneto ščanske, toda številčno tako nepo-skrbi tajna diplomacija vseh držav membne, da jim ne gre pripisovati po-brez izjeme s svojimi opredelitvami za sebne važnosti, ta ali oni vojskujoči se tabor, ima njih! Izid volitev je ta-le: izid vsekakor znatno večji pomen, kot pa v mirnem času. meščankih strank v sedanjem času, ji so težko prizadeti vsled omejtive v drugje smo vajeni, da se nezadovoljstvo ljudstva pri volitvah manifestira proti vladajočim, ako mu je dana prilika, da ga izrazi v tajnih volitvah. V Švici, tako pišejo švicarski listi sami, ljudje mnogo kritizirajo in zabavljajo čez Meščansko časopisje piše o volilnem vlado in stranke, pri volitvah pa jim!izidu jn pravi, da je socialna demokra-ohranijo zvestobo, kajti vajeni so, dajcija sicer nazadovala vsled razcepa v glasujejo za načela, ki jih stranke za- njenih vrstah, da pa je pokazala čudo-stopajo in ne izražajo svoje naklonje-, vito žilavost in da bi utegnila pri ko-nosti ali nenaklonjenosti tej ali oni ličkaj ugodnih razmerah postati silno Leta 1935 1939 Liberalni demokrati 6 6 svobodomiselni demokrati 48 50 katoliški konservativci 42 44 kmetje in meščani 21 21 socialni demokrati 50 45 deželna zveza in neodvisni 7 9 svobodni demokrati (mladi kmetje) 7 6 frontisti 2 0 komunisti 2 0 socialnopolitična skupina 1 1 evangeličani 1 0 socialistični disidenti 0 4 pristaši svobodne denarne teorije 0 1 skupaj 187 187 stranki radi njenih trenutnih uspehov ali neuspehov pri praktičnem delu. Zato je švicarsko politično življenje precej ustaljeno. Parlament pa ima deloma tudi drugačno nalogo, kot v drugih dr- aktivna, zato je nikakor ni za podcenjevati, najmanj pa na podlagi doseženega volilnega rezultata. Socialno demokratična stranka v Švici je edina delavska stranka, ki ji pri- žavah. O zakonih, ki jih sklene parla- pada političen vpliv in kateri je delav-ment, odloči šele ljudslko glasovanje in! stvo s svojim glasovanjem izreklo zapri takem glasovanju se često zgodi, da [upanje. Nadure Železarne v ŽreCah pred sodiSiem Večkrat smo že imeli priliko poročati o izigravanju delavske zakonodaje v Železarni na Muti in pri »Štajerski železoindustrijski družbi v Zrečah«, katerih glavna lastnika sta ino-zemec g. Mach in nacijonalni Sovenec g. ing. Breme. Pravkar sta končali pred okrajnim sodiščem v Slov. Konjicah dve pravdi odipuščenih delavcev kovačev proti »Štajerski železoindu-strijski družbi« v Zrečah za plačilo 50 odstotnega poviška za nadure in mezde v času bolezni. Tožena tvrdka delavcem namreč ni plačevala ne enega ne drugega. Na opomine zastopnika delavcev je tovarna odgovorila, da ničesar ne dolguje in vsled tega tudi ničesar ne plača. Ko pa je vbila tovarna tožena, je ugovarjala pred sodiščem, da je baje dajala delavcem za nadure stanovanje, vrt in luč. Izkazalo pa se je, da so imeli stanovanje delavci, ki niso opravljali nadur in taki, ki so jih oipravljali. Celo priče, ki jih je predlagala tožena tovarna, so jo pustile popolnoma na cedilu in potrdile, da sta lastnika tovarne delavcem izrecno izjavila, da se pri njih nadure ne plačujejo s 50 odst. poviškom. O nadurah so zače|i v tovarni razmišljati šele tedaj, ko sta tožeča kovača že vložila svoje tožbe na plačilo nadurnega poviška za 3 leta nazaj. Kaj pravi sodba o tovarnarju g. ing. Bremcu? Kot pričo je predlagala tožena tovarna tudi tihega družabnika, torej solastnika g. ing. Bremca, ki pa kljub trikratnemu vabilu k razpravi ni prišel. Sodišče je v sodbi izreklo1 o g. ing. Bremcu sledeče: »V dokaz trditev, da so naturalne dajatve pavšalna odmena za povišek za nadure, se je tožena stranka sklicevala tudi na pričo ing. Bremca. Te priče sodišče ni moglo zaslišati, ker ni prišla k razpravi. Sodišče je to zaslišanje opustilo iz nastopnih razlogov. Četudi bi ta priča (ing. Breme) navedbe glede službenega dogovora potrdila, bi njena izpoved nikakor ne mogla omajati prepričanja, ki si ga je sodišče ustvarilo na podlagi izvedenih dokazov. Nadalje sodišče priče ing. Bremca ni zaslišalo, ker prihaja sodišče do zaključka, da hoče ta priča (ing. Breme) razpravo zavlačevati. Iz povratnice, s katero je bil k razpravi vab- ljen, izhaja, da je ing. Bretnc že začel pisati, a je nato sprejem pošiljke odklonil, t,* Sodišče nima nobenega razloga, dvomiti v istovetno pisavo, ki! jo ima na razpolago, kei sliči nedvomno podpisu na drugi povratnici in na pooblastilu. Razen tega smatra sodišče samo po sebi za verjetno trditev tožnika, da je ing. Breme odklonil 50 odst. povišek za nadure, ker je obče znano, da se podjetja branijo plačevanja tega poviška, kolikor se morejo, in da morejo zahtevati delavci ta povišek šele takrat, če so iz kakršnegakoli vzroka odpuščeni iz službe in še to le za zadnja tri leta.« Tožena tovarna je bila v smislu teh sodb obsojena, da mora plačati kovačema enemu okrog din 6000, drugemu din 7000. Tožeča delavca sta bila zastopana po odvetniku dr. Avg. Reismanu iz Maribora, tovarna pa po dr. Sbrizaju iz Konjic. Tovarna je tudi navajala, da delavca nista nacijonlno m državotvorno neoporečna. Na ta očitek pa sta delavca o solastnikih te tovarne navedla tako neoporečne nacijonalne očitke, da sta jim za nadaljnje razpravljanje kar sapo zaprla in bomo o tem še drugič poročali. Delavski pravni svetovalec Dedovanje brez oporoke (Črna) Vprašanje: Kakšne dedne pravice imajo žena in otroci za možem, ki ni zapustil oporoke? Odgovor: Če moža, odnosno očeta, preživijo ■ njegova žena in otroci, imajo pravico do nje-i gove zapuščine, po kateri pokojnik ni ničeshi odredil z oporoko, in sicer žena do ene četrtine, a otroci do ostalega dela, to je do tri četrtine zapuščine, ki se med njimi razdeli na enake dele. MALO POSESTVO s hišo (dve lepi sobi s kuhinjo) in gospodarskim poslopjem, tik državne ceste, 5 km od Maribora, se da s 15. novembrom poštenim ljudem v najem. Najbolj primerno za železničarja. Ponudbe pod šifro »lepe sobe« na upravo tega lista. Udarci usode. Marsikateri udarec zadene človeka v teku življenja. Včasih se nagrmadi na tega ali onega toliko gorja, da ga hoče kar zadušiti. Nešteto je ljudi, ki so toliko pretrpeli, da se jim potem zdi, da so postali za bolečine skoraj neranljivi, za trpljenje neobčutljivi. Najmanj dve tretjini vsega gorja in zla zakrivijo ljudje sami, ki ne pustijo svojega sočloveka pri miru, ki ga zalezujejo na vsakem koraku in grenijo drug drugemu življenje z maščevalnostjo, nevoščlji-I vostjo, obrekljivostjo, jezo, lažnivostjo in z | vsemi drugimi takimi slabimi lastnostmi. Marsikdo, ki je spočetka še tako občutljiv, otopi sčasoma tako, ga ga lahko zaskeli le še kakšen zares velik udarec. Najbolje shaja človek, ki se zna hrabro boriti, odvračati in prestrezati udarce, ki pa se je naučil tudi precejšnje mere vdanosti, ki ne objokuje do smrti tega, kar se ne da spremeniti. Preko vsega hudega pa pomaga človeku veselje do dela, pa tudi ono tiho veselje, ki se skriva v enoličnosti vsak-ganjega življenja, v vseh malenkostih, ki nas obdajajo. Red v kuhinji. Mnogo kuhinj poznam, ki so samo popqldne, tako približno od' 3. do 5. ure, za silo urejene in pospravljene, drugače pa vlada povsod obupen nered in zmešnjava. Pogosto se kar čudim, kako more gospodinja sredi take zmešnjave sploh kuhati. Že zjutraj, ko stopi v kuhinjo, se nudi njenim očem kaj slabo razveseljiv pogled. Črna plošča štedilnika je od sinoči še vsa umazana, na njej stoje nepomiti krožniki od večerje, poleg njih se valja nož, s katerim je gospodinja včeraj rezala limono in ga seveda pozabila obrisati, tako da je ves zarjavel. Rezine limone, jajčne lupine, kruh, ki se je čez noč posušil, vse to pa dela napoto na mizi in na polici. Sredi vsega tega nereda skuha gospodinja zajtrk, pa potem spet nič sproti ne pospravi in se pridružijo ostali ropotiji še neumite skodelice. Ker se že mudi gospodinji na trg ali k pospravljanju sob, spet ne najde časa, da bi vsaj nekoliko pospravila. Nasprotno, v kuhinji se še poveča nered, ko se pojavijo v njej razne metle in cunje, krtače za snaženje čevljev, pa še igla in sukanec, ko mora gospodinja hitro prišiti gumb. Ko pride slednjič čas za kuhanje kosila, je gospodinja od brezglavega tekanja že vsa upehana. V naglici si hoče napraviti malo prostora na mizi, pa seveda malo preveč porine skodelico na rob, da je naenkrat v črepinjah na tleh. Ni čuda, če gre potem gospodinji na jok, če je potem ves čas sitna in se ji tudi kuha temeljito ponesreči. Ko je kosilo odpravljeno, se šele z nevoljo loti pomivanja in pospravljanja in seveda tudi dolgo traja, da spravi kuhinjo vsaj malo v red. Pa to ne traja dolgo, kajti ko začne kuhati večerjo, ima že znova vse narobe in v kuhinji je spet tako, kakor je bilo prej ves dan. Tak večen nered v kuhinji je popolnoma nepotreben. Bivanje v kuhinji in kuhanje bo le tedaj prijetno, če bo vedno in povsod red, če bo vedno vsaka stvar na svojem mestu. Če bo gospodinja vedno vse sproti pospravila in postavila nazaj na svoje mesto, če bo manjšo posodo, ki ni mastna, kar sproti splahnila in obrisala, je ne bo v kuhinji p,. delu nič oviralo in vse ji bo šlo gladko od rok. Mnogo važnejše je, če znamo red obdržati, kakor pa če ga vedno znova delamo. Boli važen je v kuhinji in sploh povsod red sredi dela, kakor pa red pozneje, ko ni nobenega dela več. Če Slike za leeitimacile In poslovne knjižice izdeluje foto Japelj, Maribor Gosposka Ulica 18-1, poceni, dobro in hitro Cenjenim gostom nudi dobro In tečno hrano ,'Mariborska menza" Slomikov trg 6 (nasproti stolne cerkve). Delavci dobe popust. Za obilen obisk se priporoča M, Drčar bo vedno red, bo pa imela gospodinja s kuhinjskim delom tudi mnogo več veselfa in pol manj napora. Gospodinje, ki ne poznajo miru reda in utrujenosti v kuhinji, morajo neprestano hiteti in se pehati sem in tja. Nikoli ne premislijo nobenega opravka, vedno samo frfotajo in frčijo, ker so napačnega mnenja, da s tem kaj pridobijo na času in več narede. Tako delo je pa nasprotno 'brez speha in brez koristi, taki gospodinji je vedno hudo, da nič ne naredi in je vedno slabe volje. Ta slaba volja škoduje njenemu zdravju in še ostali člani družine se je nalezejo, da je potem vedno vsa hiša narobe, da je vse čemerno in jezno. Razumna gospodinja ne postane nikoli suženj dela, ker si zna delo tako urediti, da ona gospodari in ukazuje delu, ne pa narobe. V vsako delo, v vsako majhno kretnjo položi košček veselja in lepote, tako da celo navidez dolgočasno delo v kuhinji ni brez lepote. Kostanj v kuhinji. Kostanj, zadnji dar jeseni, je zelo okusna, redilna in tečna hrana, ki lahko v izdatni meri nadomešča kruh, posebno še, ker cena kostanja ni pretirana, če upoštevamo njegovo re-diln.ost. Edino glistavim osebam in ljudem s slabo prebavo in občutljivim želodcem ga ni preveč priporočati. Kuhan ali pečen kostanj je že sam ob sebi dobra jed, posebno še v zvezi s sadjem. Gospodinje pa tudi rade pripravljajo iz kostanja najrazličnejša jedila in marsikatero kostanjevo jed hi kazalo uvesti tudi v delavske kuhinje. Izvrstna jed je n. pr. dušeno rdeče zelje s kostanjevim pirejem, ki ga napravimo kakor krompirjevega. Če bo zdaj v jeseni prišla kdaj na mizo raca, gos ali puran, zakaj ibi to nadevali vedno enako z drobtinicami ali rižem. Poskusimo nekaj novega, pa nadevajmo gos ali purana z jabolkami ali pa s kostanjem. Vso trebušno votlino napolnimo s skuhanim in olupljenim kostanjem, nato pa spečemo purana kakor navadilo. Pečenemu puranu poberemo kostanj z žlico, opražimo kostanj na surovem maslu in ga nato naložimo okoli purana. Kostanjeva torta: Stehtaj 40 dkg kostanjev in jim odstrani zunanjo lupino, nato jih pa vrzi v vrelo vodo, da lahko odstraniš še notranjo rjavo kožico. Pote,m jih skuhaj do mehkega, odcedi in pretlači skozi sito. V skledi mešaj 3 rumenjake s 14 dlkg sladkorja in štirimi naribanimi grenkimi mandelji, da naraste, potem pa dodaj 30 dkg pretlačenih kostanjev in polovico zavitka pecivnega praška. Končno primešaj še prav narahlo sneg 3 beljakov, ki si ga vtepla s 7 dkg sladkorja*. 21mes napolni v dobro namazan tortni kalup in peci pri pojemajoči vročini tričetrt ure. Pečeno in ohlajeno torto Prereži in napolni s kremo, ki si jo napravila iz preostale kostanjeve zmesi in iz kake poljubne marmelade. Tudi newyorška razstava končana. 31. oktobra so v Newyorku zaključili tamkajšnjo svetovno razstavo. r LJUDSKA SAMOPOMOČ * Maribora, rog. pon. blagajna mini domači zivarovilnituta* nova v Dravski banovini, Id plodonosno delnja It od leta ‘1927 in je Izplačali tekom obstoja nad ST milijonov din na pogrebninah In dotL Savarujo sa pogrobnlno zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta de največ din 10.000'— In aa doto mladoletne od 1. do lt. de največ din 25.000*— plačljiva ob dov»> lenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega očeta, gospoda Ignacija Sitterja blvSoga župana In upokojanaga uradnika izrekamo iskreno zalivalo vsem onim, ki so blagopokojnega spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetja in nam izrazili pismeno ali ustmeno sožalje. Posebno zahvalo na smo dolžni g. dr. Virgilu Krasniku, za ves njegov nepopisno požrtvovalni trud v dolgotrajni bolezni. Nadalje se zahvaljujemo županoma občine Trbovlje in Hrastnik-Dol ter uslužbencem Imenovanih občin, ki so mu polnoštevilno izkazali zadnjo čast. Končno zahvalo pa smo dolžni vsem gg. govornikom za njih prisrčne besede ob odprtem grobu, zastopnikom gasilcev Trbovlje-trg in Trbovlje-rudnik in lovskim tovarišem za njih spremstvo, rudniški godbi za turobne žalostinke in združenim pevskim zborom trboveljske in hrastniških .Vzajemnosti" za ganljivo petje. Vsem in za vse še enkrat prisrčna hvala. Trbovlje, 2. novembra 1939. Žalujoči ostali. Za konzorcij izdaja in urejuje Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.