ka kšna usoda nas čaka Goriško pokrito tržnico bodo začeli obnavljati prihodnje leto Slovenski ustvarjalci v Pordenonu: Za nas je meja predvsem obogatitev Primorski dnevnik NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 2012 Št. 225 (20.548) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € mtru Danjel Radetič »Ne vrag, le sosed bo mejak.« Tako je največji slovenskih pesnik France Prešeren zapisal v svoji Zdravljici, v kateri je v verzih poudaril, da smo Slovenci narod, za katerega sta svoboda in mir temeljni vrednoti. Narod, ki si prizadeva, da bi bil prepir iz sveta enkrat za vselej pregnan. Narod, ki se braniteljev svoje zahodne meje spominja z vseslovenskim shodom za mir in z vero v prijazno prihodnost. Na včerajšnjo svečanost na Cerju pri Opatjem selu so udeleženci prišli po poteh, ki so danes posvečene miru, pred nekaj manj kot sto leti pa so bile prepojene s krvjo vojakov najrazličnejših narodnosti. Njih so se spomnili z razstavo, ki je le začasna, saj notranjost mo-numentalnega spomenika, ki so ga začeli graditi leta 2002, še ni dokončno urejena. Za to v sedanjem obdobju suhih krav enostavno ni denarja, tako da mora občina Miren-Kostanje-vica iskati sredstva za dokončno ureditev stolpa pri vseh možnih sogovornikih. Lani so njenim prošnjam prisluhnili v Bruslju, od koder je v okviru evropskega projekta »Kras-Carso« prišel denar za ureditev razgledišča in dostopne poti, ki so ju uradno predali namenu ravno med včerajšnjim shodom. Tudi po njuni zaslugi postaja pomnik braniteljem slovenske zahodne meje priljubljena razgledna točka, ki jo -upoštevajoč Prešernov poziv -kot dobri sosedje vse bolj pogosto obiskujejo tako Slovenci kot Italijani. RIM - Pričakovano srečanje med premierjem Montijem in pooblaščenim upraviteljem družbe Marchionne: Fiat ne bo zapustil Italije Toda vlada naj bi morala v zameno proučiti, kako spodbujati izvoz OPATJE SELO - Vseslovensko zborovanje za mir na Cerju Mir ni samoumeven Zanj si je treba nenehno prizadevati, saj človek vse prehitro zaide na poti nasilja in vojne OPATJE SELO - Na Cerju je včeraj potekalo 4. Vseslovensko zborovanje za mir, na katerem je bil slavnostni govornik slovenski predsednik Danilo Türk. V svojem nagovoru je poudaril, da mir ni samoumeven, saj človek še vedno vse prehitro zaide na poti nasilja in vojne. »Za mir si je treba nenehno prizadevati, saj zahteva skrbno upravljanje z gospodarskim in socialnim razvojem ter družbeno enakopravnost in pravičnost tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, spretno diplomacijo za preprečevanje oz. reševanje konfliktov, predvsem pa zahteva močno moralno zavezo,« je poudaril Türk. Na 9. strani RIM - Več ur trajajoča pogajanja so zaznamovala pričakovano srečanje med italijanskim premierjem Ma-riom Montijem in pooblaščenim upraviteljem družbe Fiat Sergiom Marchionnejem. Izid po prvih ocenah ni bil najbolj prepričljiv. Marchionne je vsekakor zagotovil, da bo Fiat ostal v Italiji. Toda vlada naj bi morala v zameno proučiti, kako spodbujati izvoz. Marchionne naj bi zahteval tudi podaljšanje dopolnilne blagajne, po drugi strani pa ni zagotovil proizvajanja novih modelov. Srečanja so se udeležili tudi predsednik Fiata John Elkann ter ministri Corrado Passera, Elsa Fornero in Fabrizio Barca. Na 21. strani Tržačani preplavili zaprte ulice centra Na 2. strani Človeški krog za mir in sožitje Na 3. strani Tatovi traktorjev še naprej zaprti v Gorici Na 8. strani Kupujmo goriško z novim logotipom Na 10. strani SKGZ o slovenistiki na tržaški univerzi Na 20. strani Discount! MATERAMI PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. -50% € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko vzmeti C 238,00 - enop. € 476,00 - dvop. -50% € 119,00 €238,00 - enop. - dvop. Ležišče ločene vzmeti € 498,00 - enop. € 996,00 - dvop. -50% € 249,00 €498,00 - enop. - dvop. Ležišče memory foam € 698,00 - enop. € 1.396,00 - dvop. -50% € 349,00 € 698,00 - enop. - dvop. Vzglavniki lateksa in memory foam € 98,00 -50% €49,00 preobleka proti pršicam Električni počivalnik € 1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto Delovni čas: Tel.: 04037.1135 Pon- 15 45 "19 30 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 ŠOLA ZA NEMŠČINO Hildegard Bayer Profesorji nemškega maternega jezika C Največ po 8 slušateljev v skupini Tečaji: - za različne starostne stopnje - za podjetja - individualni tečaji < Certifikati za študijski kredit Bogata knjižnica in videoteka INFORMACIJE: pon. - pet. 10.15-13.00/15.30-18.30 Ul. Ginnastica 3,1. nadstropje Tel. 040 661050 e-mail: hildegardbayer@tin.it (Šola ¡ma pooblastilo - MD 19.11.1983 ■ Ital. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) 2 Nedelja, 23. septembra 2012 / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu devin - V petek nekaj minut po 23. uri na avtocestnem priključku Spet tragična prometna nesreča, v čelnem trčenju umrla oba voznika Ljubljančan Saško Djuraševič je takoj izdihnil, glasbenika Paola Passadorja so eno uro zaman oživljali Levo Paolo Passador s svojim električnim basom (s Facebooka), desno posledice trčenja na ford focusu in alfa romeu (KROMA); obe vozili so prepeljali v avtomehanično delavnico Braida blizu Slivnega Petek je bil res črn dan, ki se je na cestah Furlanije-Julijske krajine začel in končal zelo slabo. O silovitem jutranjem trčenju v Kanalski dolini, v katerem so umrle štiri osebe, smo že poročali, istega dne pa sta dve osebi izgubili življenje nekaj po 23. uri v bližini Devina. Avtomobila sta čelno trčila, umrla pa sta oba voznika - 36-letni Paolo Passador in 62-letni Saško Djuraševič. Prvi je bil po rodu iz Romansa, a je že nekaj let živel na Padričah, drugi je bil iz Ljubljane. V vpletenih avtomobilih ni bilo drugih ljudi. Prometna policija še preiskuje vzroke in potek nesreče, jasno pa je, da je na avtocestnem priključku v smeri proti Trstu prišlo do strahovitega čelnega trčenja. Tako Passador (z avtom ford focus) kot Djuraševič (z avtom alfa romeo 156 station wagon) sta se peljala z Moščenic proti Trstu, malo pred devinskim počivališčem pa je eden od dveh izgubil oblast nad svojim vozilom. Zapeljal je desno in trčil v zaščitno ograjo, avto je odbilo na sredo vozišča ter ob ograjo pri ločilnem pasu. Avtomobil je naposled obstal na cestišču, obrnjen pa je bil v nasprotno smer: tedaj je pripeljal drugi avtomobil in silovito čelno trčil v prvega. Kaže, da je nesrečo povzročil Passadorjev ford focus, čeprav iz razbi- tin na cesti tega ni bilo enostavno razbrati. Djuraševič je bil na mestu mrtev, Passadorja pa so reševalci službe 118 eno uro zaman oživljali. Prometna policija domneva, da je tudi tej nesreči najverjetneje botrovala utrujenost, ali pa slabo počutje enega od dveh voznikov. Paolo Passador je bil v glasbenih krogih severovzhodne Italije poznan obraz. Sodeloval je s številnimi bendi, predvsem pa je bil basist priljubljene skupine Fandango, ki izvaja glasbo Luciana Ligabueja. Nova turneja po Fur-laniji-Julijski krajini je bila že pripravljena. Passador je bil po poklicu računalniški tehnik, delal je v nekem podjetju v San Giorgiu di Nogaro, zapušča pa ženo in majhna otroka, ki sta stara komaj štiri mesece ter nekaj več kot leto dni. Prijatelji ga opisujejo kot zelo pozitivno, nasmejano osebo, čeprav je Pas-sador pred kratkim prestal težko življenjsko preizkušnjo. V enem letu je izgubil tako očeta kot mater in v petek zvečer se je vračal ravno iz Romansa, kjer se je popoldne udeležil maše v spomin na pokojne starše. Saško Djuraševič je bil iz Ljubljane, po neuradnih informacijah naj bi bil po poklicu podjetnik, kaj več informacij o njem pa včeraj nismo mogli z gotovostjo preveriti. (af) teden mobilnosti - Zaključek druge zaporedne izvedbe Ulice kot sprehajališča Mestno središče včeraj zaprto za promet - Danes prvi vzpon po Škali šanti Rampigada Santa Danes se bo zaključil evropski teden mobilnosti, ki so ga drugič zapored priredili tudi v Trstu. Ob tej priložnosti je občinska uprava včeraj poskrbela za zaprtje ulic mestnega središča za promet, ki so se spremenile npr. v modne piste, plesišča in prizorišča prikaza veščin obrtnikov (na sliki KROMA). Občani so se lahko sprehodili po ulicah v okviru pobude združenja Uisp Vivicitta, preizkusili pa so se lahko tudi v »nadzorovani vožnji« z inovativnimi kolesi z vgrajenim motorčkom, predvsem pa so se seznanili z novostmi, ki jih čakajo, ko bo (če bo) novi prometni načrt postal realnost. Teden mobilnosti pa se bo zaključil danes, ko bo ob 10. uri iz Rojana stekel prvi kolesarski, tekaški in pohodniški vzpon po Škali šanti, poimenovan Rampigada Santa, ki ga prireja združenje Spiz. Ob tej priložnosti bo znamenita reber zaprta za promet. križ - Opozorilo bralca o nespoštovani dvojezičnosti Kriški portič potrebuje tudi slovensko besedo Ob stopnicah, ki vodijo z Obalne ceste do kriškega »Mula« oziroma kriškega portiča, so javne uprave postavile tablo, na kateri so navedeni pokrovitelji pobude - Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst. Na pojasnjevalni tabli je podrobno opisano stanje plaže in portiča, na- Na tabli ob stopnicah je razlaga dobra, čeprav samo v enem jeziku S. sedmak vaja pa tudi podatke iz letošnjih analiz morske vode ter druge podrobnosti. Tabla žal ne omenja zgodovine kriškega pristana, o katerem bi veljalo marsikaj povedati. Bralec Silvano Sedmak pa nas je opozoril, da je celotno besedilo na tabli izključno v italijanskem jeziku, kar je za domačine nedopustno - nad enojezično tablo pa bi se hudovali tudi sloviti kriški ribiči, ki so se vsak dan spuščali k morju. Pričakovali bi, da bodo pristojne uprave popravile nerodnost in namestile primerno tablo s strokovno razlago tudi v slovenščini. spodrsljaj Sežansko društvo vabi na »balletto« Nekateri starši učencev osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah so bili v petek začudeni, ko so se njihovi otroci vrnili iz šole z vabilom Baletnega društva Sežana. Ni jim šlo v račun, da je slovensko društvo iz sosednje občine poslalo na šolo s slovenskim učnim jezikom letake v - italijanščini. Vabilo je namreč omenjalo »balletto classico e jazz« ter v italijanskem jeziku razlagalo, da so v Kosovelov dom vabljeni vsi mladi, ki jih zanimajo gibanje in plesni spektakli. Poklicali smo predstavnike sežanskega društva in odgovorila je tajnica Nika Daneu Jurič, ki je bila nad spodrsljajem presenečena. »Če je prišlo do napake, se iskreno opravičujemo. Tega gotovo nismo storili namerno,« je dejala. Razložila je, da je hotel mentor plesnega tečaja (začel se bo 1. oktobra), romunski učitelj Eugen Todor, ciljati tudi na italijansko publiko, zato je pripravil nekaj italijanskih letakov. Tajnica ne ve, kako so se znašli na slovenski šoli, očitno je prišlo do nedolžne pomote. (af) rocol-melara Nasilneža za zapahi Policisti s postaje Rocol-Melara so v petek aretirali dva nasilna moška. Eden je osumljen nasilja v družini, drugi pa nadlegovanja (to kaznivo dejanje je v Italiji »stalking«). V prvem primeru so policisti na ukaz državnega tožilca Massima De Bortolija odvzeli prostost 46-letnemu srbskemu državljanu J. R., ki stanuje v Trstu. Moški je več let izvajal nasilje v družini, običajno se je vračal domov v vinjenem stanju. Zbujal je ostale člane družine in jih pretepal, pri tem pa razbijal pohištvo in najrazličnejše predmete. Po večletnem nasilju se je žena končno opogumila in moža prijavila. 36-letnega italijanskega državljana F. N. A., večkratnega prestopnika, pa so aretirali na pobudo tožilke Cristine Bacer. Moški ni hotel sprejeti dejstva, da je njegova partnerka in nekdanja sostanovalka enostransko prekinila njuno razmerje. Vztrajno ji je težil in ji grozil, redno jo je klical po telefonu in ji pisal grozilna sporočila, zalezoval jo je in na koncu celo poskusil zažgati njen avtomobil. Iz ljubosumja je poškodoval tudi vozila njenih znancev. / TRST Nedelja, 23. septembra 2012 3 veliki trg - Ob dnevu OZN za mir več fotografij na www.primorski.eu Pisan človeški krog za sožitje vseh skupnosti Odbor Danilo Dolci povabil dijake Zavoda združenega sveta in priseljence, ki živijo v Trstu Na Velikem trgu je v petek pod večer plapolalo 80 zastav iz 80 različnih držav sveta. Odbor Danilo Dolci je v sodelovanju z Jadranskim zavodom združenega sveta iz Devina priredil shod Večetnični Trst na trgu. Želeli so poudariti odprtost Trsta do vsake etnične skupnost, ob tem pa so obeležili tudi dan OZN za mir. Srečanje je bilo namenjeno predvsem priseljencem in predstavnikom različnih etničnih skupnosti, nastopili pa so tudi dijaki Jadranskega zavoda, ki so pred srečanjem na Velikem trgu pripravili posebno predstavo na Borznem trgu. S plesom so predstavili najrazličnejše svetovne kulture, nato so v sprevodu z godbo bobnov Berimbau krenili proti Velikem trgu. Tam so oblikovali velik »človeški krog«, ki naj bi simboliziral objem Jadranskega zavoda Trstu. Zavod je tako tudi obeležil 30-letnico obstoja. Pobuda Večetnični Trst na trgu je bila tudi pretveza, da so organizatorji predstavili dolgoročni cilj: to je ustanovitev for-mativnega centra v muzeju vojne in miru, ki bi ljudi osveščal o grozotah vojne in vrednoti miru ter obenem ovrednotil zapuščino Diega de Henriqueza. Pobude odbora miru, sožitja in solidarnosti Danilo Dolci so se pričele že v četrtek, ko je v prostorih Arac v javnem parku v ulici Giulia predavala belgijska strokovnjakinja za nenasilno razreševanje konfliktov Pat Patfoort. Formativno predavanje, ki ga je strokovnjakinja včeraj ponovila na Jadranskem zavodu za dijake, je nastalo v okviru državnega projekta Civilne mirovne intervencije z namenom, da bi ljudi seznanili z metodo za konstruktivno kljubovanje nasprotij in tako tudi preprečili nasilje. Andreja Farneti Z roko v roki za mir, strpnost in sožitje ... kroma Pri Sireni jutri predstavitev knjige Pisma Nori Irski pisatelj James Joyce je svoji ženi Nori napisal veliko pisem. Večina teh je iz obdobja med letoma 1904 in 1912, ki ga je pisatelj preživel v Trstu, zato bodo jutri knjigo predstavili na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Na predstavitvi, ki jo založba prireja v sodelovanju s Tržaško knjigarno, bosta ob 18. uri o knjigi spregovorila prevajalka Tina Mahkota in urednik ter pisec spremne besede Mitja Čander. Pogovor bo vodila Jaruška Majovski. Sprehod po slovenskem Trstu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi v torek na sprehod po slovenskem Trstu, na katerega so vabljeni tako člani kot nečlani (ob tej priložnosti pa bo mogoče tudi poravnati članarino). Zbirališče ob 15.50 pred stolnico sv. Justa, od koder se bodo udeleženci spustili do starega mesta ob vznožju griča, mimo nabrežja in Velikega trga do Trga Oberdan, kjer se bo ogled zaključil približno dve uri kasneje. Sprehod bo vodila novinarka Poljanka Dolhar. V Dolini zaprt davčni urad Uprava občine Dolina obvešča, da bo zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev občinski DAVČNI URAD zaprt javnosti v sledečih dneh: jutri in torek, 25.09. ter v torek in sredo 2. in 3. oktobra. sdgz - Obvezno usposabljanje Izobraževalni tečaji za zaposlene v podjetju V začetuk leta, 26. januarja 2012, sta stopila v veljavo dva dogovora med državo in deželami, ki na osnovi 34. in 37.člena enotnega besedila o varnosti pri delu (zak. odl. 81/2008) določata vsebine izobraževanja delodajalcev in delavcev na področju varnosti pri delu. Glavna novost je nedvomno dogovor glede izobraževanja zaposlenih, za katere je doslej veljal le splošni predpis, da morajo biti ustrezno formirani. Sedaj pa je predvideno, da morajo vsi zaposleni v podjetju, ne glede na tipologijo delovne pogodbe (tudi delo na projekt, praksa itd... ) ter družbeniki opravljati tečaj, katerega termini in vsebine so točno določeni. To velja bodisi za že zaposlene delavce, bodisi za novozaposlene. Slednji bodo morali opraviti tečaj pred uradnim pričetkom dela ali sočasno z zaposlitvijo, oz. najkasneje v roku 60 dni od dneva zaposlitve. Potek teh tečajev je strukturiran na dva glavna dela: splošno izobraževanje in specifično izobraževanje. Prvi 4-urni splošni tečaj bo obravnaval tematike, kot npr. pojem tveganja, organizacija za zaščito v podjetju, pravice, dolžnosti in denarne kazni v primeru kršitve zakonodaje, nadzorni organi in inšpek- cije. Ta splošni del je za vse zaposlene enak, ne glede na dejavnost podjetja, pri katerem so zaposleni. Nato pa bodo sledili še specifični tečaji. Tu pride v poštev dejavnost posameznih podjetij, ki so razdeljena v tri skupine, in sicer glede na stopnjo tveganja. Specifični tečaji bodo torej imeli različno trajanje, in sicer 4 ure za nizko tveganje (uradi, trgovine, mali obrtniki, gostilne), 8 ur za srednje tveganje (kmetijstvo, javne uprave, prevozi, idr.) in 12 ur za visoko tveganje (gradbeništvo, industrija, zdravstvo idr..). Vsebine teh tečajev pa bodo zadevale prav specifiko dejavnosti posameznih podjetij. Potem, ko bo zaposleni opravil te začetne tečaje, bo moral vsakih 5 let opraviti še izpopolnjevalni tečaj. Slovensko deželno gospodarsko združenje, v sodelovanju s podjetjem Servis doo - srl, prireja v oktobru dva tečaja, in sicer v ponedeljek, l.oktobra 2012 na podružnici v Obrtni coni Zgonik od 14.00 do 18.ure in v četrtek, 4. oktobra na podružnici v Obrtni coni Dolina od 14.00 do 18.ure. Prijave sprejemajo do četrtka, 27.septembra. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.servis.it ali www.sdgz.it ter na tel. št. 040 6724855. - POTOVALNI URAD _ AURORA VlAGGI Od daljnega 1963 vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice NAŠI IZLETI IN POTOVANJA sfr BOLGARIJA velika tura 3.- 12.10. ISTANBUL in KAPADOKIJA še zadnja mesta 5. - 12.10. jjtt» MÜNCHEN in ROMANTIČNA CESTA 11.- 14.10. PLITVICE 13.- 14.10. LONDON še zadnja mesta 17.- 21.10. tjSo CIOCIARIA Rim, Fiuggi 18.- 21.10. tjtt» Gipsoteca CANOVA in Ville Palladiane 21.10. Ç&» Buče v PUŠJI VASI (Venzone) 28.10. ETIOPIJA 1. - 12.1 1. BUDIMPEŠTA 1. -4.1 1. DISNEY ON ICE v Zagrebu 1.1 1. CIRQUE DU SOLEIL v Bologni 11.1 1. MARTINOVANJE 11.1 1. RIM večno mesto 16.- 19.1 1. Praznik Mandorlata v CREMONI 17.- 18.1 1. éSS> TREVISO - Razstava Zakladi iz Tibeta 18.1 1. OMAN in EMIRATI 25.11. -2.12. ČILE in Velikonočni otok 25.11. - 9.12. MYANMAR * t 30.11. -9.12. Vsako nedeljo organizirani autobusni prevoz do Zdravilišč v Sloveniji, za Terme Olimija tudi ob četrtkih. Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 -12.00 Zaupajte iz^enosti] POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO, 20 TRST TEL 040 631300 :AX 040 365587, E-MAIL aurora@auroraviaggi.com, Ur www.auroraviaggi.com 4 Nedelja, 23. septembra 2012 TRST / devin - Zgodovinar Aleksander Panjek gost Jusa Kako so pred tremi stoletji puntarji naskočili devinski grad Predavatelj razkril še druge dogodke, ki pričajo o upornosti kmetov devinskega gospostva Prihodnje leto bo minilo okroglih 300 let, odkar so kmetje devinskega gospostva v okviru širšega primorskega (tolminskega) kmečkega upora napadli devinski grad. To burno dogajanje, na katerega opozarja tudi spominski stebrič na vaškem trgu, je v petek zvečer s predavanjema v slovenščini in italijanščini v stari devinski šoli obudil profesor zgodovine na Univerzi na Primorskem Aleksander Panjek, ki je sicer domačin. Večer je priredil Jus Devin v sklopu priprav na slovesnejše obeleženje 300-letnice punta. Nenavadno številne udeležence srečanja, ki je, kot rečeno, potekalo najprej v slovenščini in potem v italijanščini, sta v imenu prirediteljev uvodoma pozdravila Vladimir Mervic in devinsko-nabrežinska občinska od-bornica za kulturo Marija Brecelj. Prof. Panjek je nazorno obnovil dogodke izpred treh stoletij. Vrhunec so dosegli 6. maja 1713, ko je po nekaterih virih 5 do 7 tisoč kmetov napadlo grad. Podatek je po predavateljevi oceni najbrž pretiran, res pa je, da je velika množica oblegala grad v znak protesta proti tedanjemu tlačanskemu režimu in državnim davkom. Grof Jožef Thurn je ukazal proti upornikom streljati, tako da je bilo nekaj mrtvih in več ranjenih. Razbesneli kmetje so naposled uničili grofov vinograd, češ da stoji na srenjski zemlji, in razdejali nekaj hiš. Predavatelj se je na petkovem večeru dotaknil še dveh starejših dogodkov, ki opozarjata na upornost kmetov devin-skega gospostva. Oba sta se odvijala v Šti-vanu, ki je bil tedaj pomembno pristanišče. Tako so leta 1635 kmetje s širšega kraškega območja na tradicionalnem svetoi-vanskem sejmu protestirali proti novim davščinam. Šlo je v resnici za zapoznel odmev na veliki kmečki upor, ki je nekaj tednov poprej zajel večji del slovenskih dežel, še zlasti Štajersko. Poleg tega je prof. Pa-njek omenil »mačjo godbo«, se pravi protest, ki so ga Štivanci leta 1651 inscenira-li proti ovdovelemu vaškemu veljaku Zor-ziju Baldigari, ker se je oženil z mlajšo domačinko, ne da bi se vaški fantovščini oddolžil s tradicionalno veselico. Protest se ni omejil na besede, saj so fantje razdejali Baldigarovo hišo. Podatke o tem dogodku je predavatelj našel v arhivu devin-skega gradu, iz katerega je sicer črpal tudi informacije o poskusu upora iz leta 1635 in o kmečkem puntu iz leta 1713. Dvodelni devinski večer so popestrili Fantje izpod Grmade, ki so pod vodstvom Hermana Antoniča zapeli Puntarsko in Pobratimijo, udeležila pa sta se ga med drugimi župan Vladimir Kukanja in deželni svetnik Igor Gabrovec. Prof. Aleksander Panjek in nastop zbora Fantje izpod Grmade ribiško naselje Skupščina o načrtih za obalni pas Veliko število ljudi se je udeležilo skupščine, ki je bila v Ribiškem naselju v okviru prireditve Bela jadra, plava riba. Skupščino je sklicala 2. svetniška skupina v devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu z namenom širše razprave o načrtih, ki zadevajo devinsko-nabrežinski obalni pas. Projekte sta ob udeležbi devinsko-nabre-žinskega župana Vladimirja Kukanje podrobno predstavila predsednik komisije Maurizio Rozza in devinsko-nabrežinski župan Massimo Veronese. Še posebno pozornost so namenili načrtu o pristanišču v Ribiškem naselju, ki ga je devinsko-nabrežinski občinski svet sprejel novembra lani. Kot je povedal Rozza, bodo morebitne spremembe mogoče samo na osnovi pripomb, ki so jih prispevali deželna uprava, javne ustanove in občani. Občinski odbornik Andrej Cunja je med drugim napovedal, da se bo v septembru začelo asfaltiranje vseh cest v Ribiškem naselju. križ - Zgodovina ribištva in ribičev Obnova talne signalizacije Občina Trst obvešča, da bodo od jutri do četrtka pri Sv. Jakobu v nočnih urah dokončali obnovo talne signalizacije, ki pa se bo jutri začela tudi na Opčinah (v Konkonelski, Alpinski in Bazoviški ulici), pri Banih (v naselju in na cesti čez Banovski vrh), na Ferlu-gih (na cesti čez Banovski vrh in v Ul. Bellavista), v Trebčah (na pokrajinski cesti št. 1 znotraj vasi) in Gropadi (znotraj vasi) ter na Padričah (na pokrajinski cesti št. 1 znotraj vasi, na cesti za Gropado in na cesti za Hudo leto). Jutri bodo dela potekala med 14. in 18. uro, v torek in četrtek med 9. in 18. uro, v petek pa med 9. in 13. uro. Od danes do četrtka pa so v nočnih urah med 21. in 6. uro (v slučaju slabega vremena pa podnevi med 6. in 14. uro) predvidena dela na Reški cesti (med hišnima številkama 108 in 285 ter pri nadvozu in odcepu za hitro cesto), v ulicah Marchesetti, Far-neto, Mille, Felluga, Aldegardi, Chia-dino, Mauroner, Biasoletto in Archi ter pri igrišču pri Sv. Alojziju. Od jutri do četrtka pa bodo dela potekala v nočnih urah med 21. in 6. uro v Drevoredu Campi Elisi ter v ulicah S. Marco (med ulicama Alberti in Von Bruck), Von Bruck, Alberti (med Ul. S. Marco in Drevoredom Campi Eli-si), Caduti sul Lavoro, Svevo, Doda in D'Alviano. Raz/seljeni: Afrika praznuje Trinajsta pobuda Raz/seljeni se bo začela danes v razstavnem prostoru bivše bencinske črpalke Rogers na Nabrežju Grumula, kjer bo ob 18. uri srečanje z naslovom Afrika praznuje. Članice Združenja afriških žena, ki so-organizira pobudo, bodo poskrbele za pokušnjo afriških jedi. Slovenski etnografski muzej priskočil na pomoč Križanom Note to* jutri koncert Cossutta in Volpi-Lisjak z restavratorjema Črnetom in Kosom kroma železarna - Tiskovna konferenca krožka Miani Fogar: Škedenjska železarna mora prenehati z delovanjem Tržaški župan Roberto Cosolini oziroma sodstvo morata ukrepati in odrediti zaprtje škedenjske železarne. Nesprejemljivo je, da javne institucije stalno odlašajo z odločitvami in v bistvu čakajo, da bo kdo drug storil prvi korak. Dogajanje s tovarno Ilva v Tarantu je namreč dokazalo, da je zaprtje tovarne edini način za zaščito okolja, delavcev in prebivalcev. Škedenjska železarna pa kljub vsemu še naprej onesnažuje zrak in škodi zdravju občanov, posledice pa so stalne in lahko tudi zelo hude. Župan, ki je po zakonu odgovoren za zdravje občanov, ima zato dolžnost, da to prepreči. To so poudarili na srečanju, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu Krožka Miani. Na zasedanju sta govorila predsednik krožka Miani Maurizio Fogar in glasnik združenja Servola respira Romano Pezzetta, ki sta zahtevala zaprtje železarne. Razlogov za to zahtevo je več, je poudaril Fogar. Iz plavža uhaja dnevno približno 20 tisoč kubičnih metrov plina, prečiščevalne oziroma filtrirne naprave ne delujejo, poleg tega pa material, iz katerega uhajajo strupene in celo radioaktivne snovi, skladiščijo kar pod milim nebom. Ukrepi, ki so potrebni za ustrezne posege v železarni niso združljivi z njenim nadaljnjim delovanjem, je povedal Pezzetta. Zato je potrebno železarno zapreti, je še poudaril Fogar, pri tem pa je treba seveda poskrbeti tudi za zaščito zaposlenih in njihovih družin. (ag) Ribiški muzej, ki se ne brez finančnih težav rojeva v Križu, je doživel še en korak na poti do odprtja. Za to nosi zaslugo Slovenski etnografski muzej (SEM), ki je priskočil na pomoč vodstvu muzeja s tem, da je restavriral, očistil in uredil eksponate, ki bodo na ugled v kriškem muzeju. Restavratorji Janez Črne, Gregor Kos in Ana Motnikar so glavnino posega opravili kar na licu mesta, v Ljubljano so odnesli le eno potapljaško obleko. SEM, ki bo prihodnje leto izdal muzejski katalog, je od resornega ministra dobil sredstva za restavratorski poseg v Križu, domačini pa so strokovnjakom iz Slovenije nudili prenočišče. Franco Cossutta in Bruno Volpi Lisjak, predsednik in ravnatelj Ribiškega muzeja, sta povedala, da se muzej gradi in urejuje izključno s prostovoljnimi prispevki donatorjev, med katerimi prednjači Združenje za Križ. Po njuni oceni so v projekt doslej vložili več kot 200 tisoč evrov, za dokončanje pa potrebujejo še okrog 80 tisoč evrov. Del tega denarja, kot podčrtuje Cos-sutta, bodo morali potrositi za nekatera najnujnejša obnovitvena dela v domu Alberta Sirka, katerega sestavni del bo nastajajoči muzej. Usoda Sirkovega doma in stanje, v katerem je stavba, sicer precej skrbita Cossutto in kriško vaško skupnost. V okviru koncertne sezone Note Ti-mave bo jutri zvečer v stari cerkvi v Štivanu ob 21. uri koncert pianista Olafa Johna Lanerija. Vstop je prost. Jezikovni tečaji in aquafitness pri ŠC M. Klein ŠC Melanie Klein prireja jezikovne tečaje za otroke in odrasle: za otroke od 4. do 6. leta - tečaj Slovenski ABC ob sredah od 16.40 do 17.30, tečaj angleščine Learn and play ob sredah od 17.30 do 18.20. Tečaj slovenščine za odrasle: informativno srečanje za začetnike in nadaljevalce bo v sredo, 26.9. ob 19. uri na sedežu društva, ul. Cicerone 8. ŠC M. Klein prireja tudi tečaj aqua-fitnessa, skupinske vadbe v vodi, ki je primerna za vse starosti. Tak način vadbe ublaži gravitacijo, sprošča telo, izboljša prekrvavitev in razvedri. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55 v bazenu hotela Pesek. Prvo brezplačno srečanje bo v četrtek, 27.9. Info in vpisovanja: info@melanie-klein.org; 345 7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00 - 13.00; sre. 12.30 -15.00. Dobredodelna tekma s Sebastianom Sommo Na nogometnem igrišču v Ul. Locc-hi, ki ga običajno uporablja društvo SantAndrea bo danes ob 18. uri nogometna ekipa v dobrodelne namene. Izkupiček bo namenjen za Fundacijo Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin, na njej pa se bosta pomerili ekipa televizijske nanizanke »Un caso di co-scienza 5« (ki jo ravnokar snemajo v Trstu) z na čelu igralcem Sebastianom Sommo ter ekipa lokalnega krožka, ki združuje odvetnike in druge ljudi, ki so zaposlene na tržaškem sodišču. Mejna policija aretirala romunskega državljana Mejna policija je v petek pri Ferneti-čih aretirala romunskega državljana V.C.C., ki se je peljal z avtobusom, namenjenim iz Apulije v Romunijo. Romuna je sodišče v Bergamu že obsodilo na 4 mesece zaporne kazni zaradi kraje v obremenilnih okoliščinah, ki jih bo moral zdaj odsedeti. / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 5 slori - V petek v Narodnem domu v okviru Trieste Next Mladi raziskovalci se bodo predstavili Dijaki 3.b razreda srednje šole z Opčin na delavnici o zdravi prehrani Jej zdravo, živi zdravo! Tako so učenci III. b razreda srednje šole I. stopnje na Opčinah poimenovali raziskovalno nalogo, ki so jo izvedli v okviru raziskovalnih delavnic. Slednje potekajo že sedmo leto v režiji Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI ob evropski Noči raziskovalcev - The researchers' Night in pod mentorstvom raziskovalke Norine Bogatec. Letošnja tema se usklajuje z vsebino prve izvedbe prireditve Trieste NEXT oziroma Evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja, ki želi izpostaviti pomen zdravega prehranjevanja in nosi naslov Save the food. Pobudo prirejajo tržaška občina, Univerza v Trstu in Nordesteuropa Editore v sodelovanju s številnimi ustanovami, ki se z inovacijo in raziskovanjem ukvarjajo na različnih področjih. V okviru Trieste NEXT bodo mladi raziskovalci predstavili izsledke svojega raziskovalnega dela v petek, 28. septembra, ob 10. in 11. uri v prostorih Narodnega doma. Prejšnji petek so učenci predstavili sad njihove raziskovalne izkušnje učencem in profesorjem na šoli. Pri delavnicah je sodelovala tudi Nevenka Ražman (na sliki) z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki je učence uvedla v svet zdrave prehrane in jim izročila ustrezno gradivo. Na osnovi pridobljenih informacij so učenci sestavili vprašalnik, ki je obravnaval kar pet raziskovalnih vsebin: kupovanje hrane in kuhanje, pogostnost uživanja različnih vrst hrane in pijače, količina zaužite hrane pri posa- ssg - Danes v Nabrežini, v torek v Barkovljah Vabilo k abonmaju z igro 110 okusnih let V župnijski dvorani v Nabrežini bo danes popoldne zaživela prva ponovitev najnovejše, zabavne predstave SSG 110 okusnih let. Odborništvo za kulturo občine Devin-Nabrežina, SKD Igo Gruden in župnija sv. Roka bodo posredovali gledalcem prijeten popoldan z duhovito zgodbo o...kraški kuhinji in ljubezni. Vesna Guštin in Lara Komar (na sliki) sta protagonistki predstave, ki je nastala po zamisli in z režijo Sabrine Morena, ki je našla skupni imenovalec med počastitvijo 110. obletnice ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu in temo prehrane, ki zaznamuje letošnjo izvedbo festivala »Teatri a Teatro-Aspettando Next«. Priprava na romantično večerjo je tema du- hovitega teksta, v katerem mlada igralka prosi teto za pomoč pri osvajanju francoskega režiserja z večerjo, ki jo bosta igralki ponudili v pokušnjo tudi gledalcem. Recepte na odru bodo obogatili vina tržaških slovenskih vinogradnikov Škerk, Bibc, Merlak in Parovel (slednja dva predstavljata tudi svoja olja), izdelki proizvajalcev Tergeste d.o.p., sir kmetije Zidarič. Predstava spada v sklop pobud Vabila k abonmaju kot uvod v letošnjo sezono SSG. Predstava v Nabrežini se bo pričela ob 17. uri, v torek pa se bo niz gostovanj duhovitih dogodivščin v kraški kuhinji nadaljeval na sedežu SKD Barkovlje ob 20.30. Vstopnina za predstavo znaša 6 evrov. Jezikovni tečaji pri Skladu Mitja Čuk Po uspešnih izkušnjah iz preteklih let, bodo tudi v š.l. 2012/20123 pri Skladu Mitja Čuk stekli jezikovni tečaji za angleščino in slovenščino, ki jih bodo, kot običajno, vodili priznani jezikovni izvedenci. Interesenti bodo lahko izbirali med skupinskimi ali individualnimi tečaji, prijavijo pa se lahko tečajniki vseh starosti: otroci, mladina in odrasli. Tečaji so namenjeni tako začetnikom kot nadaljevalcem na raznih stopnjah znanja. Za angleški jezik je poleg ponudbe tečajev vseh stopenj možna tudi priprava na FCE. Za osnovno in srednjo šolo pa je predvidena še posebno ugodna ponudba. Kdor bi želel podrobnejših informacij, se lahko udeleži predstavitve tečajev angleščine jutri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131, Opčine. Predstavitev bo za vsako starostno skupino posebej po razporedu: ob. 15. uri za dijake višjih srednjih šol, ob 16. uri za osnovnošolce, ob 17. uri za dijake nižjih srednjih šol in ob 18. uri za odrasle. Vsakdo bo imel možnost neposrednega pogovora z voditeljico tečaja. Tečaji slovenskega jezika se bodo začeli v oktobru s tečajem slovenščine za ne-govorce. Kasneje pa je predvidena še vrsta specifičnih tečajev, o katerih bo javnost primerno in pravočasno obveščena. Kdor si želi natančnejših informacij, je vabljen na predstavitev prvega tečaja slovenščine - tečaja za negovorce v četrtek 27.9. ob 18.30 v Večnamenskem središču na Repentabrski ul. 66, kjer bo dobil odgovore na vsa morebitna vprašanja. Moška posturalna in razgibalna telovadba v Nabrežini V Nabrežini bo letos v prostorih SKD Igo Gruden stekla posebna telovadba, ki bo namenjena izrecno moškim. Vodila jo bo usposobljena vaditeljica Katja Skerk, ki se že več let ukvarja z vodenjem skupinske telovadbe Body mind. Gre za posebno mešanico pilate-sa, joge, stretchinga in postural-ne telovadbe. Vadba je umirjena, saj temelji na koncentraciji, mentalni in telesni sprostitvi, koordinaciji gibov, pravilnem dihanju in poslušanju lastnega telesa. Preko nje izboljšujemo samozavest, telesno strukturo, fizično moč, telesno držo in gibljivost, ki so hudo prizadeti zaradi ponavljajočih se gibov in prisilnih drž, ki jih zavzemamo med vsakodnevnem delom in sedenjem za pisalno mizo. Z vadbo dosegamo zmanjšanje mišične napestosti, ki pripomore k izboljšanju splošnega počutja in preprečevanju stresa. Odslej bo Body mind na razpolago tudi v izvedbi, ki je namenjena izrecno potrebam moške konstitucije, zato vabimo v prostore društva SKD Igo Gruden moške vseh starosti, ki bi radi v prijetni družbi izboljšali svojo gibljivost in preprečili bolečine v sklepih in mišicah. Vadba poteka ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 23. septembra 2012 SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.00 - Dolžina dneva 12.07 - Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 0.37 Jutri, PONEDELJEK, 24. septembra 2012 NADA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje C. OKLICI: Diego Carmine Principe in Immacolata Luisi, Ilyas Argundogan in Rita Matteucci, Stefano Panjek in Chiara Castaldo, Stefano Postogna in Pamela Gotti, Elio Amato in Michaela De Domenico, Federico Bancovich in Miriam Favretto, Pietro Alfieri in Valentina Rainieri, Bruno Lasini in Mirna Avezzu', Libero Lopriore in Al-legra Tracanelli, Marco Matteliano in Leah Perez, Ortensio Pagano in Immacolata Trimboli. [I] Lekarne meznem obroku, prehrambne navade in šolska malica. Na vprašalnik so odgovorili učenci preostalih razredov openske šole. Pridobljene podatke so tretješolci vnesli v računalnik, jih obdelali, rezultate grafično uprizorili in jih temeljito analizirali. Delo so opravili zelo vestno, saj so vsebino opravljenega raziskovalnega dela samozavestno in suvereno predstavili. Nedelja, 23. septembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oši-rek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040 302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Ob 50-letnici poroke se zahvaljujeva sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa sinovoma in njunima družinama za čestitke, darila, cvetje in za prekrasno presenečenje. ROMANA in EGON ¿j Čestitke Danes praznuje rojstni dan MARIJA GOLIDNIKOVA z Melare. Želimo ji iz vsega srca mnogo zdravja in še veliko lepih dni. Marija, Giuljana, Duilja, Meri, Marija, Meri. Prišla je jesen in FACIJEV rojstni dan, ENDADAMA prisrčno voščimo in ti želimo mnogo zdravja, sreče in nešteto vzponov na Nanos. Mari in Damjanu se je pridružil sinček Luka. Srečnima staršema čestitamo, malemu LUKI pa želimo vso srečo v življenju. Manuel in Mojca, Erik in Elisa z Matijo. IH Osmice OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št. 040-229224. ! WÍKT" ove dejavnosti: 1 Starosta mali princ - 12. izvedba: 1 28.oktobra-jutranji del:obisk Goriških Brd, spominska svečanost 1 popoldanski del: zborovski koncert v Kulturnem domu v Novi Gorici ob 17. uri 1 Obisk razstave: "Tibet - zakladi s strehe sveta" ,Treviso, 17. novembra 1 Decemberski izlet: 7.-9. decembra, na božične sejme 1 Srečanje pred koncem leta: kraj decembra 1 Tečaj "Nove smernice pri zdravi prehrani78-mesečni ciklus steče v ponedeljek, 8. oktobra ob 18.uri 1 Delavnica "Razgibavajmo možgane":jesenski ciklus od 22. oktobra dalje 1 Tematska predavanja: na prvem srečanju predstavitev revije Otočje 1 Skupinska vadba - proti bolečinam,za pravilno držo:ob torkih in četrtkih ' Skupinska vadba v bazenu v Strunjanu: ob sredah od 3. oktobra dalje ' Skupinska vadba v bazenu v Gradežu: ob sredah od 3. oktobra dalje • Delavnica likovne terapije: ob torkih, prvo srečanje 3. oktobra ob 15.uri ' Psihomotorika: ob petkih • Bralni krožek: vsodelovanjuzNŠK,prvosrečanjevponedeljek,15.okt.ob 17. uri ' Fiziatrična posvetovalna ambulanta: vsak torek, po najavi ' Fizioterapija za člane: po najavi od ponedeljka do petka ' Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psihoterapevtom: po predhodni najavi ' Socialno okence: svetovanje in usluge • Qi gong -vskupini od četrtka,4.oktobra dalje,individualna obravnava po najavi • Reiki - delavnica: vsako drugo sredo ob 17.30 • Eft - delavnica: vsako drugo sredo ob 16.00 Informacije in prijave na sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040 360072 in v Gorici, korzo Verdi 51/int., ob torkih dopoldne, tel. 0481 530927 Dejavnosti se izvajajo ob podpori projektov Dežele FJK in Urada Vlade R.Slovenije 6 Nedelja, 23. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (711 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.0019.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.3021.30 in sre. 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali in-fo@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repenta-brska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.0019.00; srednješolci 19.00-20.00; višje-šolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheer-dancemillenium.com. PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pevske vaje v Štalci v Šempola-ju ob ponedeljkih od 16. do 17. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih pa od 18. do 19. ure, za začetnike ob torkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. 349-6483822 (Mileva). PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice. PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo plesne vaje v Štalci v Šem-polaju vsak četrtek: za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 1. do 4. razreda osnovne od 16. do 17. ure; za 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. SKD TABOR - Opčine: tečaj klekljanja, vodi Alenka Križmančič vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino Devin-Nabre-žina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabrežine in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 339-5281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 3386439938. PRI SKLADU MITJA ČUK se začenja v oktobru tečaj joge ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 18.30 do 20.00. Info in prijave: tel. 349-0981408 (Bruna), 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00 do 21.30. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRA-SJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6 do 14 let. Informacije na tel. št. 333-1176331 (Nidia) in 3391115880 (Petra). SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini v popoldanskih urah z možnostjo najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel. 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika). TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.oktobra dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Pro-sek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v glasbeno šolo. Informacije na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali od 23. septembra vsak ponedeljek in četrtek, 20.30-21.30 na sedežu, Nabrežina Kamnolomi 12. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča članstvo, da od septembra dalje ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psihoterapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali svet glasbe in razne inštrumente na glasbena srečanja, ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00. Mentor Aljo-ša Saksida, info: 328-4754182 ali taj-nistvo@skdvigred.org ŠČ MELANIE KLEIN obvešča, da je urad na Ul. Cicerone odprt s sledečim urnikom: ponedeljek in četrtek 9.0013.00 in ob sredah 12.30-15.00. Info: www.melanieklein.org, mail: in-fo@melanieklein.org; tel: 3457733569. MEDITACIJA - pri SKD I. Gruden bodo enourna srečanja potekala enkrat tedensko. Urniki prvega srečanja po izbiri: ponedeljek, 24. septembra, 14.30-15.30, sreda, 26. septembra, 10.30-11.30 ali petek, 28. septembra, 19.00-20.00. Zaradi omejenega števila mest predhodno pokličite tel. št. 345-537630 (Regina). OBČINA ZGONIK sklicuje redno sejo, ki bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 14. uri v prvem sklicanju. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, tečaj EFT-tehnike doseganja čustvene svobode (tapkanje) bomo začeli z Barbaro Žetko v ponedeljek, 24. septembra, ob 17.45. TEČAJI ANGLEŠČINE pri Skladu Mitja Čuk se začnejo v oktobru. Predstavitve začetnih in nadaljevalnih tečajev v ponedeljek 24. septembra, na Proseški ul. 131; ob 15.00 - višje sred- nje šole, ob 16.00 - osnovne šole ob 17.00 -srednje šole in ob 18.00 - odrasli. Informacije in vpisi 040-212289, info@sklasmc.org. TELOVADBA - SKD Lipa vabi k telovadbi za odrasle, ki poteka v Bazov-skem domu ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.00. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 24. septembra. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 347-0473606. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na vaje ob torkih od 18.00 do 19.30, v društvene prostore v Šempolaju. Mentor Aljoša Sak-sida, info: 328-4754182 ali tajni-stvo@skdvigred.org OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od torka, 25., do petka, 28. septembra. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC - BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let. Informativni sestanek z brezplačno poskusno uro bo v torek, 25. septembra, ob 16.15 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Informacije na tel. 3371017758 (Mojca). SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi v torek, 25. septembra, na sprehod po slovenskem Trstu, ki ga bo vodila novinarka Poljanka Dolhar. Zbirališče ob 15.50 pred stolnico Sv. Justa: sprehodili se bomo po starem mestu do nabrežja in pomola Audace, mimo Velikega in Borznega trga vse do Trga Oberdan, kjer se bo ogled zaključil približno ob 18. uri. Sprehod je namenjen članom in nečlanom, mogoče bo poravnati tudi članarino. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo redna pevska vaja v torek, 25. septembra, ob 20.30 na sedežu na Padričah. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek-Kontovel obvešča, da bodo vaje v sredo, 26. septembra, ob 19.30 v Soščevi hiši na Pro-seku. Vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. LEARN AND PLAY: ŠC Melanie Klein prireja tečaj angleščine za otroke od 4 do 6 let. Na igriv in zabaven način se bodo v naši družbi učili angleščine ob sredah, od 17.30 do 18.20 na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8. Prvo srečanje v sredo, 26. septembra. Info info@melanieklein.org; 345-7733569 urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00 sre. 12.30-15.00. PASTORALNI SVET Openske dekani-je se bo zbral na zborovanju v sredo, 26. septembra, ob 20. uri v Marijanš-ču na Opčinah, v okviru priprav na Sinodo tržaške škofije. SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šempolaju potekala vadba za dobro počutje popoldne ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 19.30, ob torkih in četrtkih od 10. do 11. Info:339-8420449 (Katja). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju otroke, ki bi radi spoznali čar gledališča in obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo, na srečanja ob sredah od 16. do 17. ure. Mentorici: Kim Furlan, Tina Renar. Info: 3488278081 ali tajnistvo@skdvigred.org. SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na brezplačno srečanje kitajske vadbe »Qi Gong« v sredo, 26. septembra, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 3488607684 (Vesna). ŠČ MELANIE KLEIN prireja tečaj slovenščine za otroke od 4 do 6 let, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Vsa srečanja bodo na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8, od 16.30 do 17.20. Prvo srečanje bo 26. septembra. Info: info@melanie-klein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo informativni sestanek o tečaju slovenščine za odrasle (za začetnike in nadaljevalce,) v sredo 26. septembra, ob 19.00 v sedežu v Ul. Cicerone 8. ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55. Info in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel.: 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. MLADI, bi radi stopili na odrske deske, postali spretnejši in učinkovitejši v javnih nastopih? Vabljeni v četrtek, 27. septembra, ob 18.30 na gledališko delavnico za srednješolce (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Mani-ca Maver iz društev MOSP, SKK in Finžgarjev dom) v Finžgarjevem domu, Dunajska 35 - Opčine, v okviru Peterlinovega festivala. OTROCI, POZOR! V Finžgarjevem domu, Dunajska 35 - Opčine, bo v okviru Peterlinovega festivala v četrtek, 27. septembra, ob 16.15 delavnica »Spoznavanje prvih baletnih korakov« (otroke od 5. do 12. leta vodi Marjet-ka Kosovac - SKD Igo Gruden). Vabljeni! SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja v četrtek, 27. septembra, svojo duhovno srečanje pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu (Ul. delle Docce 34) v Trstu v počastitev Sv. Vincenca Paveljskega. Ob 16. uri sv. maša, sledi razgovor o delu in življenju Sv. Vincencija. Toplo vabljeni. DRUŠTVO TIGR - Tržaška OE vabi v petek, 28. septembra, v Ljubljano na posvet o prvem tržaškem procesu v Muzeju novejše zgodovine ob 10. uri ter na predstavitev knjige Draga Zer-jala in vseh del, ki jih je izdalo društvo na sedežu Mohorjeve družbe ob 18. uri. Prijave in info 040-44171 (Miran) in 347-5469662 (Ivica). ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040-251241, 3496161023; fax: 040-2528069. DRUŠTVO TIGR - Tržaška OE vabi v soboto, 29. septembra, v Ljubljano na obnovitev postavitve obeležja v spomin bazoviških junakov pred stavbo Univerze na kongresnem trgu ob 18. uri ter na slavnostno akademijo ob 85-letni-ci ustanovitve TIGR-a v Cankarjevem domu ob 20. uri. Prijave in info 04044171 (Miran) in 347-5469662 (Ivica). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po barkovljanskih klancih v soboto, 29. septembra, pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 14.50 na Trsteniku, ob zadnji avtobusni postaji št. 38. Odhod avtobusa z mesta ob 14.30 (pri open-skem tramvaju). Pohod se bo zaključil v društvu, sledi družabnost za katero je nujen opis. Tel. št.: 040411635, 349-4599458. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodru-stvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. MOŠKA POSTURALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje pri SKD I. Gruden ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15. Info: 3384563202 (Katja). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKUC v Lo-njerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040-910339. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji v jutranjih urah od 8.00 do 12.00. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra. Pohitite! TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, se prične 1. oktobra po lanskem urniku, popoldanski tečaj ob ponedeljkih in sredah 19.00-20.30, jutranji tečaji ob torkih in četrtkih 9.00-10.30 in 10.30-12.00. Lepo vabljeni! Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; urad.bor@gmail.com. AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Tečajnice se bodo s prof. Silvo Meulja prvič dobile v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-9441052. OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo v torek, 2. oktobra, pričela telovadba za starejše občane v občinski telovadnici v Repnu, v sodelovanju z AŠZ Sloga. Telovadba bo potekala ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Informacije in prijave na tel.: 3355926889 (Elizabet). SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek 2. oktobra. Pohitite. YOGA v ŠKC v Lonjerju vsak torek, od 2. oktobra, dalje, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 tor-pet, 15.30-19.00! Pokličite čim prej, da si zagotovite mesto! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra. Vabljeni mlajši in starejši. Pridite, ne bo vam žal! KRU.T obvešča, da v četrtek, 4. oktobra, steče delavnica »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja«, skupinska vadba za dobro počutje in sproščenost. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Op-činah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet). ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silvia Miclavez, članica vsedržavne organizacije »ALCI-Associazione Liberi Costellatori Italia«. Delavnica se bo vršila v soboto, 6. oktobra, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, SKD BARKOVLJE IN SKD IVAN GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Informativno srečanje bo v soboto, 6. oktobra, ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu. Datum prvega srečanja, ki bo v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič pa bo objavljen naknadno. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Ol-mi, 23) od 17. ure dalje. / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 7 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU 110 OKUSNIH LET zamisel in režija: Sabrina Morena igrata: Vesna Guštin in Lara Komar v nedeljo, 23. oktobra ob 17.00 v župnijski dvorani v Nabrežini S pokroviteljstvom odborništva za kulturo občine Devin-Nabrežlna sodelujeta: župnija sv. Roka In SKD Igo Gruden _. bdH^nuliihMVf ^iJjJ STUDIO ART Te mikajo oder, ples, kostumi, igranje? Bi rad postal igralec -igralka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Začetek tečaja 3. oktobra 2012 ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. Za vse informacije pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it Loterija 22. septembra 2012 Bari 43 83 17 37 15 Cagliari 7S 2S 49 80 eS Firence 24 27 89 23 1 Genova 2S 38 89 4 e0 Milan 68 e2 33 19 32 Neapelj 43 S0 10 42 1e Palermo 22 82 47 33 40 Rim 74 e 21 2 57 Turin 44 15 54 75 81 Benetke 30 4S 44 S9 37 Nazionale 82 78 2 41 24 St. 114 1 28 29 68 84 85 jolly27 Nagradni sklad 2.422.894,28 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.202.334,54 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 45.429,27 € 879 dobitnikov s 4 točkami 446,38 C 37.620 dobitnikov s 3 točkami 20,09 € Superstar 81 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 44.638,00 C 141 dobitnikov s 3 točkami 2.009,00 € 2.867 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.771 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.604 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € sirena TRŽAŠKI POMORSKI KLUB A.S.D. Tržaški Pomorski klub Sirena in Založništvo Tržaškega Tiska vabita na predstavitev knjige Ivane Suhadolc Pomorski klub SIRENA Slovenski glas v Tržaškem zalivu Petek, 28. septembra 2012, ob 18, Miramarski drevored, 32 ^oj Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na sprehod po slovenskem Trstu. L J Vodila ga, bo novinarka Poljanka Dolhar. Zbirališče ob 15.50 pred stolnico sv. Justa, zaključek pa na Trgu Oberdan približno ob 18.uri. Vabljeni, da se nam pridružite v torek, 25.9.2012. ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj pokličejo na tel. 3474033343. U Kino SI Šolske vesti NA HUMANISTIČNEM LICEJU A.M. Slomšek bo v torek, 25. septembra, ob 18. uri srečanje za starše dijakov prvih razredov z ravnateljico in predmetnimi profesorji. Sledilo bo predavanje prof. Alenke Rebula o otroku v šoli in učinkovitem učenju. VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na t?ogteênc podjelje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 Društvo Finžgarjev dom vabi na Opčine v Finžgarjev dom na Peterlinov festival v četrtek, 27. septembra 16.15 delavnica ''Spoznavanje prvih baletnih korakov'' (za otroke od5. do 12. leta); 17.30 otroška prireditev: nastop malih baletk SKD Igo Gruden, ansambla U'openska mularija, Baby žur (animacija ŠČ Melanie Klein); 18.30 gledališka delavnica za srednješolsko mladino (SKK in Fin-žgarjev dom); 19.00 delavnica za pritrkovalce (ZCPZ); 19.30 aperitiv s pogovorom "Društva in ohranjevanje ljudske tradicije" (pobuda SPD Mačkolje, SKD Marij Kogoj); 20.30 gledališka predstava "Soba št. 13" (izvaja gledališka skupina SKK - režija Helena Pertot) AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »II rosso e il blu«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Magic Mike«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Candidato a sorpresa«; 17.45, 20.00, 22.15 »I bambini di cold rock«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Il rosso e il blu«; 21.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 11.00, 13.20, 15.30, 17.30 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 22.00 »The bourne legacy«; 11.10, 13.30, 15.40, 17.50 »Ribelle -The brave«; 10.45, 13.00, 15.15, 19.45 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 11.00, 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Monsieur Lazhar«; 18.15, 21.45 »Che cosa aspettarsi quando si aspetta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Pietà«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15 »Gli equilibristi«; 16.30, 20.00, 21.45 »E'stato il figlio«. KOPER - PLANET TUŠ - 10.50, 15.15 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 18.40 »Paranorman 3D«; 11.10, 13.00, 16.30 »Loti (sinhro.)«; 20.50, 21.45 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 12.40, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Straža«; 20.25 »Histerija«; 12.00, 14.10, 16.20, 18.00 »Pogum (sin-hro.)«; 20.40 »Paranorman«; 11.50, 13.05, 14.00, 16.10, 17.25 »Pogum 3D«; 18.20, 21.00 »Divjaki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 17.00 »Ribelle - The brave«; 18.40, 20.20, 22.15 »The words«; Dvorana 2: 11.00, 15.15, 16.40, 20.30 »Madagas-car 3 - Ricercati in Europa«; 18.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.20, 17.50, 19.20, 22.20 »Candidato a sorpresa«; 20.50 »Ri-belle - The brave 3D«; Dvorana 4: 11.00, 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Magic Mike«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 15.20, 17.45, 20.00, 22.10 »Magic Mike«; Dvorana 3: 15.00, 17.00 »Ribelle - The brave«; 20.00, 22.10 »Bella addormentata«; Dvorana 4: 18.20, 20.10, 22.00 »Candidato a sorpresa«; 15.00, 16.40 »Madagas-car 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »The words«. M Izleti S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC išče NOVEGA UPRAVITELJA. Pismene prošnje z osebnimi delovnimi izkušnjami poslati na: Društvena gostilna Gabrovec Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 15/10/2012. ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi od 27. septembra do 4. oktobra, na potovanje »Balkanski krog«: Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Mostar in Sarajevo. Odhod z Opčin. Tel. št.: 0038631372632. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na enodnevni izlet v Rezijo in Tersko dolino v nedeljo, 30. septembra. Tel. št.: 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. SKD IGO GRUDEN vabi v nedeljo, 7. oktobra, na jesenski izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira od 17. do 20. oktobra tradicionalni izlet oljkarjev po balkanskem polotoku kjer si boste ogledali: naravni Izvir in slapove Krke ter Nacionalni park, Dubrovnik, Črno goro in Boke Kotorske. Za informacije, prijave in program izleta pokličite v jutranjih urah tel. št.: 040-8990103 Laura ali 040-8990108 Roberta. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Ra-dimlji, Stolac, starodavno mesto Daor-son, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pav-lica@siol.net. KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Mali oglasi 32-LETNICA srbo-hrvaškega materinega jezika, diplomirana iz italijanskega jezika in literature, išče delo kot prevajalka ali tolmačica, kulturna posrednica, knjižničarka, pomočnica pri italijanščini nižje/višješolcem. Tel.: 347-6884443, vesnabeba@yahoo.com GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 333-9448295. NOVE PROTIPOŽARNE ŽIMNICE prodajamo za 50,00 evrov vsako. Za informacije pokličite tel. št.: 3398682139. PODARIMO male mucke. Tel. 040213996. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 3489286924. PRODAM avto škoda flavta, letnik 2000. Tel. št.: 040-208271. PRODAM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu (Kamence), 950 kv.m, 0,75 kub.m na kv.m, približno 712 kub.m. Pokličite tel. št.: 040-2171372 ali 3345618525. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. PRODAM čistokrvne mladiče Border Collie stare dva meseca; tel. 0481419976. PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 338-7659709. El Prireditve ŠTUDENTSKA ZALOŽBA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri v Bar-kovlje, na sedež TPK Sirena, na predstavitev knjige: James Joyce Pisma Nori. Spregovorili bodo: Mitja Čander, Tina Mahkota in Jaruška Majovski. 51. LINHARTOVO SREČANJE v Postojni, 27. septembra ob 17. uri: gledališka skupina SKD Tabor z Opčin »Burka o jezičnem dohtarju«, režija S. Verč. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opči-ne) in MOSP vabita v četrtek, 27. septembra, ob 20.30 v okviru Peterlinove-ga festivala na gledališko predstavo Soba št. 13 (izvaja gledališka skupina MOSP - režija Helena Pertot). Vabljeni! OTROCI! V četrtek, 27. septembra, ob 17.30 vabljeni na otroško prireditev. Nastopile bodo male baletke SKD Igo Gruden, ki jih vodi Marjetka Kosovac, ansambel U'openska mularija (društvo Finžgarjev dom), animatorji ŠC Melanie Klein pa bodo pripravili še zaključni baby party. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35 - Opčine, v okviru Peterlinovega festivala. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3013.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri. KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, v restavraciji v Begunjah. Za info in vpis pokličite čim prej na tel. št. 339-7619017 ali na 389-9651104 med 17. in 19. uro. Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite z vpisi, ne bo vam žal! ^ Zapustil nas je naš Eto Canciani Žalostno vest sporočajo sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 13. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Žara bo izpostavljena od 12. ure dalje. Dolina, 23. septembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega BRUNOTA SATTE izreka sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje ZAHVALA Erik Lakovič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Svojci Opčine, 23. septembra 2012 ZAHVALA Giordano Romano Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Špehu, cerkvenim pevkam, kolegom ZKB, sosedom in sovaščanom za izkazano pozornost in bližino. Žalujoči svojci ZAHVALA Robert Ota Robi Mižo Iskreno se zahvaljujemo za vse izraze sožalja, prijateljema Claudiu Oti in Borisu Pangercu za občutene besede, nonetu Primorsko ter vsem, ki nam pomagate in ste nam ob strani. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Hvala vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nama bili ob strani, ko naju je zapustil najin dragi Vojko Milkovic Tiziana in Robert Gropada, 23. septembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 23. septembra 2012 / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Občina objavila razpis za izbiro investitorja Pokrito tržnico bodo začeli obnavljati prihodnje leto V zameno za obnovo zaščitene stavbe bodo odstopili tržnico na debelo, kjer bo zraslo komercialno središče v torek brez darovanja km 90. obletnica prevoza zvona Po raznih krajih na Goriškem bo prihodnji konec tedna potekalo spominsko praznovanje 90. obletnice prevoza največjega zvona na Sveto Goro. Vrhunec bo v nedeljo, 30. septembra, ko bo ob 9.30 s Travnika krenil sprevod za prevoz replike sveto-gorskega zvona z osmimi pari konj. Prihod na Sveto Goro je predviden ob 16.30, pol ure kasneje se bo začela maša v slovenskem in italijanskem jeziku. Goriška občina je objavila razpis, preko katerega bo poiskala investitorja, ki bo zgradil komercialni center na območju bivše tržnice na debelo in hkrati obnovil pokrito tržnico, ki deluje na vogalu med Verdijevim korzom in Ulico Boccaccio. Kot je naš dnevnik že poročal v prejšnjih tednih, bo obnova spomeniško zaščitene stavbe pokrite tržnice, ki je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske in je v občinski lasti, pravzaprav pogoj, pod katerim bo investitor postal dejanski lastnik območja bivše tržnice na debelo, kjer bo zraslo novo trgovsko središče, pod njim pa podzemno parkirišče. »Če se bo projekt uresničil, bo popolnoma spremenil obraz našega mesta. Ob restavriranju pokrite tržnice, ki spada med najbolj značilne zgodovinske stavbe našega mesta, bo namreč privedel do oživitve trgovine na območju med ulicama Boccaccio in Santa Chiara, ki je danes popolnoma zanemarjeno,« je povedal župan Ettore Romoli. Pokrita tržnica bo ostala v občinski lasti, območje tržnice na debelo pa bo občina odstopila zasebnikom. Uradi so izračunali, da je to območje v sedanjem stanju vredno 2.150.000 evrov, kar je tudi izklicna cena, ki je predvidena v razpisu za obnovo pokrite tržnice. Zasebnik tega denarja ne bo plačal občini, pač pa bo v zameno za odstop območja pripravil še dokončni in izvršni načrt obnove pokrite tržnice ter izvedel obnovitvena dela. Ko bodo le-ta zaključena, bo zasebnik postal dejanski lastnik območja tržnice na debelo. Preliminarni načrt pokrite tržnice je vreden približno 2.500.000 evrov in predvideva obnovo oboka in poda, nov ogrevalni sistem, ki bo zadostoval različnim potrebam cvetličarjev in prodajalcev sadja in zelenjave, obnovo stranišč (tudi z ureditvijo stranišča za prizadete osebe), posodobitev podzemnih hladilnikov in namestitev avtomatskih vhodnih vrat. Sedanje prostore ribarnice bodo razdelili in s tem pridobili prostore za mesnico, ob notranji razsvetljavi pa bodo izboljšali tudi razsvetljavo na parkirišču za tržnico. V pričakovanju na posodobitev občinskega pravilnika o trgovski dejavnosti, po katerem bodo lahko razširili trgovsko ponudbo tržnice (npr. na obrtniške izdelke), je v tehničnem opisu preliminarnega projekta, ki ga je občinski odbor odobril marca, predvidena tudi namestitev novih kioskov v slogu dunajske secesije. Med gradbenimi deli bodo stojnice prodajalcev delovale v Ulici Boccaccio, ki bo delno zaprta za promet. Vzporedno z obnovo pokrite tržnice, ki ji bodo sledili občinski tehnični uradi, bo investitor lahko začel z gradnjo komercialnega središča na območju tržnice na debelo. Da bi to omogočila, je občina v prejšnji mandatni dobi sprejela varianto k regulacijskemu načrtu, ki dopušča tudi gradnjo podzemnega parkirišča pod Ulico Cadorna in tržnico na debelo. Vhod bo v Ulici Brass, kjer bodo zgradili krožišče. Idejo za spremembo območja nekdanje tržnice na debelo v komercialni center je dal projekt »Leonardo«, ki ga je leta 2009 izdelalo podjetje Terziaria Gorizia - CAT Ascom. Pred sprejemom variante k regulacijskemu načrtu je občina preverila zanimanje zasebnikov za financiranje in uresničitev projekta urbanega komercialnega centra, interes pa je takrat izrazilo interes šest družb, in sicer Carena iz Genove, Steda iz kraja Rossano Veneto, PZ iz Fiu-micella, ICEP iz Pordenona, Co.Ro. iz kraja San Vito al Tagliamento in Commerciale Goriziana, ki je bila tudi pobudnica projekta nakupovalnega središča v Ulici Ter-za Armata. Investitorji se bodo na razpis lahko prijavili do 16. novembra (župan sicer ne izključuje, da bi lahko termin nekoliko podaljšali, če bo potrebno), do dokončnega imenovanja in podpisa pogodbe pa naj bi prišlo maja prihodnjega leta. Julija 2013 naj bi bil pripravljen izvršni načrt, dela pa naj bi se začela konec avgusta in naj bi trajala približno eno leto. (Ale) tržič - Županja Zaradi del na deželnem informatičnem sistemu bodo ambulante za darovanje krvi, ki se jih v bolnišnicah v Gorici, Tržiču, Trstu in Vidmu poslužujejo krvodajalci, zaprte v torek, 25. septembra. »Hitimo kljub kriZi« Popravilo že potrebno ^ Občinska svetnika SSk-Demokrat »Skušamo hiteti in smo že marsikaj naredili.« Tako je poudarila tržiška županja Silvia Altran na javnem srečanju, ki ga je v prejšnjih dneh v Tržiču priredila Demokratska stranka. Županja nekaj več kot eno leto po volitvah opozarja, da se je v tem obdobju ukvarjala s številnimi težavami, vezanimi na gospodarsko krizo. Srečala se je s preko dvesto občani, ki so se znašli v stiski, veliko truda je vložila v tkanje odnosov z družbo Fin-cantieri. Številni občani so ji očitali, da je občina »kriva«, če je v mestu toliko Bangladeševcev. »Občina na tem področju nima nobenih pristojnosti; enostavno spoštujemo zakon Bossi-Fini, ki določa kriterije za vstopanje v Italijo,« opozarja županja Silvia Altran. Pokrita tržnica bumbaca Občinska svetnika SSk-Demokratske stranke Marilka Koršič in Walter Bandelj ter bivši pevmski rajonski predsednik Lovrenc Persoglia so se včeraj srečali z goriškim županom Ettorejem Romolijem in ga opozorili, da komaj začeta gradbena dela pred parkiriščem ob vrtcu v Pevmi že kažejo prve hibe. Razdalje ob vhodu v novo parkirišče naj ne bi bile pravilne, potrebnih naj bi bilo še nekaj drugih popravil. Da bi napake odpravili, si bodo včerajšnji sogovorniki skupaj z vodjem tehničnega urada ogledali parkirišče; verjetno bodo to storili že jutri. »Gimkana« pri Rdeči hiši Na parkirišču pred Rdečo hišo bo danes od 10. ure dalje avtomobilstična prireditev »Gimkana«. Nagrajevanje bo ob 17.30; razstavljena bodo starodobna vozila in avtomobili za reli. gorica - Kandidatka DS na deželnih volitvah Debora Serracchiani Za drugačno reformo zdravstva Ponovno je treba začeti gojiti čezmejne odnose - Greco: »Goriška pokrajina mora imeti predstavnika v deželnem odboru« Udeleženci srečanja (zgoraj) in Debora Serracchiani gorica - Sodnik iz Trevisa potrdil pripor Tatovi traktorjev ostajajo v zaporu Sodnik za predhodne obravnave iz Trevisa je potrdil pripor za peterico tatov, ki so kradli traktorje tako na Vi-demskem kot v Venetu, nato pa so jih prepeljali v Romunijo in jih prodali na črnem trgu. Karabinjerji iz Gradišča so med poletjem na podlagi zbranih indi-cev ugotovili, s katerimi kombiji so se romunski državljani odpravljali po svoj plen, tako da so le čakali na pravi trenutek za aretacijo. Do tega je prišlo 5. septembra pri cestninski postaji v Vile-šu. Okrog 5.30 je najprej skozi cestninsko postajo pripeljal avto iz Romunije, nato pa še kombija, na katerih sta bila natovorjena traktorja znamk Hulri- mann in New Holland, ukradena nekaj ur prej v Salgaredi pri Trevisu. Karabinjerji so kmečki vozili zasegli in aretirali 30-letnega Iona Catalina Popescu-ja, 22-letnega Florina Dumitrano, 29-let-nega Constantina Manescuja, 27-let-nega Costina Velicija in 29-letnega Mi-haia Catalina Caranfila. Po aretaciji so tatove odpeljali v goriški zapor, kjer ostajajo tudi po potrditvi pripora, za katero se je kot rečeno pred dnevi odločil sodnik za predhodne obravnave iz Trevisa. V okviru preiskave Agrimotor 2 so karabinjerji iz Gradišča ugotovili, da je peterica od marca do avgusta ukradla 14 traktorjev, vrednih 350.000 evrov. Traktor so ukradli pri Trevisu, ga razstavili in natovorili na kombi, ki so ga karabinjerji zasegli pri Vilešu foto k.g. »Reforma zdravstva ne more temeljiti na znižanju števila zdravstvenih podjetij. Začeti je treba pri potrebah občanov, teritorialnih storitvah, izboljšanju učinkovitosti, krajšanju čakalnih dob.« Zdravstvo, a tudi mednarodni odnosi, politike dela, infrastrukture in zmanjšanje birokracije so bile glavne teme, ki se jih je včeraj dotaknila Debora Serracchiani, kandidatka Demokratske stranke na prihodnjih deželnih volitvah, ki je v goriškem Kulturnem domu predstavila svoje načrte za vodenje Furlanije-Julijske krajine. »Naša dežela mora bolje izkoriščati svojo avtonomijo. FJK mora ponovno odkriti svoje poslanstvo, t.j. mednarodne odnose, ki so v teh letih Tondove vlade usahnili. Gojenje odnosov s sosednjo državo je pomembno predvsem za Gorico: pomislimo samo na učinke, ki jih bo imela evropska direktiva o čezmej-nem zdravstvu. Tega preprosto ne moremo ignorirati, potrebni so konkretni predlogi,« je poudarila Serracchianijeva, ki meni, da je Ton-dova deželna vlada nerodno ravnala tudi na področju infrastruktur. V tem okviru je omenila projekt »super-pristanišča«, ki bi ga ne smeli opustiti, in poglobitve kanala pred tržiškim pristaniščem. Serracchianijeva se je ob debirokratizaciji, ukinitvi nepotrebnih ustanov in industrijski politiki zaustavila tudi pri potrebi po novem političnem kadru in politični etiki, ki je po zadnjem škandalu v La-ciju bolj aktualna kot kadarkoli prej. Serracchianijeva se je pred javnim srečanjem sestala z goriškimi upravitelji DS. Govor je bil o raznih problematikah, tudi o ukinitvi pokrajin, v zvezi s katerimi so prišla na dan različna stališča. Nekateri upravitelji DS, med katerimi je predsednik pokrajine Gherg-hetta, so za njihovo ohranitev, drugi (s Ser-racchianijevo na čelu) pa menijo, da lahko pride v okviru temeljitega preustroja dežele tudi do ukinitve pokrajin. Po pogovoru z upravitelji je bilo na vrsti javno srečanje, ki sta ga uvedla Roberta Demartin in pokrajinski tajnik DS Omar Greco. Slednji je izrazil pričakovanje, da bo Serracchianijeva v primeru zmage namenjala Goriški več pozornosti kot Tondo. Na njegovo spodbudo, naj bi goriška pokrajina ponovno dobila deželnega odbornike se je Serracchianijeva odzvala pritrdilno. Posebej je tudi poudarila, da bi v večjezičnem prostoru, kakršen je goriški, morali v šolah poučevati vse krajevne jezike. (Ale) / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 9 opatje selo - Ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju vseslovensko zborovanje za mir Mir ni samoumeven, nenehno si je treba zanj prizadevati Prebrali poslanico Ban Ki Moona - Predsednik Türk: »Človek žal vse prehitro zaide na poti nasilja in vojne« Na Cerju je program ob 4. Vseslovenskem zborovanju za mir potekel neoporečno. Policijski orkester, pevski zbor, praporščaki, govorniki, recitatorji so se po protokolu zvrstili na odru in pod njim. Prav tam so sedeli povabljeni gostje, med katerimi omenimo samega državnega predsednika Danila Türka, prvega predsednika Milana Kučana, predsednika borcev NOB Janeza Stanovnika, župane bližnjih občin - tudi čezmejnih, bišega predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, podpredsednika tržaške pokrajine Igorja Dolenca, predstavnike vseh Zvez društev organizatorjev zborovanja, predstavnika Slovenske vojske... V začetku popoldneva so se ljudje na različne načine vzpenjali proti Pomniku braniteljem slovenske zemlje. Razen službenih vozil so se ostala morala ustaviti na parkirišču tik pod zadnjimi zavoji, saj bi sicer natrpala zgornje terase. Poleg glavne smeri so se udeleženci zborovanja posluževali tudi kolovozov in stez, ki vodijo na vrh ali tik mimo njega. Skupina pohodni-kov je prišla iz Kostanjevice. Tik pred začetkom se je nabralo okrog tisoč ljudi. Poleg vseslovenskega je zborovanje imelo tudi mednarodni pečat, saj je potekalo ob svetovnem dnevu miru. Zato so z odra prebrali tudi poslanico generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-Moona. Po državni himni je napovedovalka predstavila spomenik Pomnik in na kratko opisala zamisel ter kasnejšo gradnjo do sobotnega delnega odprtja. Začasna razstava, ki je sedaj na ogled, obravnava prvo svetovno vojno, manjkajo pa še ostale načrtovane vsebine. Nato sta prisotne nagovorila župan občine Miren Kostanjevica Zlatko Martin Marušič in predstavnik Koordinacijskega odbora veteranov Slovenije. Poleg pozdrava je župan virtualno odprl novo makadamsko cesto, ki se pne do vrha hriba. Gre za uresničitev čezmejnega projekta z evropskimi sredstvi, ki ga dvojezično imenujejo Kras - Carso. Marsikdo od tistih, ki je na Cer-je prišel peš iz doline, se je razočarano čudil novi zarezi v okolje, ki naj bi »ohranjala naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino ter enotno prepoznavnost kraškega okolja«. Kaj manjka že itak široki cesti, ki pelje z asfaltne kraške magistrale na Cer-je, si nihče ni znal razložiti. Predsednik države Danilo Türk je z mirovniškim tonom in ritmom prebral svoj govor, iz katerega povzemamo nekaj pro-nicljivih misli: »Ne imejmo iluzij, človek žal vse prehitro zaide na poti nasilja in vojne. In zato je prav, da tako Svetovna federacija veteranov kot tudi veteranske organiza- cije po svetu, med katerimi so tudi naše, organizirajo in se udeležujejo globalne Poti miru in s tem dejanjem pripomorejo k negovanju in ohranjanju miru.« In v nadaljevanju: »Čeprav se je svet po prvi svetovni vojni svečano zavezal k obrambi miru, je po kratkem obdobju doživel novo katastrofo. Druga svetovna vojna je ponovno povzročila zlo in gorje premnogim ljudem. Bila je brezno nasilja, uničevanja in smrti. Mir pa ni samoumeven. Zanj si je treba nenehno prizadevati. Mir zahteva skrbno upravljanje z gospodarskim in socialnim razvojem ter družbeno enakopravnost in pravičnost tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, spretno diplomacijo za preprečevanje oz. reševanje konfliktov, predvsem pa zahteva močno moralno zavezo.« Precejšen del posega je nato predsednik posvetil dogajanjem v svetu, posebno na Srednjemu Vzhodu. V političnih in strateških ocenjevalcih je čutiti neučakanost. Zato je opozoril: »Ocene nekaterih o tem, da je po Arabski pomladi nastopila Arabska zima, so površne in kažejo tako na nepoznavanje regije kot na temeljno nerazumevanje procesov tranzicije. Ti štejejo v desetletjih, ne v mesecih, terjajo potrpežljivosti in spoštljiv odnos.« Specifično glede Sirije pa: »V arabskih državah potrebu- Predsednik Türk prihaja na prizorišče shoda (levo); udeleženci zborovanja (desno) bumbaca jejo našo pomoč, obenem pa so nezaupljivi do naših namer. Potrebno je graditi zaupanje, to pa lahko dosežemo le s spoštovanjem njihovih izbir.« Predsednik Türk je obravnaval tudi palestinsko - izraelsko napetost. O njej je mnenja, da so »dogajanja v arabskem svetu rešitev izraelsko-palestinskega spora naredila za nujnejšo. Čas za rešitev spora v smislu dveh držav, Izraela in Palestine, ki edina lahko prinese dolgoročen mir in stabilnost, se izteka. Mednarodna skupnost, ki je v okviru bližnjevzhodne četverice še pred časom vsaj skušala vzdrževati upanje v obnovitev mirovnega procesa, tudi tega ne poskuša več. Stopnja zaupanja med izraelsko in palestinsko stranjo je ničelna. Medtem ko palestinska vlada pospešeno dela na izgradnji institucij bodoče palestinske države, izraelska vlada pospešeno gradi judovska naselja na Zahodnem bregu. V teh pogojih je nerealno pričakovati rezultate neposrednih pogajanj. Potrebni sta močna zunanja spodbuda in močan posrednik. Ta mora obnoviti pogajanja na temelju mednarodno priznanih načel rešitve spora. Evropska unija ima pomembno mesto v tem naporu.« Zaključna misel, pa je bila spet namenjena Cerju, kjer se bomo še zbirali in krepili privrženost stvari miru. (ar) gorica - Jutri Saj pošasti sploh ni! V knjižnico se vračajo pravljice Poletje je za nami, pouk se je začel, čas je tudi za pravljične urice v goriški Feiglovi knjižnici, ki ponovno deluje s polnim urnikom. Knjižničarke so sestavile koledar, ki zajema pet srečanj do decembra in se za pripovedovanje zmenile z različnimi pravljičarkami. Jutri ob 18. uri bosta na vrsti Lucrezia Bogaro in Stefania Beretta, študentki, ki jima je gledališki svet posebno všeč. Zaigrali bosta pravljico z naslovom Saj pošasti sploh ni!. Ko mali medved - tako kot otroci - prvič spi sam v svoji sobi je zelo veseli, a se mu včasih porodi marsikatera strašna misel. Brez skrbi, Lucrezia in Stefania bosta vse strahove in pošasti odgnali. Otroci so vabljeni, da se udeležijo pravljičnih uric, saj imajo priložnost, da spoznajo knjižnico, da uživajo ob živahni igrici, se naučijo marsikatero novo slovensko besedo in si hkrati izposodijo cel kup krasnih pravljic. gorica - Nova pobuda Foruma Spodbujajo k razpravi o prihodnosti obeh Goric Po umiku z upravne scene se bodo osredotočili na kulturo in osveščanje javnosti Šola, urbanizem, gospodarska kriza in sociala. To so prve teme, ki jih želi Forum za Gorico obravnavati skupaj z izvedenci in občani iz Gorice in iz Nove Gorice, s katerimi namerava začeti poglobljeno razpravo o sedanjosti in predvsem prihodnosti dveh mest. Po svojem umiku s politično-upravne scene, s katere je bil izločen po majskih volitvah, bo Forum nadaljeval svojo pot kot kulturno združenje: »Kultura je bistvenega pomena, če želimo pripraviti ljudi na razumevanje politike,« je povedal predsednik združenja Vito Dalo, istega mnenja pa je bil tudi »duša« Foruma Andrea Bellavite, ki je pojasnil, da pripravljajo serijo javnih srečanj, ki bodo priložnost za skupno razpravo in rast. »Nanje bomo povabili izvedence iz Gorice in Nove Gorice, s katerimi bomo razmišljali o prihodnosti čezmejnega območja. S tem bomo tudi spodbujali pasivno dvojezičnost, ki je izraz sožitja,« je povedal Bellavite. Prvo srečanje, ki sta ga predstavili Rosanna Vecchiet in Cristina Smet, bo potekalo že 27. septembra. Namenjeno bo temi šole in državljanske vzgoje, posvečena pa bo spominu preminule profesorice Gabrielle Miletta. Srečanja, ki se bo začelo ob 17.30 in bo potekalo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, se bodo udeležili Paolo Miletta (profesor in referent študentske konzulte), Andrea Bellavite (profesor teologije), Salvatore Mau-ceri (dijak), Elena Iess (profesorica), Laura Fa-siolo (ravnateljica), Federica Deiuri (vzgojiteljica v vrtcu) in Bojan Bratina (novogoriški ravnatelj). Moderatorka bo Anna Di Gia-nantonio. Naslednja tri srečanja, je povedala Anna Venturini, bodo posvečena urbanizmu. 25. oktobra bo govor o sedanji urbanistični ureditvi Goric, 15. novembra o urbanistični zakonodaji in prostorskih načrtih, 28. novembra pa o urbanistični ureditvi sosednjih mest v prihodnosti. Decembra bo Forum organiziral tudi dvodnevno ekskurzijo v Toskano. 8. decembra bodo v kraju Piagge obiskali duhovnika Alessandra Santora in bivše dijake Lorenza Milanija, drugega dne pa si bodo ogledali šolo v Barbiani. Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je izrazil prepričanje, da bo znal Forum v razpravo o razvoju skupnega prostora vključiti tudi slovensko manjšino. (Ale) V Gorici srečanje prostovoljnih organizacij V goriškem mestnem središču je včeraj potekalo srečanje prostovoljnih organizacij. Stojnice raznih društev in ustanov so postavili po Korzu Verdi, ulicah Garibaldi in Mazzini ter v ljudskem vrtu. Svoje Srečanje prostovoljnih organizacij je popestril trebušni ples bumbaca pobude so promovirali krvodajalci, darovalci organov, delovni invalidi, okoljska združenja in športne organizacije, nekaj je bilo tudi kulturnih društev. Med udeleženci so bile tudi nekatere novogoriške ustanove, tako da je imela prireditev čezmej-ni značaj. Popoldne so izpeljali tudi kulturni program, del nastopajočih je bil ravno tako iz Slovenije. gorica Že petnajst let ni med nami Darka Bratine Dve Gorici eno mesto, mednarodna univerza, čez-mejno zdravstvo, zaščitni zakon, vidna večjezičnost, a tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje,filmska Darko Bratina univerza, slovenski izobraževalni konzorcij, Hiša filma na Travniku, mediateka, Kinemax, Trgovski dom ... Vse to in še marsikaj, kar ima pečat novih časov, govori o Darku Bratini, čeprav ga med nami ni že petnajst let. Njegova življenjska pot se je prekinila na današnji dan leta 1997 v kraju Obernai, v Franciji, nedaleč od Stras-bourga, kamor je od novembra 1996 dalje redno zahajal kot član delegacije italijanskega parlamenta v Svetu Evrope. V krajih, kjer je Evropa nastajala in kjer so padale odločitve o njenem širjenju, je bil kakor doma, saj je Evropa v malem tudi njegova rodna Goriška. Zato je z vizijo, ki je rojevala načrte, prehiteval čase in zlasti tiste, ki so se oklepali zidu na meji. Prisluhnila mu je predvsem mlajša generacija, ki ji je z iskrico v očeh in s prepričljivim govorom vcepil idejo, da je rob v resnici središče, ovira pa prednost. Petnajst let je mimo, a je spomin na Darka Bratino živ. Danes ob 12. uri bo krajša komemoracija ob njegovem grobu na goriškem glavnem pokopališču. Bratini bosta nato posvečeni javni srečanji na temo njegovega vizionarstva in razvojnih perspektiv Goriške. Prvo bo v torek, 24. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Incontro ob cerkvi sv. Roka v goriškem Podturnu. Druga spominska priložnost bo Goriški lok, ki si ga je v obliki odprtega klepeta zamislil ravno Bratina; organiziran bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. K udeležbi na komemoracijo in srečanji vabijo Združenje Darko Bratina, Slovenska kulturno gospodarska zveza in krajevna skupnost iz Podturna. Bratina je bil rojen v Gorici 30. marca 1942. Predmet njegove diplomske naloge so bile narodnostne manjšine. Z vprašanji, ki zadevajo narodno identiteto, se je nato ukvarjal vse življenje. Tudi njegov zadnji politični nastop, ki ga je imel v Svetu Evrope na današnji dan pred petnajstimi leti, je zadeval zaščito jezikovnih manjšin. Leta 1992 je bil izvoljen v italijanski senat v goriškem okrožju. Postal je prvi slovenski goriški senator. Bil je ponovno izvoljen leta 1994 in leta 1996. Med njegovimi zanimanji je posebno mesto imel film, ker je bil najboljše sredstvo za razumevanje družbe, zgodovine in kulture. Zato se vsako leto v Gorici podeljuje Nagrada Darko Bratina - Poklon viziji, ki jo spominu na svojega ustanovitelja posveča Kinoatelje. Letos bo ponovno izročena v novembru. (ide) 10 Nedelja, 23. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Mladi krvodajalci na taboru Rdečega križa Iz Kranja so se vrnili z defibrilatorjem Med obiskom so si ogledali simulacijo reševalne akcije Skupina mladih doberdobskih krvodajalcev je prejšnjo nedeljo v spremstvu predsednika Alda Jarca in podpredsednika Aleksandra Deveta-ka obiskala Štefanjo Goro, kjer je potekal tabor mladinske sekcije Rdečega križa iz Kranja. Doberdobske goste je uvodoma nagovoril predsednik kluba mladih prostovoljcev pri kranjskem Rdečem križu Klemen Završnik, po kosilu pa so si ogledali simulacijo reševalne akcije, ki so jo člani Rdečega križa izpeljali skupaj s krajevnimi prostovoljnimi gasilci. Ob zaključku pet-najstminutne simulacije je zdravnik na lutki pokazal prisotnim postopke oživljanja in uporabe defibrilatorja za oživljanje, ki ga je sekcija Rdečega križa poklonila krajevni skupnosti iz Štefanje Gore, saj je le-ta oddaljena 20 minut od najbližje bolnišnice. Srečanje se je zaključilo s izročitvijo defibrilatorja tudi doberdob-ski sekciji prostovoljnih krvodajalcev in z obljubo, da bodo podobno srečanje mladih članov obeh sekcij prihodnjo pomlad ponovili v Doberdobu. (jj) Simulacija oživljanja na lutki (zgoraj); doberdobski krvodajalci in mladi člani kranjskega Rdečega križa (levo) fotoj.j. gorica - Pri Društvu slovenskih upokojencev Pevski nastopi in praznovanje tridesetletnice Ženski pevski zbor med nastopom foto ed Po uspešno izvedenem izletu v Mi-ramar in družabnem srečanju na Koprskem ter po avgustovskem premoru se je kaj kmalu začela nova sezona vseh dejavnosti Društva slovenskih upokojencev za Goriško, predvsem pevskega zbora. Od prvih dni septembra se pospešeno nadaljujejo vaje društvenega ženskega pevskega zbora, ki ga čaka vrsta nastopov oziroma koncertnih revij. Danes, 23. septembra, je na programu v Kopru zanimiva tradicionalna pevska revija »Zlata jesen«, na katero organizatorji Zveze pevskih zborov Primorske vabijo čim več upokojenskih zborov. Slavnostni govornik je predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Ba-loh. Kot ponavadi ob koncu revije zapoje-jo vsi zbori pesem »Vstajenje Primorske«, ki ima letos poseben pomen ob 65. obletnici priključitve Primorske Sloveniji. Drugi izziv, ki čaka ženski pevski zbor, je Festival za tretje življenjsko obdobje oz. Državno srečanje pevskih zborov v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo letos v torek, 2. oktobra. Kot vsako leto se koncertni del odvija popoldne. Dopoldan je bil v prešnjih letih namenjen poznavanju mesta Ljubljane. Letos pa bodo organizatorji Zveze društev upokojencev Slovenije pripravili ob 11. uri sprejem in srečanje z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. To bo res lepa priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in tudi ogled stalne razstave v mu- zeju ipd. Popoldne bo od 16. ure dalje Državno srečanje 12 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Goriški društveni zbor bo nastopil tudi 19. oktobra v Kulturnem domu v Gorici, ko bo društvo priredilo slovesnost ob 30-letnici svojega obstoja. Ob tej priložnosti bo tudi skupina ljubiteljskih likovnih umetnic razstavila svoja novejša dela, ki jih bo predstavil znani goriški kulturni delavec. Umetnice Silva Stantič, Emilija Mask, Sabina Milanič, Albina Pintar, Karmela Rusjan in Ivanka Škorjanc se že več let posvečajo slikarski dejavnosti in imajo za sabo veliko slikarskih razstav. Zelo pomembna prireditev pa bo tudi koncertna revija »Starosta mali princ«, ki jo vsako leto popoldne organizirajo Pokrajinski zvezi DU Slovenije in krožek Krut v sodelovanju z upokojenskimi društvi v enem od štirih obmejnih mest, v Gorici, Novi Gorici, Trstu in Kopru. Letos bo prireditev v Kulturnem domu v Novi Gorici, zjutraj pa bo spominska slovesnost pri spomeniku v Šmart-nem v Brdih. Na tem srečanju nastopijo štirje zbori udeležencev omenjenih mest in zbor, povabljen kot gost. Organizatorji vseh navedenih prireditev skrbijo, da se ohrani naša pevska tradicija, ki ima edinstveno vlogo pri povezovanju in združevanju ljudi, ki se z veliko požrtvovalnostjo in vnemo predajajo pevski ter glasbeni umetnosti, ki človeka plemeniti in kulturno bogati. Naša kulturna dediščina je bogata in na nas je, da se ohrani in raste še naprej. (ed) števerjan - Prejšnjo sredo Poslovili so se od Darinka Terpina Med vojno je bil s svojimi šestnajstimi leti med najmlajšimi partizani v Brdih V Števerjanu so se v sredo, 19. septembra, poslovili od domačina Darinka Terpina. Od štirih bratov in sester je bil najstarejši, rodil se je 24. decembra leta 1928 v kmečki družini očetu Celestinu in materi Olgi Pirih. Že od otroških let je vedno ljubil delo na kmetiji in zato tudi skrbno obdeloval domačo zemljo. Ko ni imel Darinko Terpin še 16 let, je bil vpoklican v partizansko vojsko. Dodeljen je bil narodni zaščiti pri Briško-beneškem odredu, sploh pa je bil med najmlajšimi partizani v Brdih. Po vojni je nadaljeval delo na kmetiji skupaj z očetom. Leta 1950 je bil vpoklican v italijansko vojsko in v njej odslužil celih enajst mesecev, saj iz Beograda ni prejel priznanja, da je bil borec v NOB. Najprej je služil v kraju Feltre, nato pa v Čedadu pri 8. regimentu alpincev. Leta 1953 se je poročil z Lilijano Zabriszah iz vasi Kosi-ca v Beneški Sloveniji. V zakonu sta imela šest otrok, dve hčerki in štiri sinove. Vse so vzgojili kot dobre in skrbne gospodarje. Darinko je obdeloval lastno kmetijo in delno tudi parcele veleposestnikov Županovih iz Podgore. Leta 1963 je zemljo Županovih odkupil in tako povečal lastno premoženje. Zadnja leta je kmetijo prevzel sin Franko, ki zelo dobro obdeluje vinograde in skrbi za kletarstvo. Kljub številni družini je bil Darinko nova gorica - V projekt vključenih 160 kmetij Kupujmo goriško letos prvič tudi na Okusih na meji foto s.r. aktiven pri Zvezi borcev NOB in pri kulturnem društvu Briški grič. Posebno pa je bil aktiven pri pevskem zboru. Tudi sinovi in hčerke so se pridružili pevskemu zboru in bili zgled marsikomu. Darinko je bil tudi član SPDG, zvest in aktiven pohodnik, vedno se je udeleževal spominskih pohodov na Triglav, Javornik, v Dražgošah in Šte-verjan-Gonjače. Pokojni zapušča ženo Lilijano, sinove in hčere, 12 vnukov in 4 pravnuke. Bil je mirne narave in prijazen; če je le mogel, je vsakemu pomagal. Zato ga bodo domačini ohranili v dobrem spominu. Ob odprtem grobu na pokopališču v Števerjanu so mu žalostinke zapeli pevci kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža pod vodstvom Aleša Hobana in cerkveni pevski zbor domačega društva F.B. Sedej. Naj mu bo rahla domača zemlja, ki jo je posebno ljubil. (sr) Ker je na Goriškem skorajda zamrl organiziran odkup kmetijskih pridelkov, se je na Regijski razvojni agenciji severne Primorske pred časom porodila ideja za projekt Kupujmo goriško. V sodelovanju s sedmimi partnerji so projekt zagnali v začetku letošnjega leta, glavni cilj pa je povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane, pridelovalcev kmetijskih pridelkov, ponudnikov turističnih storitev na podeželju in tipičnih izdelkov domače obrti. Z novim logotipom in s skupno marketinško podobo se bodo nekateri lokalni pridelovalci prvič predstavili prihodnji teden na goriški prireditvi Okusi na meji, ki bo potekala med 27. in 30. septembrom. »Z željo po spodbujanju lokalne samooskrbe in zdravega, okolju prijaznega načina življenja ter po dvigu prepoznavnosti lokalnih pridelkov in izdelkov želimo povezati vse zainteresirane ponudnike, oblikovati enotno mar-ketinško podobo za nastop na trgu in na skupnih prireditvah ter izboljšati promocijo ponudbe posameznikov,« pojasnjuje direktor RRA severne Primorske Črtomir Špacapan. V dveletni projekt je vključenih 160 kmetij in pridelovalcev sadja, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. V okviru projekta bodo na Goriškem zgradili tudi tri odkupne centre, kar bo pridelovalcem olajšalo pot do kupcev in obrat- Logotip marketinške pobude Kupujmo goriško foto km. no. V bodoče pa razmišljajo tudi o zanimivi nadgradnji v obliki spletne ponudbe ali dostave na dom. V okviru projekta je bil doslej že opravljen popis ponudnikov in pridelovalcev hrane, ki so pripravljeni sodelovati. »Pomembno je le, da ne bi v okviru projekta ponujali le vina, saj so promociji vinarstva namenjeni drugi projekti,« dodaja Andreja Baša iz novogo-riškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Na podlagi popisa ponudnikov izdelujejo vodnik po lokalni ponudbi, izdan bo v drugi polovici septembra, pa še splet- no predstavitveno platformo in promocijski material, ki nosi novi logotip projekta. Na petih stojnicah, ki bodo urejene in označene v slogu nove mar-ketinške podobe, se bodo goriški ponudniki predstavili na sejmu Okusi na meji v Gorici. Za tiste pridelovalce in predelovalce, ki so se vključili v projekt, so v jeseni pripravili še izobraževalne delavnice, aprila prihodnje leto pa je predviden študijski izlet, na katerem si bodo ogledali primere dobrih praks na drugih koncih Slovenije. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. septembra 2012 1 1 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Gledališče U Kino fl Razstave ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova; med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Ribelle -The Brave«; 18.30 - 20.15 - 22.10 »E' stato il figlio«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Il rosso e il blu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 15.20 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Magic Mike«. Dvorana 3: 15.00 - 17.00 »Ribelle -The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella ad-dormentata«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.20 -20.10 - 22.00 »Candidato a sorpresa«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »The Words«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.15 - 22.10 »E' stato il figlio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il rosso e il blu«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Magic Mike«. Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella addormen-tata«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Can- didato a sorpresa«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »The Words«. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 FOTOKLUB LUCINICO vabi v prostore na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku na ogled fotografske razstave »Portfolio a Lucinico«; še danes, 23. septembra, 10.00-12.30; vstop prost. Več na fotoclublucinico@yahoo.it, www.fotoclublucinico.org. »NEDELJA UMETNOSTI V GORICI« prireja združenje Nuovo Lavoro s sedežem v Raštelu v Gorici z dvema na-tečajama z naslovom »Sotto i portici« in »Gorizia nell'immaginario dell'ar-tista« za umetnike vseh starosti in tehnik. Potekala bosta danes, 23. septembra, med 8. in 17. uro, dela bodo do 1. oktobra razstavljena na sedežu združenja Nuovo Lavoro v Raštelu, od 3. do 15. oktobra v galeriji Dore Bas-si v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; več na www.nuovolavoro.org. DRUŠTVO ARS vabi na odprtje razstave Vesne Benedetič »Poti / Per-corsi« v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Umetnico bo predstavil Jurij Paljk. XIV FOTOSREČANJE bo v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 29. septembra, ob 18.30; razstavljali bodo Fran-cesca Cristin, Massimo Marchini, Thomas Ortolan, Borut Peterlin, En-zo Tedeschi, Rajko Žbogar ter krožek Circolo dell'Immagine »La Loggia«; na ogled bo do 13. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00, 16.00-18.00. OB MEDNARODNEM FESTIVALU »GO ART ONLINE« je v palači Attems - Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici na ogled fotografska razstava z naslovom »Oltre lo scatto«. Sodelujejo Mariano Di Clemente, Giusep-pina Mastrovito, Loredana Princic, Paul David Redfern in Enzo Tedesc-hi; do 30. septembra od torka do nedelje 10.00-17.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«; do 14. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.0019.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. 9 Šolske vesti DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest za srednješolske učence. Tem ponuja prevoz iz šole v dom, kosilo in malico, program do 18.30, ki vključuje: strokovno pomoč pri domačih nalogah in učenju, individualno pomoč pri posameznih predmetih (matematika, slovenščina, angleščina...), tečaj angleščine in nemščine, delavnice (filmska, plesna, javno nastopanje...), športne in sprostitvene dejavnosti; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 od 24. septembra do 5. oktobra od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici. Naknadni vpis bo še 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.uni-tring.si, unitring@volja.net. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. SREČANJE STARŠEV OTROK GLASBENE ŠOLE Mala godba na pihala Kras v Doberdobu ob novi sezoni bo v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v glasbeni sobi v Doberdobu. Alenki in Andreju se je pridružil mali Andraž Srečni družinici čestitamo člani in gojenci Godbe Kras H Čestitke VILI! Vesel rojstni dan, poln zdravja in sreče, ti iz srca želimo Magda, Genko, Tanja in Aleš. À Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo danes, 23. septembra, koncertna revija upokojenskih zborov Primorske »Zlata jesen« v osnovni šoli v Kopru z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 11 zborov, med temi društveni ŽePZ. Odhod ob 13. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-Go-rišček, nato pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu na Pilošču, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Obvezna prijava po tel. 3471042156 (Rozina F:) in 0481-532092 (Emil D.). Priporoča se točnost. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na dobrodelni koncert za obnovo romarskega doma na Sveti Gori danes, 23. septembra, ob 17. uri v baziliki. Pel bo komorni zbor Ipavska. & Izleti □ Obvestila KULTURNO ZDRUŽENJE E'STORIA obvešča, da je odpadel izlet z eSto-riabusom, ki je bil napovedan za 29. september. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN KRAŠKI KRTI organizirajo v okviru Kekčeve poti vodeni izlet v jamo Valentino v Vižovljah danes, 23. septembra. Zbirališče ob 8.15 v Jamljah na parkirišču ob državni cesti, pred nekdanjo gostilno Pahor - sedaj turistično kmetijo Ferfo-glia, vrnitev ob 13.30 na isto mesto; informacije po tel. 340-8247660. KD SOVODNJE organizira od petka, 19., do nedelje, 21. oktobra, tridevni izlet v Budimpešto; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 5. oktobra. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 380-4203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo). S3 Prireditve V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici bo vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Diega Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika II Piccolo. Od nedelje, 23. septembra, jih bo prebiral Pierluigi Pintar. OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE NOVA GORICA v spomin na Goriško fronto: v ponedeljek, 24. septembra, ob 17. uri baletna predstava za otroke »Živalski karneval« v Kulturnem domu v Novi Gorici, nastopajo učenke plesnega programa Glasbene šole Nova Gorica; brezplačne vstopnice pri blagajni Kulturnega doma; več na www.nova-gorica.si. SREČANJE STARŠEV OTROK GLASBENE ŠOLE Mala godba na pihala Kras v Doberdobu ob novi sezoni bo v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v glasbeni sobi v Doberdobu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 29. septembra, ob 19.30 na tradicionalno »Baklado« za vzdrževanje hospica »Via di Natale«pri onkološkem centru v Avianu (PN). Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Do-beroba. Ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestrila večer dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. AKŠD VIPAVA sporoča, da bo tečaj za začetnike kotalkanja od 3. do 10. leta starosti ob torkih (prvo srečanje 2. oktobra) 17.30-18.30 in ob četrtkih 16.3017.30 v sovodenjski občinski telovadnici. Ob ponedeljkih 20.00-21.00 bo potekal tečaj za mamice in simpati-zerje kotalk; predvpis in informacije po tel. 333-9353134 (Elena) najkasneje do 30. septembra. V prostorih društva Vipava na Peči bo potekal plesni tečaj z Jelko Bogatec od torka, 2. oktobra, 17.00-18.00 za otroke zadnjega leta vrtca do 3. razreda osnovne šole, 18.00-19.00 za ostale razrede osnovne in srednje šole. V petek, 5. oktobra, pa bo ob 19. uri začel plesni tečaj za mamice in odrasle punce, ob 20. uri pa za fante in moške; vpisovanje in informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). OK VAL obvešča, da poteka nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.0018.30 za letnike 2005, 2006; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da poteka nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) bodo vadbe potekale v ponedeljek in sredo 16.00-17.00 in bodo začeli v ponedeljek, 24. septembra. Za letnike 2003, 2004, 2005 pa ob torkih in cetrtkih 15. 00-16.30. Treningi U12 in U13 za fante so že začeli in potekajo ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet so se že začeli in potekajo ob ponedeljkih in sredah 17.00-18.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 3284133974 (Tjaša). SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRUT vabi na jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 3., 10., 17., 24., 31. oktober; 7., 14., 21., 28.no-vember; 5., 12., 19. december. Vabljeni stalni in novi člani. Vpisovanje v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. KRUT vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4.oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. VADBE DOM A. BUDAL ŠTANDREŽ od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.3018.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: pilates: sreda, 26. septembra, ob 19.00; zumba: četrtek, 27. septembra, ob 19.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). ŠPORTNI KINOLOŠKI KLUB KOMEN organizira tečaj male šole in nadaljevalne tečaje za pse vseh pasem. Pri-četek tečaja v četrtek, 27. septembra, ob 18 uri; informacije po tel. 003863392863299 (Milojka). AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra meseca v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino ritmičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino rit-mičark (od 2. razreda osnovne šole da- S Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 230€/TONA Gorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 NUDIM POMOČ pri čiščenju stanovanja in likanju. Tel. 00386-41-529652 lje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska mo-torika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551). SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (20032004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-01-02) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.3020.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.3016.30, vadba se bo začela 2. oktobra. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). AŠKD KREMENJAK vabi na informativni sestanek za tečaj diatonične harmonike v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah; prva lekcija bo v sredo, 17. oktobra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL - JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jam-ljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vi-žintin). Prispevki Ob 40. obletnici poroke darujeta Mirjam in Gabrijel 1000 evrov za oddelek neonatologije tržaške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogrebi JUTRI V SOVODNJAH: 14.00, Miloš Tomsič (ob 13.40 iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V MOŠU: 14.30, Gastone Walter Persoglia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Anita Vittoria Delzotto vd. Paliaga iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.00, Valentino Lauri, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Darinka Terpina se iskreno zahvaljujemo župniku Butkoviču, pevskemu zboru iz Štandreža, mešanemu pevskemu zboru F.B. Sedej in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Liliana z družino Priznano pogrebno podjetje Preschern 12 Nedelja, 23. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / ekskurzije zavoda stefan - S februarske ekskurzije v Pordenon Spoznali so najnovejše tehnološke procese Dijaki mehanskega oddelka na sejmu Samumetal ter v tovarnah Electolux in Serrmac 2. februarja letos je celoten mehanski oddelek zavoda Jožefa Stefana obiskal sejem Samumetal, tovarno pralnih strojev Electrolux v Porciji in tovarno Serrmac. Sejem je bil ta dan odprt tudi za številne šole, o čemer so pričali številni dijaki šol iz Veneta in iz Furlanije Julijske krajine. Namen ekskurzije je bil ta, da bi se dijaki seznanili z najnovejšimi oblikami tehnoloških procesov za preoblikovanje in merjenje mehanskih izdelkov. Stroj, ki je pritegnil največ pozornosti, je bila naprava za merjenje mehanskih izdelkov z laserjem. Mnoge so bile tudi naprave za rezanje kovin, ki uporabljajo plazmo, laser ipd... Največji delež na sejmu so imele računalniško vodene naprave, saj so za industrijo izredno napredne, glavno vlogo pa imajo pri preciznosti obdelovanja materiala. Nekatere stojnice so tudi prikazovale delovanje strojev. Izredno lepo je videti računalniško vodene stroje variti, ali rezati kovine, ki jih je moral nekoč obdelovati človek, kar je bilo seveda bolj naporno. Ti stroji dandanes vedno bolj nadomeščajo človeško, ročno delo. Sejem je bil izredno zanimiv tudi zato, ker so nekatere stojnice prikazovale nove tehnologije površinskih prevlek kovin s posebnimi tehnikami, kot so PVD-CVD. Na sejmu so bile razstavljene tudi t.i. »robotske roke«, ki olajšajo in pospešijo proizvodnjo v velikih proizvodnih tovarnah. Vse stroje, ki so jih dijaki videli na sejmu, so lahko potem občudovali, kako ciklično delujejo v tovarni strojev. Po sejmu so vsi dijaki, ki so se udeležili ekskurzije, obiskali tovarno Elec-trolux, ki proizvaja zelo kvalitetne pralne stroje. Najprej so jim vodiči s kratkim videom prikazali delovanje tovarne in glavne izdelke, ki se tu proizvajajo. Sledil je ogled tovarne same. V njej deluje pet montažnih linij, ki so deloma ali popolnoma avtomatizirane. Proces proizvodnje pralnega stroja se začne prav pri izdelovanju pralne košare in ogrodja; ta del proizvodnje je v celoti avtomatiziran. Sledi proces barvanja ogrodja. Značilno za to tovarno je, da je za barvanje ogrodij uvedla izredno tehnološki način. Avtomatiziran stroj praktično uporablja poseben prah, naelektri ogrodje in s pomočjo toplote obarva celotno strukturo pralnega stroja. Na tak način tovarna zmanjša število odpadkov in onesnaževanje. Electrolux je vpeljala najnovejše tehnike proizvodnje, zato lahko rečemo, da so njeni končni izdelki zelo kvalitetni. K izredno dobri kvaliteti strojev pripomorejo tudi osebe, ki kontrolirajo delovanje posameznih pralnih strojev. Procesu barvanja sledi proces montaže celotne naprave, ki poteka na tekočem traku. Vse vodne in električne napeljave stroja pred embalažo pregledajo in morebitne napake popravijo. Tovarna v Porcii izdeluje samo pralne stroje, vendar ima Electrolux še druge tovarne drugod po Italiji in po vsem svetu, kjer izdelujejo še drugo belo tehniko, kot so hladilniki, pečice in podobno. Vodenje posameznih skupin dijakov v tovarni je bilo izredno dobro organizirano, tako da je bilo mogoče si ogledati vse stopnje proizvodnje. Slednja je v glavnem avtomatizirana, to pa pomeni, da se je dandanes delo v tovarnah popolnoma spremenilo, vedno več je avtomatskega in vedno manj ročnega dela. Dijaki in profesorji celotnega mehanskega oddelka so kljub slabemu vremenu pridobili mnogo pozitivnih izkušenj na področju tehnologije. Peter Sossi, IV. TMI V tovarni Electrolux so si dijaki ogledali ves proizvodni proces ekskurzije zavoda stefan - Z lanskega septembrskega izleta na Vrhniko in v Ljubljano Srečanje s tehniko in Cankarjem Dijaki lanskega tretjega in četrtega letnika obiskali Tehniški muzej Slovenije, Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki in tovarno Yulon v Ljubljani Pred Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri je bil tudi postanek za skupno fotografijo ekskurzije zavoda stefan - Z dveh aprilskih ekskurzij dijakov bienija ter 3. in 4. letnika Od žarometov do celjskih grofov Na ekskurzijah obiskali tovarno Hella Saturnus v Ljubljani, Slovenski etnografski muzej, Pivovarno Laško, celjski grad in rimsko nekropolo v Šempetru Ekskurzija v Ljubljano 12. aprila so se dijaki vseh razredov tretjega in četrtega letnika našega zavoda odpeljali v Ljubljano, kjer so najprej obiskali tovarno Hella Saturnus, se sprehodili po zgodovinskem mestnem jedru in si vodeno ogledali še Slovenski etnografski muzej. Spremljali so jih profesorji Danijel Zavadlal, Bruno Versa in Mara Zerjal. Prvi na vrsti je bil ogled tovarne Hella Saturnus, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo svetlobne opreme za motorna vozila in je eden od največjih slovenskih izvoznikov, saj izvaža 95 odstotkov prodaje tovrstnih izdelkov. Obrat je del mednarodnega koncerna KgaA iz nemškega mesta Lippstadt. V njem je zaposlenih 1900 ljudi, ki skrbijo za izdelavo žarometov, meglenk in dodatnih svetilk za velik del poznanih velikoserijskih avtomobilskih znamk. Dijaki so si s strokovnim vodstvom v treh ločenih skupinah ogledali celoten proces izdelave in testiranja izdelkov, od začetnega načrtovanja do tiskanja, lakiranja in sestavljanja. Presenetil jih je tudi podatek, da izdeluje tovarna svetlobno opremo tudi za maloserijske avtomobile, kot sta npr. Lamborghini Gallardo in Ferrari Enzo. Ravno tako je bil zanimiv podatek, da vsak izdelek posebej natančno pregledajo, preden gre v prodajo, tako da je napak izjemno malo. Za proizvodnjo se uporabljajo samo najboljši materiali, ki morajo biti stoodstotno razgradljivi. Tovarna proizvaja 3,3 milijona žarometov in 8 milijonov meglenk letno. Poleg inovativnih izdelkov pa jo odlikujejo tudi delovni postopki ter storitve, s katerimi ohranja izredno konkurenčen položaj znotraj kon-cerna samega. Še »gasilska« slika pred tovarno in že je dijake čakal krajši voden sprehod po ulicah in trgih stare Ljubljane, ki je bil spričo prijetno sončnega in toplega vremena kar prijeten in zanimiv. Po kosilu so si udeleženci ekskurzije ogledali še Slovenski etnografski muzej. V dveh skupinah so sledili strokovni razlagi vodičk in odkrivali značilnosti življenja v raznih slovenskih pokrajinah od najstarejšega obdobja do današnjih dni. Polni lepih vtisov so proti koncu dneva zapustili slovensko prestolnico in se vrnili v Trst. Ekskurzija v Laško, Celje in Šempeter Dijaki bienija našega zavoda pa so 19. aprila v spremstvu profesoric Cin-zie Ostrouska, Ester Sferco in Nelide Ukmar šli na obisk Pivovarne Laško, Pokrajinskega muzeja in Starega gradu v Celju ter rimske nekropole v Šempetru. Po že obveznem postanku na Trojanah in pokušnji znamenitih trojanskih krofov je bila prva postaja ekskurzije Pivovarna Laško, kjer je bil za dijake pripravljen voden obisk obrata. Najprej so si na panojih ogledali celoten postopek varjenja piva ter se seznanili z vsemi sestavinami, ki so po- trebne za izdelavo te priljubljene pijače. Sledil je ogled prostorov. V prvi hali so obiskovalce pričakali ogromni jekleni kotli, ki jih varujeta veliki beli kip kralja piva in prepoznavni znak pivovarne - Zlatorog. Naslednji korak je bil ogled polnilnice, kjer je na tekočih trakovih teklo na tisoče zelenih steklenic, ki jih avtomatizirana veriga natančno pregleda, očisti, polni, zamaši in spaki-ra v kartone. Zaposlenih je v vsem tem procesu malo, ker je veriga popolnoma avtomatizirana. Po ogledu pivovarne je dijake čakalo kosilo, nato so se odpeljali v Celje na ogled Pokrajinskega muzeja, kjer jim je vodička prikazala zgodovino mesta, predvsem pa celjskih grofov. Dijake so pritegnile razstavljene lobanje najpomembnejših članov te pomembne fevdalne rodbine: Hermana II., Friderika II. in Ulrika II. Zanimiv je bil tudi ogled lepo urejenega Starega gradu (na sliki), kjer danes zelo pogosto prirejajo raznovrstne kulturne prireditve. Zadnja postaja na ekskurziji je bila rimska ne-kropola v Šempetru, ki hrani nad 600 ostankov in je zelo lepo ohranjena. Ekskurzija je bila za vse zelo zanimiva in dijaki so se ob tej priložnosti naučili veliko novega. Za konec naj gre naša zahvala Zavodu za šolstvo, predvsem pa pedagoški svetovalki dr. Andreji Duhovnik, ki ima največ zaslug, da so te ekskurzije vsako leto zelo uspešne. Giada Sardo in Thomas Renar, 2. BIO-KO 29. septembra 2011 smo šli dijaki tretjih in četrtih razredov Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu na celodnevno poučno ekskurzijo na Vrhniko in v Ljubljano. Naša prva etapa je bil Tehnični muzej Bistra - tam smo se razdelili v dve skupini in si s pomočjo vodičev ogledali muzej, ki je bil nekoč samostan kartuzijanov in postal nato med vlado cesarja Jožefa II. last aristokra-tov. Razdeljen je na več oddelkov. Ogledali smo si važnejše stroje, ki so človeku pomenili velik tehnološki napredek, kot so npr. parni stroji in vodni mlini. Videli smo celo pospeševal-nik, ki naj bi pripomogel k realizaciji atomske bombe - do izdelave katere na srečo zaradi finančnih problemov ni prišlo. Razstavljenih je bilo tudi veliko starinskih koles, motornih koles in avtomobilov. Z velikim zanimanjem smo si ogledali tudi zbirko Titovih avtomobilov, med njimi tudi avto znamke Rolls Royce, nekaj avtomobilov z varnostnimi stekli, Titovo repliko Elvisovega avtomobila, vojaški plen in Stalinov avtomobil. V manjši muzejski dvorani je bilo trenutno razstavljenih več dirkalnih motorjev z eno skupno značilnostjo: vsi so imeli izpušno cev slovenske znamke Akrapovič, ki je razstavo tudi uredila. Strokovnjak za te vrste izpušnih cevi nam je povedal celo vrsto anekdot in zanimivosti o nastanku in razvoju te tovarne. Poslovili smo se od motornih koles in Titovih avtomobilov in se odpeljali na Vrhniko, in sicer na Klanec, kjer smo si ogledali Cankarjevo »rojstno« hišo, ki je le reprodukcija originalne, ki jo je uničil požar. Pod strokovnim vodstvom smo si lahko predstavljali težke življenjske razmere, v katerih je živel eden najpomembnejših slovenskih besednih umetnikov. Zadnja točka našega obiska je bila tovarna Yulon, kjer izdelujejo tekstil za znane znamke. Tam nam je vo-dička razkazala tovarno in laboratorije, kjer kontrolirajo končne izdelke, ter razne stroje, ki predelujejo tekstil. Po enournem ogledu smo se vrnili do avtobusa, ki nas je pripeljal nazaj domov. Ob koncu še zahvala vodičkam in vodičem, ki so nas spremljali in nam razlagali, ter v prvi vrsti organizatorki naših ekskurzij v Slovenijo, pedagoški svetovalki za slovenske šole v Italiji dr. Andreji Duhovnik z Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Martin Milič, III. MO SPOROČILO UREDNIŠTVA: Na tej strani objavljamo danes tri prispevke o delovanju Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana v preteklem šolskem letu 2011/2012. / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 13 Aryeh Neier ni nepoznano ime med ljudmi, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo s človekovimi pravicami. Rodil se je leta 1937 v nemški judovski družini in ko je bil star dve leti, se je njegova družina pred nacizmom zatekla čez ocean. Tu je Aryeh odraščal in doštudiral pravo, postal je odvetnik, že v mladih letih se je začel ukvarjati s človekovimi pravicami. Že leta 1963 se je zaposlil pri Ameriški zvezi za človekove svoboščine ACLU. Ko je milijonar George Soros ustanovil svoj Open Society Institute, pomembno človekoljubno organizacijo, je v njej angažiral Neierja, ki je bil tudi eden od ustanoviteljev organizacije Human Rights Watch, ki redno preverja kršitve človekovih pravic po vsem svetu in je poleg Amnesty International verjetno najbolj znana, pa tudi najaktivnejša tovrstna organizacija na svetu. Sicer pa je Aryeh Neier bolj poznan po dogodku, ki je malodane edinstven, glede na njegovo preteklost. Dogajalo se je v letih 1977 in 1978, ko je Nacionalsocialistična stranka Amerike NSPA, neonacistična formacija, načrtovala veliko zborovanje v Chicagu. Tamkajšnje oblasti do na glavnem mestnem trgu prepovedale vse politične manifestacije, organizatorjem pa so naložili izredno visoko varščino, ki bi mestni upravi omogočila, da popravi morebitno škodo, ki bi nastala med manifestacijo. Tako se je NSPA odločila, da manifestacije ne bo uprizorila v središču Chicaga, ampak v predmestni vasi Skokie. Vas ni bila izbrana naključno, saj je v tem kraju živela zelo številčna judovska skupnost, številne družine, ki so preživele Hitlerjeva uničevalna taborišča in so se po koncu 2. svetovne vojne preselile v ZDA. Vaška uprava se je tej manifestaciji uprla in neonacistični stranki prepovedala manifestacijo. Tu pa je posegla Neierjeva Ameriška zveza za človekove svoboščine. Sam Neier je zastopal nacistično organizacijo in svojo odločitev utemeljil, da je prepoved manifestacije kršitev temeljnega določila ameriške ustave, ki omogoča svobodno združevanje ljudi in njim daje pravico do demonstracij. Zadeva je končala na sodišču in Neier je zmagal v prvi in drugi stopnji, ker - tako so odločili sodniki -zastopniki vasi Skokie niso bili sposobni zanesljivo dokazati, da predstavljajo Hitlerjev kljukasti križ in nacistične uniforme članov neonacistične stranke »namerno provokacijo« krajevnega prebivalstva. Neier je svojo odločitev, da brani neonaciste, utemeljil s trditvijo, da so ZDA dovolj močna demokratična pravna država, da so Judje močno zaščiteni in da določilo pravne države, ki daje manjšinam pravico do izražanja mnenja, velja za vse manjšinske skupnosti. Torej tudi za neonaciste. Kasneje je občina Chicago odpravila prepoved zborovanj na glavnem trgu in tako je leta 1980 prišlo do manifestacije v središču mesta brez hujših incidentov. Dogodek pa je izzval vrsto reakcij: po njem so posneli film in televizijski film, Imel pa je še drugo posledico. Neierju je v večletnem delu uspelo povečati število članov svoje organizacije ACLU od 140.000 na 200.000, ko je sprejel obrambo neonacistov pa je 30.000 članov vrnilo izkaznico. Vendar ga to ni odvrnilo od svojega dela. V kasnejših letih je zagovarjal pravice umskih bolnikov, boril se je za odpravo smrtne kazni in za uvedbo pravice do splava za vse, ki se za to odločijo. Sodeloval pa je tudi v številnih pobudah za uveljavljanje človekovih pravic izven ZDA, med drugim je sodeloval pri pripravah na ustanovitev posebnega haaškega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji. Zakaj sem porabil toliko papirja za opis Aryeha Neierja in njegovega dela? Ker je bil prav Neier eden prvih, ki so se oglasili v zvezi s filmom o preroku Mohamedu, ki je tako zelo razburil islamsko javnost. Njegovo izvajanje je linearno, njegovi zaključki pa so logični, skoraj banalni. Poglejmo! Neier uvodoma obnavlja dogodke: predstavitev filma, ki so ga posneli v ZDA in razburjenje, ki mu je sledilo ter posledični umor ameriškega veleposlanika v Libiji. Nato pa takoj prehaja k zgodovinskemu pregledu nekaterih dogodkov, ki so v največji meri vplivali na zaostritev odnosov med islamskim in krščanskim svetom. Prvi primer je seveda knjiga Salmana Rushdieja Satanski stihi izpred dveh desetletij, zaradi katere je Iran Rushdieja obsodil na smrt in celo razpisal nagrado za njegovo usmrtitev; več let kasneje je danski dnevnik Jyllands-Posten izzval ostro polemiko zaradi objave vinjet, v katerih je bil upodobljen Mohamed. V Amsterdamu pa so režiserja Thea van Gogha ubili, ker je v svojem filmu kritiziral odnos islama do žensk. In tu je prva Neierjeva ugotovitev. Tudi tisti, ki so v zgoraj omenjenih primerih zagovarjali svobodo izražanja, se danes k taki oceni ne nagibajo. Film, ki je izzval toliko protestov v Kairu, Bengaziju, Sani in še marsikje je namreč tako krut in provokativen, da je jasno, da je njegov namen izzvati nasilje, do katerega je prišlo. Ocene literarne ali umetnostne vrednosti ne morejo biti osnova za spreminjanje določil o svobodi izražanja, ocenjuje Neier in dodaja, da nasilne reakcije na stališča, ki jih je mogoče oceniti kot bogoskrunska, ne smejo biti razlog za omejevanje svobode izražanja v ZDA, Veliki Britaniji, Danski, Nizozemski ali kjerkoli drugje. Bogoskrunstvo je treba namreč ločiti od sovražnega govora, ki je v številnih državah kaznivo dejanje, ker gre za ščuvanje k diskriminaciji ali nasilju proti pripadnikom narodnostnih, rasnih, etničnih ali verskih skupnosti. Celo v ZDA, kjer je pravica do izražanja močno zaščitena, taka dejanja kazensko obravnavajo in v okoliščinah, ko bi lahko sprožila nasilje, tudi kaznujejo. Tu pa je primer obraten: nasilni so bili tisti, ki so bile žrtve besednega napada, žrtve pa so postali tretji dejavniki, v tem primeru ameriške oblasti, češ da niso preprečile besednega napada. Seveda pa v takih primerih ni mogoče napovedati, kako daleč bo šla ta jeza. Videti je, da reakcije niso bile spontane, da je šlo za mre-ženje po Severni Afriki, po Bližnjem vzhodu in po arabskem svetu, skratka, da je šlo za organizirano politično akcijo. To seveda ne zmanjšuje odgovornosti tistih, ki so te atentate zakrivili, vendar je jasno, da na to verigo nasilnih dejanj ni mogoče odgovarjati z opuščanjem zavzetosti za svobodo izražanja. Do sem analiza. In kaj predlaga Aryeh Neier? Nič drugega kot tisto, kar je bilo narejeno: torej obsodba filma s strani ZDA, ki jo je najprej objavilo Ameriško veleposlaništvo v Kairu in nato še državna sekretarka Hillary Clinton, ki je film ocenila kot »ogaben in neprimeren«. To pa seveda ni zadostovalo za javno mnenje držav, v katerih je nepojm- ljivo, da svetovna velesila ne more omejevati pravice do svobode izražanja niti v takih primerih. Ta obsodba torej ni pomirila demonstrantov. Sicer pa velja poudariti, da obsodba filma ni nikakršna cenzura. S tem, da zavrača cenzuro, se torej ameriška vlada ne odpoveduje pravici, da z občutljivostjo obravnava to vprašanje in da obsoja očitno in zelo verjetno namerno provokacijo, ki je imela tako tragične posledice. Tako torej misli Aryeh Neier. Razmišljanje je zanimivo predvsem zato, ker temelji na teoretičnem konceptu svobode in človekovih pravic, ki mu je Neier bil zvest do take mere, da je bil celo pripravljen na frontalni spor s svojo judovsko skupnostjo, kadar je šlo za obrambo svobode izražanja neonacistične skupine. Zanimivo pa je tudi zaradi ločitve med bogoskrunstvom in sovražnim govorom, pa med agresorjem in napadenim, kjer se v tem primeru vloge zamenjajo. Če v enem samem stavku povzamemo dolgo Neierjevo razmišljanje, bi lahko rekli sledeče: film o preroku Mohamedu je potisnil ZDA v kot; odzvale so se na edini možen način, zavedajoč se, da je odziv neustrezen. Kvadratura kroga je bila nemogoča. Seveda pa je Neierjev namig na provokacijo več kot očitno povezan z aktualnimi dogajanji v ZDA, konkretneje z volilno kampanjo. Nekako kar vsiljuje se povezava med egiptovskim Koptom, ki naj bi bil avtor filma in privržencem komunističnih idej, ki je v Dallasu ubil predsednika Kennedyja. Pa tudi »naključje«, da je do filma prišlo prav sredi vroče volilne kampanje in da je ta dogodek demontiral zunanjo politiko predsednika Baracka Obame, ki je bila pravzaprav eden redkih res svetlih delov njegovega predsedniškega mandata. O tem bi seveda lahko razpravljali, kajti trditev o uspešnosti Oba-move zunanje politike je seveda zelo vprašljiva. Evropski opazovalci imajo glede tega veliko kritik, predvsem upoštevajoč rezultate, saj se je v tem času domala vsa Severna Afrika spremenila v veliko žarišče napetosti. Res je, da je bil razlog za to v finančni krizi in predvsem naraščanju cene hrane v vseh severnoafriških državah, pa tudi v despotizmu tamkajšnjih vladarjev. Prav tako pa je res, da je preveč pasivna politika Oba-move administracije omogočila naraščanje napetosti, ki je prerasla v nasilje. Ob tem so nekatere skupine, predvsem tiste, vezane na islamski fundamentalizem, ki niso bile aktivno soudeležene v demonstracijah in v uporu, privrele na površje kot nekakšna tretja sila, na pol poti med de-spotizmom in revolucijo, ter prevzele oblast. To velja predvsem za Egipt, kjer se je Obama odpovedal kakrš-nemukoli poseganju, pustil na cedilu dolgoletnega zaveznika Mubaraka in ni pomagal ustvariti pogojev za demokratično tranzicijo. Imel je na razpolago dve imeni: to sta bila Mohamed El Baradej, bivši generalni sekretar mednarodne organizacija za nadzor nad jedrsko energijo IAEA in Amr Moussa, bivši generalni sekretar Arabske lige. Washington pa je vztrajal pri podpori vojaškemu esta-blišmentu in s tem podaril Egipt muslimanski bratovščini. Ampak ameriško javno mnenje o tem ne ve popolnoma nič. Konec vojne v Iraku in napovedan umik iz Afganistana sta za poprečnega Američana edina zunanjepolitična dosežka Obamovega mandata in oba zvenita zelo pozitivno. Ni treba posebej ugibati, kakšen šok so zadnji napadi na diplomatska predstavništva ZDA za poprečnega Američana, kako ta dejanja spreminjajo mnenje, da je bila Obamova zunanja politika uspešna. Kar sama se vsiljuje misel, da je za bogoskrunskim filmom o Mohamedu nevidna roka, ki želi spremembo ameriške politike. Spomnimo: ko je šlo za Kennedyja je prevladujoče mnenje, da so bili za tem orožarski lobiji, ki jim mirovna politika ni ustrezala. Zanimivo, tudi tokrat ameriškim orožarskim lobijem mirovna politika ne ustreza. Slabe misli se kar same vsiljujejo. Giulio Andreotti je nekoč dejal: Kdor slabo misli, greši, ampak običajno ugane. 1 4 Nedelja, 23. septembra 2012 SPDT / nsko pla Mladinski odsek SPDT, v sodelovanju s ZSŠDI-jem, je priredil v tednu od 25. do 30. junija 2012 Planinsko šolo za mlade planince v koči na Planini Jezero. Udeležilo se je je 23 otrok starih od 8 do 14 let in 5 spremljevalcev. Skupina je prebivala cel teden v koči, od tod so se vsak dan podaljali na izlete. V ponedeljek so se otroci, v spremstvu staršev, srečali s spremljevalci pred Sežansko želežniško postajo. Stopili so na vlak, se odpeljali proti Ljubljani, kjer so prestopili na vlak, ki vozi proti Jesenicam in v Bohinjsko bistrico. Med potjo so bili nevčakani, pogosto so spraševali: »Kdaj bomo prišli?« Na železniški postaji v Bohinjski bistrici, jih je že čakal Franc z društvenim kombijem. Razdelili so se v skupine in se odpeljali do Planine Blato, v Triglavskem Narodnem Parku. Pred vzponom proti Planini Jezero so tu še pokosili iz nahrbtnika. V prvih popoldanskih urah so končno prišli do koče na Planini Jezero. Namestili so se po sobah, si pripravili posteljo, potem pa so se pred kočo zabavali z raznimi igrali. Spoznavali so se med seboj in tkali nove prijateljske vezi. Po obilni večerji, ki je kar hitro končala v lačne želodčke, so novi člani prejeli planinsko knjižico, ki so jo morali prav vsi, vsak dan ob koncu izletov izpolnjevati . In že je prišlo jutro, prvi dan na planni in otroci so bili nestrpni, polni pričakovanja. Po zajtrku so si pripravili nahrbtnik, si obuli gorske čevlje in se postavili v vrsto. Šli so proti Planini Laz, približno eno uro in pol hoda. Po poti so opazovali prečudovito naravo in se veselo pogovarjali, razen Vide, ki je, kot je sama napisala »molčala skoraj 45 minut. Potem je Franc pokazal orla in jaz sem zakričala »orel, orel« in tako nisem več molčala«. Lenart pa je napisal: »Videli smo orhideje, pogačice, julijski lan«, in tudi Andrej je napisal podobno v svojo knjižico: »Po poti smo videli naslednje rože: solomonov klobuček, pogačice, encijan, materino dušico, orlice, alpski srobot, julijski lan, zlatice«. Kristina pa je napisala, da ji je bil izlet zelo všeč » ker sem spoznala nove prijatelje«. Na planini, so se ustavili v bližini stana in pomalicali. Nekateri so si potem ogledali sirarno. Ko so si vsi odpočili, so se po isti poti vrnili proti Planini Jezero. Po kosilu so se otroci igrali med seboj, spremljevalci pa so pripravljali planinske igre kot vsak naslednji dan. Med prvimi preizkušnjami je bilo skakanje do določenega cilja v žakljih, met »skrl« in vlek vrvi. Otroci so se zabavali, prijateljstva so se poglabljala. Naslednji dan so se odpravili na Pršivec. Povzpeli so se po zelo strmi poti do Planine Viševnik, kjer so se ustavili pri gorski postojanki. Ko so se odpočili, so si spet oprtali nahrbtnike in se podali proti Pršivcu. Po poti so tudi »videli jamo, v kateri naj bi živel medved«, kot je napisal Andrej. Na vrhu so se ponovno ustavili in se odpočili. Iz Pršivca so občudovali Bohinjsko jezero v dolini, najbolj pa je njihovo pozornost pritegnil pogled na Triglav v oblakih. Na povratkuj so se ponovno ustavili na Planini Viševnik in so »pozdravili Jeleta«, kot pravi Neža, ter nadaljevali pot proti koči. Po kosilu so bile spet na vrsti igre in pisanje planinske knjižice. V četrtek je bilo zgodnje ustajaneje, spremljevalci so se namreč odločili za izlet proti Vratcem. Po začetni strmini so prišli na Planino Dedno polje, zavili desno in zakorakali po krajši gozdni poti proti Vratcem. Med potjo so videli gamse, ki so skakali iz skale na skalo in prav vsi otroci so ta dogodek zabeležili na knjižico. Pot so nadaljevali pod močnim soncem, za kosilo so se ustavili na večji jasi tik pod ciljem. Spremljevalci so odločili, da ne bodo nadaljevali pohoda, saj so bili otroci trudni, poletna vročina pa je bila prehuda. Tako so se po daljšem premoru po isti poti vrnili proti Planini Jezero, kamor so prišli v zgodnijih popoldanskih urah. Popoldan sta prišla na obisk predstavnika Gorske reševalne službe, ki sta na kratko prikazala otrokom delovanje njihove službe ter potek reševanja s psi, saj sta pripeljala vsak svojega. Otroci so bili radovedni, predvsem pa izredno navdušeni nad psi. V petek se je skupina namenila proti Koči pri Triglavskih jezerih. Iz Planine Dedno polje so tokrat šli naravnost proti Planini Ovčarija, kjer so zavili proti Pre-hodavcem. Po uri hoje so dospeli na cilj, kjer so si lahko sneli nahrbtnike in pokosili. Nato so se povzpeli po melišču do Štapc. Tu so jih spremljevalci razdelili v manjše skupine in jih skrbno spremljali čez najtežji del poti. Ko je tudi zadnji otrok prišel čez Štapce, so se ponovno uredili v vrsto in se varno vrnili v kočo na Planini Jezero, kamor so dospeli v zgodnjih popoldanskih urah. Sledile so še zadnje Planinske igre, med katerimi se ni pokazala utrujenost napornega dneva. V soboto zjutraj so otroci pripravili prtljago. Morda je bil to najtežji trenutek tedna, saj ni bilo lahko zapreti kovčkov. Ko je bilo vse urejeno, je bilo pred kočo še nagrajevanje s planinskimi značkami in sladicami. Še zadnjič so se nato do kosila igrali vsi skupaj pred kočo. Napočila je ura odhoda. Otroci so si oprtali nahrbtnik, pozdravili oskrbnika in kuharice in se podali v dolino. Predno so stopili na vlak je bilo še dovolj časa za dober sladoled, potem pa »Vsi na vlak!«. Odpeljali so se iz Bohinjske bistrice do Nove Gorice, kamor so prispeli v poznih popoldanskih urah. Na želežniški postaji so jih že nestrpno pričakovali starši. / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 15 minsko društvo Tkrst mlade in najmlajše // »j # T * iiskjje, ... pri vsaki kontrolni točki smo s kleščami preluknjali kontrolni kartonček... V torek, 16. oktobra 2012 bo že Sedmo deželno tekmovanje v orien-tacjiskem teku namenjeno učencem in dijakom vseh slovenskih šol v Deželi. Tekmovanje prirejamo s finančno podporo Zadružne kraške banke in v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada. Tudi letos se bomo zbrali na kraški gmajni v zaledju Padrič, na območju Športnega centra Gaja. Lanskega tekmovanja se je udeležilo skoraj 500 šolarjev in dijakov, ki so nastopali v različnih kategorijah; cela množica, ko so se razvrščali na štartu. Ob lanskih posnetkih podoživlja-mo takratna doživetja. Orienteering ni le tekma, merjenje moči ali znanja je tudi igra, je raziskovanje, spoznavanje narave, sprostitev v naravi, prijatejsko druženje, je doživetje. Tudi na letošnjem tekmovanju bo šolska mladina vseh starostnih stopenj razdeljena v tri kategorije: a) zadnja razreda osnovne šole b) srednja šola c)višja šola v ženski in moški kategoriji. Prijave sprejema SPDT na elk-tronski naslov: mladinski@spdt.org do vključno srede, 3. oktobra 2012. Ti * ■ F ... po zaključeni tekmi zaslužena malica, igra in počitek ... ■■ _— ... na koncu nagrajevanje prvih treh skupin z najboljšim časom v vsaki kategoriji in najboljših šol 16 Nedelja, 23. septembra 2012 / STOKOVNI NASVETI Navodila za uporabo hrastovega barika Kmečka zveza v sodelovanju z ZKB Čeprav je uporaba barika verjetno dosegla, bodisi v Italiji kot v Sloveniji, svoj višek in je njena parabola že v padajočem delu, se o njem še veliko piše in razpravlja. Mnenja pa smo, da se o tej vinski posodi ve premalo. Tako zagovorniki barika kot nasprotniki se zanj opredeljujejo oziroma ga zavračajo pretežno na podlagi osebnih okusov ali omejenih izkušenj, ki jih nemalokrat ne spremlja potrebno strokovno znanje. To velja tudi za nekatere poklicne vinarje, ki z barikom prepogosto ravnajo nestrokovno, kar negativno vpliva na or-ganoleptične lastnosti vina, ki v njem dozoreva. Bliža se čas, ko bodo vinarji morali izbrati vrsto posode za hranjenje svojih vin. Z namenom, da jim svetujemo pri izbiri vrste vinske posode, bi jih radi seznanili z najpomembnejšimi značilnostmi barika in jim dali osnovna navodila za njegovo uporabo. Poskusimo najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je Barrique (barik). Beseda Barrique pomeni v francoskem jeziku sodček. Prostornina tega soda se razlikuje, prav tako kot oblika, glede na francosko vinorodno deželo iz katere prihaja, npr. v Bordeaux-u ( najbolj razširjen) meri 225 litrov, v Cote D'or 228 litrov, itd. Ti sodčki so se uporabljali predvsem za prevoz vin na ladjah v Anglijo in Ameriko, so pa zato rabili vsako leto nove. Tako je tudi nastala nova tehnologija priprave rdečih vin tipa »barrique«, ki je bil zelo razširjena vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nakar je dobro desetletje preživljala izredno kritično obdobje zaradi čedalje pogostejše uporabe drugih vinskih posod, predvsem iz nerjavečega jekla. V letih 80 se je začel njegov ponoven razmah ne le v Franciji, temveč tudi v drugih vinorodnih deželah. V Italiji se je močno razširil v letih devetdeset, v Sloveniji pa desetletje pozneje. Pri tem gre dodati, da je v zadnjih letih začetno navdušenje za to posodo, kar velja predvsem za Italijo, upadlo, čeprav ima še veliko število privržencev, tako pri proizvajalcih vin kot potrošnikih. Kako se pridobi »barrique« ? Francoski »barrique« se proizvaja izključno iz vrste hrasta QUERCUS PETREA ali SESSILIS in iz vrste QUERCUS ROBUR. Slovensko ime za prvo vrsto hrasta je GRADEN, za drugo pa DOB. Omenjeni vrsti hrasta rasteta v štirih francoskih deželah in imata glede na različne talne in podnebne danosti rastišča posebne značilnosti, ki vplivajo tako na okus vina kot na čas zorenja vina v sodu. Svoje tipične značilnosti ima tudi ameriški beli hrast (QUER- CUS ALBA) iz katerega se prav tako pridobivajo barik sodi. Ti dajejo vinu poseben pečat, ker so zelo bogati na aro-matičnih snoveh a, z razliko od francoskih, revni na fenolih. Vinarji bi morali te razlike poznati in izbrati sode na osnovi značilnosti lesa in organoleptičnih lastnosti vina, ki bo v njih zorelo. Teh dejavnikov pa prepogosto ne upoštevajo, zato so rezultati izpod želenega in pričakovanega kakovostnega nivoja. Kot tudi ne upoštevajo, da je Barrique tehnologija primerna predvsem za vina dobrih letnikov in posebnih izbranih leg, ki so bogata na ekstraktnih snoveh. Tudi čas zorenja vina v sodih je lahko zelo različen (6 - 18 mesecev). Za vse kar pridobi vino, gre zasluga predvsem izmenjavi zraka skozi lesne pore. Vsebnost plinov se v vinu zmanjša, nastanejo arome, ki so posledice večjega vpliva O2. Ta vpliv, ki je odvisen od količine kisika, pride skozi lesene pore v sod, ki je pa vezan na značilnosti hrasta iz katerega je izdelan sod. V hrastu iz redkejšega lesa pride v vino več O2, v gostejšem pa manj, kar pogojuje čas, ki je potreben, da pride v vinu do vseh procesov, ki so vezani na kisik in od katerih je odvisna kakovost vina. Strokovnjaki pa so mnenja, da ne bi smel biti čas zorenja v sodu krajši od 12 mesecev, sicer preti nevarnost, da zaradi prenizkega vhoda kisika v notranjost soda ne pride v vinu do vseh bioloških in kemičnih sprememb, ki jih Barrique tehnologija omogoča, kar pomeni, da vino v bariku ne bo pridobilo vseh značilnosti, ki jih lahko ta sod nudi. Enkratna ali večkratna uporaba soda? Pred leti je veljajo prepričanje, da se lahko rabi sod samo eno leto. Iz enega leta smo prešli na dve, pozneje pa, in to velja še danes, na tri. Pri tem pa strokovnjaki priporočajo kupažiranje (mešanje) vin, ki so zorela v novih enoletnih sodih ter starih 2 oziroma 3 leta, v enakih količinah. Na ta način se otipljivo zmanjšajo stroški za nakup sodov, kakovost vina pa pri tem ne trpi, ali je po mnenju nekaterih strokovnjakov celo boljša. Kako vpliva Barrique tehnologija na organoleptične lastnosti vina? Vina, negovana v teh sodih, izlu-žijo iz hrasta pirogalne taninske snovi, ki so popolnoma drugačne kot taninske snovi vina. Ti tanini delujejo v ustih sladko, žametasto in posedujejo zelo kakovostne aromatične snovi, ki spominjajo na vanilijo, čokolado, kavo ali cimet. Izgled belih in rdečih vin je lepši. Pri rdečih vinih se povežejo taninske snovi s pigmenti, kar stopnjuje barvo. Polimerizacija flavonov zmanjšuje trpkost, dobimo sladke tanine. Procesi oksidacije, ki smo jih prej omenili, potekajo počasi toda konstantno. Kletar s poznavanjem procesa zorenja lahko odločilno vpliva na končno kakovost vina, posebno s tem, da izbere pravilno časovno trajanje njegovega zorenja v sodu. Poleg tega mora dober kletar skrbeti za vse posege, ki so potrebni za proizvodnjo kakovostnega vina: higijeno vinske posode, pravilno uporabo žveplovega dvokisa, pravočasne pretoke, polnjenje sodov, itd. Le tako bo rezultat uporabe Barrique tehnologije dal želene rezultate in bodo or-ganoleptične lastnosti vina in njegov končni karakter tisti, ki jih pričakujemo. Glede bodočnosti Barrique tehnologije so si mnenja deljena. Nekateri trdno verjamejo, da se bo uspešno zoprstavila ostalim tehnologijam, drugi pa so prav tako prepričani, da se je začel zaton barika. Mnenja smo, da se bo uporaba tega soda omejila le na vina, ki imajo za to primerne organoleptične značilnosti, a bo zelo verjetno znala kljubovati izzivom prihodnosti. V SEPTEMBRU Shranjevanje pridelkov Magda Šturman September je čas, ko nam sadni vrt nudi številne pridelke. Zrele so slive, fige, orehi, jabolka, v zelenjadnem vrtu pa pobiramo buče. Veliko je tudi pridelkov, ki jih v tem času skladiščimo, kot na primer krompir, česen in čebulo. Vse pridelke moramo shraniti popolnoma suhe, zato jih po potrebi prej očistimo in posušimo. Na splošno pridelke iz našega vrta hranimo v temnem in dobro zračnem prostoru z neprenizko vlago, da se pridelek ne prehitro posuši. Temperatura ne sme biti previsoka, nikoli pa ne sme pasti pod ničlo. Prostor naj bo dobro očiščen in prezračen. Večkrat pridelke hranimo v kleti, ki pa ne sme biti ista, kjer hranimo vino. Slednje namreč prav kmalu vsrka razne vonje. V takole opisan prostor denemo police, na katere bomo položili pridelke v zabojih ali direktno brez zabojev. Koristno je tudi, da imamo v prostoru mizo s stolom, kjer pridelke pripravimo za shranjevanje. KROMPIR - Krompir čez zimo hranimo v temnem in hladnem prostoru, v lesenih zabojih ali po tleh na kupu. Nekateri dajejo plast slame po tleh, nad njo pa krompir. Skladiščimo le suh in zdrav krompir. Krompir hranimo v temi. S svetlobo krompir postane zelen. V pretoplem prostoru pa prerano vzklije. Zelen krompir in kalčki vsebujejo strupen solanin. Obenem kaljenje veliko zmanjša kakovost gomoljev. Ker imajo kalčki tanko povrhnjico, lahko čez nje vdrejo bakterije in glivice, ki povzročajo gnitje gomoljev. Obenem voda iz gomolja hitreje izhlapi. Kalč-ke moramo pred uporabo odstraniti, tudi če s krompirjem hranimo domače živali. Obenem se ob visoki temperaturi in v premalo zračnem prostoru gomolj lahko začne v sredini gniti. Če je temperatura skladiščenja za daljši čas pod 4 stopinjami C, a še ne pod ničlo, postane lahko sladek, zato ni dober. To napako odpravimo, če krompir za 10 do 14 dni postavimo v toplejši prostor. Najbolj primerna temperatura za skladiščenje krompirja je od 4 do 10 stopinj C. V shrambi ne sme biti v času skladiščenja presuho, a niti ne prevlažno. Stalno moramo gomolje nadzorovati, da ne gnijejo. V takih primerih jih moramo takoj odstraniti. Kakovost shranjevanja krompirja je tudi precej odvisna od sorte. Zgodnje sorte, ki vsebujejo manj suhe snovi, slabše prenesejo dolgotrajno skladiščenje. ČEBULA - Normalno dozorelo, dobro razvito, zdravo in nepoškodovano čebulo lahko skladiščimo vse do junija naslednjega leta. Pred skladiščenjem odstranimo poškodovane, bolne in slabo oblikovane glavice. Pri manjših količinah pridelka čebulne glavice lahko spletemo v kito in obesimo, pri večjih količinah pridelka pa jih zložimo v plitve zabojčke ali jih hranimo v mrežastih vrečah. Med zaboji mora krožiti zrak, drugače se lahko pridelek pokvari. Vlaga v skladišču naj bo čim nižja, temperatura pa relativno visoka, vsaj na začetku, vendar ne nad 25 stopinj C. Pod takimi pogoji se pridelek dobro posuši. Če vlaga ni dovolj nizka, lahko začenjajo poganjati korenine in čebula začne rasti. Pozneje čebulo prestavimo v prostor z nižjo temperaturo. Pazimo, da v prostoru med zimo temperatura ne pade pod ničlo, drugače čabula lahko zmrzne. Prostor naj bo dobro zračen. Dalj časa se ohranja čebula vzgojena iz semena, kot tista vzgojena iz čebulčka. Na zelo podoben način hranimo ČESEN. KORENČEK lahko hranimo v pesku, v katerem se zelo dobro ohrani, posebno ob hudi zimi. Na dno zaboja denemo plastično folijo, nad folijo pa vsaj 10 cm debelo plast peska. BUČE pobiramo v tem času, ko popolnoma dozorijo. Po pobiranju odstranimo zemljo in jih denemo sušiti za teden ali dva na soncu. Ponoči jih postavimo noter. Skrbno posušene buče lahko shranimo za 2 do 6 mesecev, odvisno od sorte, včasih tudi dlje. Buče hranimo v suhem in zračnem prostoru. Važno je, da temperatura ne pade pod 12 stopinj C. Občasno moramo buče kontrolirati, da ne gnijejo ali plesnijo. JABOLKA in HRUŠKE moramo spraviti dobro suhe, da ne bi pozneje sadeži začeli gniti. Prostor za shranjevanje naj bo temen in dovolj zračen. Vlaga naj bo vedno enaka in dovolj nizka, a ne preveč. Temperatura prostora naj ne pade pod ničlo in naj ne preseže 12 stopinj C. Sadeže postavimo v zaboje in jih položimo v eno samo plast. Po možnosti naj se ne dotikajo med seboj. Prostor, kjer hranimo sadje, moramo med skladiščenjem zmerno zračiti za nekaj minut, vsaj dvakrat tedensko. Vsekakor z prezračevanjem ne smemo pretiravati, posebno, če je zrak suh. LUPINASTO SADJE, kot so orehi, mandeljni in lešniki, hranimo v zračnem prostoru, v tankih plasteh. To velja za sadje z lupino. Če pa lupino odstranimo, moramo vedeti, da lupinasto sadje vsebuje precej maščob. Slednje so v glavnem sestavljene iz nenasičenih maščobnih kislin, ki so podvržene kvarljivosti. Zato moramo semena brez lupine previdno hraniti, da ne postanejo žarkava, posebno če so izpostavljena svetlobi in zraku. Semena brez lupine moramo postaviti v steklen kozarec, ga dobro zapreti ter postaviti v hladilnik. Na ta način se orehi in druga semena ohranijo tudi celo zimo. Prav tako hranimo že mleta semena. KORUZAIN SOJA Potrjene vesti o zelo skromnem pridelku Zadnji uradni podatki, ki prihajajo iz ZDA, potrjujejo zaskrbljujoče stanje letošnjega pridelka dveh izredno pomembnih kultur: koruze in soje. Žal so se predvidevanja o zmanjšanem pridelku zaradi hude suše, ki je pestila Združene države, popolnoma uresničila in jih celo na nekaterih območjih celo presegla. V ZDA predvidevajo, da bo letos 272,5 milijonov ton pridelka koruze, kar pomeni 7,71 ton na hektar, medtem ko je pridelek na ha leto prej znašal 9,27 t, to se pravi 13,2% več. Isti trend se kaže pri soji, kjer bo dosegel skupen pridelek 71,7 milijonov ton, 14% manj kot v letu 2011. Hektarski donos pa je dosegel povprečje 2,37 ton na ha, leto prej pa 2,92 t. Negativne podatke o pridelku koruze pa spremlja še vest o zelo nizki kakovosti, ki zadeva dobro polovico (52%) koruze označene kot slaba ali zelo slaba. Trend povišanja tržnih cen žit in soje se utegne še dodatno poslabšati, če so utemeljene novice, ki prihajajo iz Rusije, o tamkajšnji skromni letini, ki jo gre tudi pripisati nizki količini padavin. Temu gre dodati, kar velja predvsem za koruzo, da so svetovne zaloge te dobrine zelo nizke. To bo pripomoglo, skupaj s poudarjeno nizko pridelano količino, k tržnemu neravnotežju med ponudbo in povpraševanjem v prid drugemu. Vsled tega se bodo cene tako koruze kot soje občutno dvignile s hudimi posledicami za države uvoznice, med katerimi je Italija, ki uvaža velike količine obeh pridelkov, predvsem v živinorejske namene. Dvig cen uvožene krme bo vplival na cene živinorejskih pridelkov, predvsem mesa, kar bo dodatno načelo že itak od gospodarske krize močno obubožano denarnico potrošnikov. Kmečka zveza v sodelovanju z ZKB MARCA 2015 Mlečnim kvotam se čas izteka Rejci se sprašujejo, če se bliža konec mlečnih kvot. Nekateri ocenjujejo zelo pozitivno ukinitev te proizvodne omejitve, ker bi jim omogočila možnost razširjenja svojih hlevov, drugi, in teh je večina, pa spremljajo problem zaskrbljeno. Bojijo se namreč, da bo ob sproščeni prizvodnji prišlo do viškov mleka s posledičnim padcem tržne cene. Slednji bodo žal razočarani, saj so v Bruslju dokončno odločili, da bo čez manj kot tri leta (marca meseca 2015) končal režim mlečnih kvot. V njihovo tolažbo naj dodamo, da Evropski parlament preučuje odobritev blažilnih posegov, ki naj bi po ukinitvi kvot urejali morebitna tržna neravnotežja in s tem zaščitili gospodarski položaj proizvajalcev. Kmečka zveza / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 17 Dva milijona Kataloncev na ulico za neodvisnost Na slikah posnetki s torkove demonstracije v Barceloni yeč kot poldrugi milijon ljudi, po nekaterih ocenah celo dva milijona, s tisoči zastav je v torek preplavil Barcelono na manifestaciji z zahtevo po neodvisnosti Katalonije. V prvi vrsti sprevoda sta hodila zgodovinski lider Katalonije Jordi Pujol in župan Barcelone Xavier Trias. To je bil miren pohod, res medgeneracijski, veliko je bilo družin. Sedaj bo moral o tem razpravljati katalonski parlament in pritisk, naj od Madrida zahteva samostojno državo, je zelo močan. Naj torej Madrid »posluša« glas ljudstva. Manifestacija naj se je začela on 6. popoldne, ljudje pa so se začeli zbi- rati že več ur prej. Opoldne je bil center Barcelone že popolnoma preplavljen, saj so ljudje prihajali iz vse Katalonije. V Barcelono je pripeljali 1.100 posebnih avtobusov, po avtocesti so se vile dolge kolone avtomobilov, vlaki so bili natrpani. Velika večina je nosila katalonske zastave, tiste z belo zvezdo na modrem trikotniku, ki jih ločuje od »uradne« deželne zastave, ker je to od nekdaj zastava katalonske samostojnosti: želeli so pokazati, da gre za manifestacijo za neodvisnost. Veliko je bilo transparentov: dedek z vnukinjo. On je nosil napis: »Želim, da bi Beth živela v svobodni državi«. In deklica je imela tablo z napisom: »Želim, da bi moj dedek to videl«. Videti je bilo, da davčni pakt z Madridom, ki ga zahteva katalonska vlada, be zanima nikogar. Nasprotno, ljudje so želeli, naj ostane v predalu, ker je sedaj na dnevnem redu samostojna država. »To je bila živa poplava svobode,« je zapisal komentator v katalonskem dnevniku El Punt Avui. Ko se je sprevod približal vladni palači, po naše bi bila to prefektu-ra, so demonstranti na vrata prilepili napis Veleposlaništvo Španije, sprevod pa se je končal v velikem mestnem parku, kjer so udeleženci, med katerimi je bilo res veliko županov katalonskih občin, s simbolnim dvigom roke glasovali za neodvisnost Katalonije. Novinar David Gardner v Financial Timesu Separatizem ogroža prihodnost Španije Regionalne volitve v Kanadi so redkokdaj vzbujale zanimanje v tujini, letošnja zmaga separatističnega Parti Quebecois pa je bila deležna posebne pozornosti v Španiji, ki se sedaj sooča z zahtevo Kataloncev in Baskov po neodvisnosti. Tem dogajanjem pa zelo pozorno sledi Škotska nacionalna stranka SNP, ki namerava leta 2014 oklicati referendum o prihodnosti odnosov z Združenim kraljestvom. V tem času je pozornost namenjena Španiji, kjer so se separatistične težnje premočno prerinile v ospredje sredi najhujše krize v demokratičnem času po Francovi dobi. Madrid, ki se že itak srečuje s splošno krizo večine evrskih držav, s hudo finančno krizo v državi in z gospodarsko krizo, ki jo še povečuje pomanjkanje rasti, se mora tako spoprijemati tudi z ustavno krizo, ki bi lahko privedla do razpada Španije. Katalonci so v torek slavili Diado, katalonski nacionalni praznik, v letu, ko se prvič v novi zgodovini Španije za neodvisnost ogreva več kot polovica Kataloncev, vključno z Jordijem Pujo-lom, zgodovinskim nacionalističnim li-derjem, ki je vodil katalonsko deželno vlado od leta 1980 do leta 2003 in s Pe-pom Guardiolo, priljubljenim dolgoletnim menedžerjem nogometnega kluba Barcelona. Prihodnji mesec se bodo na volišča podali Baski, kjer se bo novoustanovljena separatistična stranka Bil-du spoprijela z nekdaj vodilno baskovsko politično stranko Baskovsko nacionalistično stranko PNV. Potem ko je bila deset let prepovedana zaradi domnevnih povezav z organizacijo ETA, separatistično organizacijo, ki se je po 50 letih odpovedala nasilju, so politični separatisti lansko leto na občinskih in parlamentarnih volitvah prejeli več glasov kot PNV. Separatizem je torej v Španiji postal množično gibanje, ki pretresa državo do temeljev. Devolucija, decentralizacija oblasti na deželno raven, je bila vsa ta leta eden temeljev španske demokraci- je. Posebno avtonomijo so podelili vsem deželam z namenom, da se izognejo obnovi zgodovinskih pravic, ki so jih nekoč uživali Baski in Katalon-ci z globoko prirojenim čutom narodne zavesti ter lastnim jezikom in kulturo, ki jih je Francov diktatorski režim še posebej zatiral. Za desno usmerjene Špance je celovitost države še vedno neodtujljiva vrednota. Des-nosredinska vlada Mariana Rayjoya pa želi očitno izkoristiti gospodarsko krizo ne samo za utrditev države ampak za uvedbo nove centralizacije oblasti. Tako madridska vlada z izgovorom, da kaznuje nekatere dežele zaradi neustrezne finančne politike, grozi deželam, da bo razpustilo njihove parlamente, če ne sprejmejo proračunskih ukrepov, ki so za te dežele nevzdržni. Istočasno pa vlada krepi pristojnosti provinc, ki bi jih morale deželne vlade dejansko razpustiti, namesto tega pa so postale centri klientelarne politike. Financiranje deželnih vlad je pri- stojnost osrednje vlade, razen v baskovskem primeru, ki je v Španiji nekakšen hibrid s skoraj federativno ureditvijo. Baskovska dežela in sosednja Navarra namreč sami pobirata davke. Baskovska vlada ni močno zadolžena, njen rating je znatno boljši od španskega, investicije, začenši s šolstvom, so visoko kakovostne. Katalonci pravijo, da sedaj želijo tako ureditev. Katalonci sedaj dajejo Madridu desetkrat več kot Baski, seveda preračunano na prebivalca. V Kataloniji trdijo, da bi bilo njihovo finančno stanje enako baskovskemu, če bi imeli enak davčni sistem kot Baski.. Sedaj pa morajo denar pošiljati v Madrid, ki ga potem uporablja za kritje svojih dolgov, kot da ne bi šlo za katalonski denar. Zmerni nacionalisti, ki vodijo katalonsko vlado, so tako v veliki zadregi. Rayojeva vlada ideološko nasprotuje kakršnikoli širitvi davčnega federalizma. Sicer pa bi prav vsaka vlada potrebovala katalonski denar za za- gotovitev sredstev za zdravstvo in za pokojnine starejšemu prebivalstvu. Poleg tega obstajajo tu še pogoji Evropske unije za reševanje krize španskih bank, ki imajo za posledico zmanjšanje suverenosti države in posledično tudi avtonomijo dežel. Katalonija jen torej nova prva bojna črta v španski večni borbi, da bi postala skupni dom za večnarodno skupnost. Demonstracije ob Diadi so bile množične in množično separatistične. Nanje ne gledajo samo prebivalci Quebecain Škotske, pa tudi Flam-ci v Belgiji, ampak v sami Španiji tudi Baski, kjer separatisti dejansko gledajo na Rajoyevo vlado kot na nenavadnega zaveznika pri njihovem večde-setletnem boju. Dejstvo pa je, da je bila baskovska samouprava zgodba o uspehu, kar navsezadnje, čeprav neradi, priznavajo tudi separatisti. Če želi Madrid ohraniti Katalonce v Španiji, bi jim moral ponuditi podobno rešitev. Danes pa je to zelo malo verjetno. POLETNO BRANJE 18 Strani iz knjige Miroslava Košute Spomini Angela Katice Aretacija in konfinacija 7. novembra 1942 sem se ustavil pri Francetu na postaji, popil kvartin vina, prav isti dan so praznovali oktobrsko revolucijo v Rusiji, poslušala sva radio in se pogovarjala. Zmenila sva se, da bova šla za sv. Martin na Prosek, jaz sem prihranil že 20 lir, kar je bilo v tem času zadosti, in tako je dal še on pol litra. Pila sva počasi, kakor da se nama ne mudi nikamor, medtem pa pride njegova žena iz vasi in pove, da me iščejo karabi-njeri, mene in Pavlota Pacchioni. Takoj mi je šinilo, zaprli me bojo, Franc, pa dajmo še en glaž na zdravje in zmago. Tako sem se odpravil domov, kakor da nič ne slutim. Ura je bila 21.30, ko stopim v hišo. Zena mi takoj pove, da je bil pri nas Pavlo in da so ga izpustili, pa sem se odločil, da grem naravnost v kasarno. Ko pridem tja, pozvonim, karabinjer mi odpre in me naznani brigadirju. Ta mi pravi, da ni sile, naj pridem jutri zjutraj. Vprašam ga zakaj in mi odgovori: »Solo cinque minuti per informazioni«. Ko se vrnem domov, jok in stok. Pripravi malo malice, rečem ženi, ker sem gotov, da se ne vrnem. Noč je bila dolga in nespečna. Navsezgodaj pošljem sina Učkota k Josipu Tence, kaj naj naredim. Sam nisem hotel k njemu, da ga ne bi kompromitiral, ker sem bil že obkoljen in zasledovan od izdajic in karabinjerjev. Toda ni ga bilo doma. Nato sem se podal v kasarno, pa so mi rekli, da je še prezgodaj. Šel sem v briv-nico, da se ostrižem in obrijem, a zvem, da me že iščejo, zato pozdravim in skočim domov. Doma me je že čakal ka-rabinjer. Pozdravim vse, vzamem malico pa hajd v kasarno. Okoli desete se pripravi gruča ka-rabinjerjev in me odpeljejo kakor kakega razbojnika. Na placu je bila množica ljudi, med katerimi moja žena in otroka, katerim mimogrede rečem, ne jokajte, dvignite pest v pozdrav, vsi so tako storili. Pred gostilno Grotta sem videl izdajalca Dorota Sulčiča, ki se mi je smejal. Zaklical sem mu, jaz bom prišel nazaj, ampak tebe ne bo več tu. In tako se je zgodilo. Peljali so me naravnost v Coroneo. Vprašal sem jih, ali ne gremo na Kve-sturo, pa so mi rekli, samo za pet minut. Potisnili so me v celico 16 brez spraševanja. Tam sem ostal par dni, nakar so me premestili v celico 61 v drugem nadstropju, kjer so bili še trije tovariši iz Št. Petra pri Postojni, ki so bili obsojeni kot pristaši OF. Ob desetih v noči od 17. na 18. november enega pokličejo in odpeljejo na zasliševanje na Kvesturo, pripeljali so ga ob dveh vsega strganega in ogrizenega od psov. Povedal nam je, da so ga strahovali s psom in tolkli, a zdržal je, prekleti cigani, raje umreti, a zvedeli ne bojo ničesar. Človek je bil pripravljen na vse, bodrili smo eden drugega in tako je mineval čas. Zjutraj eno uro na zrak, med štirimi zidovi smo hodili eden za drugim in povpraševali, kdaj bo konec. Dne 20. novembra zjutraj me preselijo znova v celico 16 za odhod ne- znano kam. Ravno pred odhodom pride sestra Nina na pogovor, takoj ji povem, da odhajam ob 13. uri in naj javi domov. Tako je hitro telefonirala, da so bili vsi pripravljeni in je takoj zvedela cela vas. Ko sem odhajal, sem na hodniku srečal svaka Mirkota in doktorja Košuto ter ju pozdravil. Peljali so me v zaprtem vozilu do jetnišnice Tigor, tam so vkrcali nekega mornarja iz Milana in Marijo Maslo, ki so jo ujeli s puško. Šli smo vsi trije skupaj, z nami pa dva karabinje-rija in brigadir. V lisicah so nas vkrcali na vlak v posebno kabino. Na postaji je bilo takoj polno mlekaric iz Križa, ki so gledale in pozdravljale. Odpeljali smo se z brzovlakom, zato se v Križu ni ustavil, a na postaji me je pozdravljalo mnogo vaščanov in moja sinova in Maks Tence, ki me je imel rad še iz mladih let. Mati in žena sta me čakali na Biviu. Prinesli sta mi hrano in oblačilo. Mislil sem, da bo žena znorela od žalosti in joka, tolažila sta jo prijatelj Toni Zarja iz Nabrežine in Mati. Tako sem se poslovil 20. novembra 1942 ob 14. uri. vil, preskakujem stopnice, medtem ko me nekdo trdno drži za roko, dolgo sem mislil, da je to bila mama, ampak mama je šla na Bivio, in naenkrat vsi drugi izhlapijo in sva samo midva, jaz in tista, ki ni mama, svetlo krilo plapola ob meni, in na skoraj oglatem zavoju stopnišča, nad Francetovo gostilno, se mi zazdi, ko da nisem zmogel ovinka in da sem odletel iz samega sebe, da lebdim visoko v zraku in opazujem, kako naju tam spodaj zadrži ograja, kako se odrineva od nje, kako sopeva, se spotikava in preskakujeva, jaz in tista s trdnim prijemom, po vsej verjetnosti sestrična Marica. Ze sva na peronu, tako sva hitela, da še precej čakava, medtem se je nabralo ljudi, nekateri potujejo v mesto, večina pa je prišla pozdravit. In ko se vlak približa, že izza rahlega ovinka pod Pu-hovcem zagledamo vklenjeni roki, ki mahata v slovo. Vagon je v hipu mimo, ampak v odprtem oknu je tata z rokami v lisicah tako izrazit, da se mi za večno zareže v spomin. Potovanje in prihod v Pisticci Vlak je drvel proti Benetkam. Tam so izkrcali mornarja in Maslovo Družinska slika 17. januarja 1943 za konfiniranca Pred aretacijami: stric Mirko Dovšak z Marico in Rado, tata, Pepi Černetov in bodoči pisec z bratrancem Tudi ona je šla po olje. Nekaj smo šli popit v bar, potem je vlak oddrvel proti Foggii. [...] Okoli enajstih sva prispela na cilj in me je izročil policiji. Dali so mu potrdilo in ko je odšel, sem ga pozdravil, ker je bil dober z mano. Tudi on je pozdravil mene in zaželel mi je, da bi se čimprej vrnil domov. V centru Bonifica di Pisticci je bila kvestura, trgovina, pošta, pekarna in magazin obleke. Takoj prvi dan sem dobil v menzi nekega krojača iz Komna, ki mi je povedal, da so tu še drugi Križani, in proti večeru pride Albert Sul-čič. Snidenje je bilo veselo, tako da smo se malo nasrkali črnega in smo začeli prepevati slovenske pesmi. Ko je prišel brigadir, ki je bil v civilu, saj ste tudi vi interniran kot mi, a on je smehljaje odšel, ker v resnici je bil tudi on poslan v konfinacijo za kazen. Kasneje nam je povedal, da je služboval v Št. Petru pri Postojni in ker je bil predober, so ga poslali sem. [... ] Dodelili so mi hišo na ravnini, kakih 600 metrov daleč. Tam je bil mešan narod, Slovenci, Bolgar, Grki, Hrvati in še kak Italijan, takoj so mi pripravili posteljo, da sem legel, dali so mi kozarec vina in tako sem hitro zaspal. Z Vojkotom in Albertom smo se dogovorili, da vprašam za delo v delavnici, kjer je bil na žagi prvi mož Paolo Nardin iz Gorice, tudi on konfiniran od Tribunale Speciale. Kapo je bil neki civilist iz Pisticci. Tako sem šel delat v delavnico, v kateri smo bili sami konfiniranci. Delali smo okna in vrata za hiše, ki so jih prav tako gradili kon-finiranci. Tam je bil glavni delovodja Jožef Cotič iz Mirna. Tako sem se preselil na hišno št. 2, kjer smo bili mizarji, kovači, inženirji, sami strokovnjaki. Z mano sta bila tudi Albert Sulčič in Lado Sirk, potem premeščen na št. 5, kjer sta bila Vojko Bogatec in Urban Sed-mak. Tam so imeli opravka samo z ži- Nekdanje taborišče, zdaj Azienda agricola G. Marconi Seznam stanovalcev barake št. 1 v taborišču Pisticci septembra 1943 Zadnji večer s tatom in slovo Ko je tata tisti zadnji večer stopil skozi vrata in mu je mama planila naproti z novico, da je bil pri nas Pavlo Pacchioni, z njim zaposlen v tržiški ladjedelnici, ki je bil klican h karabinjer-jem na zaslišanje, je nekaj zamrmral in malomarno sedel za mizo. Mama mu je postregla pašto in fižol, ker se spominjam, kako je z žlico krožil po mi-neštri in zatopljen v misli nekajkrat zajel, naenkrat pa porinil krožnik od sebe in vstal, pri tem rekel nekaj takega kot: »Ah, nič! Grem pogledat, kaj čejo! Boš pole malo pogrela.« Potem se vidim naslednje jutro, kako omotičen vstajam, mama me oblači, tata naroča, naj stečem v palto pogledat, če je Pepi Černetov še doma, in naj ga povprašam, kaj mu je storiti. Pa previden naj bom, da me ne bi kdo videl. Tečem mimo farovža s srcem v grlu in mi odleže, ko nad palto zagledam luč. Pomeni, da so že vstali. Ko jih po previdnem trkanju po svetlosivem portonu le prikličem, mi gospa Nina pove, da je Pepi že odšel. Iz norenja tistega jutra se spominjam neverjetne množice pred Splacni-mi in kako se prerinemo ob špini v prvo vrsto, ker nas zadnji hip ljudje spoznajo, da nas tata lahko še objame z očmi, ko dvigne roke in potrese z verigami. Nič ne vem o njih, ki so dvigali pesti v pozdrav in da bi tudi sam storil kaj takega, kot je še nekje drugje zapisal, pa saj mi je bilo, ko da sem popival vso noč. Čez nekaj dni greva z mano na obisk v Coroneo, ampak mene ne pustijo na pogovor, in tako me mama prime pod pazduho in posadi na dolgo rjavo klop ob steni mračnega hodnika, precej visoko, da lahko mirno bingljam z nogami in preganjam tesnobo, ki se me loteva. Tedaj zaslišim topli glas strica Mirka Dovška, ki ga spremljajo mimo, da lahko postoji samo za trenutek, naslednje dni pa podoživljam tisti hip znova in znova, ko da stric prihaja v pižami po hodniku nekakšne bolnice. Ko so strica nazadnje le izpustili, nam je povedal, da je tam na hodniku srečal tudi tatu, ko so ga odpeljali. Mineta dva tedna in se vidim, kako tečemo na Šonik, tečemo po strmem in brezkončnem stopnišču, da ne bi zamudili brzovlaka, ki ne bo usta- ter ju zaprli v beneške zapore. Z njima je šel tudi brigadir, ostala dva ka-rabinjerja sta šla z mano. Odvzela sta mi lisice, da sem bil prost, in zažuga-la sta mi, da ne bi pobegnil, za kar bi morala streljati za mano. Dal sem jima besedo, da ne bom. Tako smo izstopili v Bologni, šli v bar policije, tam smo kupili cigarete in popili kavo. Ko je barman vprašal, kdo sem, sta mu rekla, da sem njihov v civi-lu, drugače ne bi dobil cigaret. Oba sta bila Furlana. Zmenila sta se, da gre eden po olje v Bari, drugi pa z mano in da se na povratku dobita v Bologni. Ko pridemo v Rim, sem na postaji srečal Angelo Maganja. Dala mi je eno feto mesa, ki ga je imela s seboj v vrču. valmi. Tistim, ki so skrbeli za krave, je načeloval Zebrun iz Rihenberka, Vojko je imel zajce, Urban kokoši, tako je bilo vse porazdeljeno. Albert je gradil ceste kot prvi mož, geometer je bil Ljubljančan Kremžar. V koloniji smo imeli dobro organizirano OF, na čelu njenega vodstva je bil dr. Peter Deržaj. Imeli smo tudi precej marksistične literature. Redno smo plačevali partijsko članarino, ker je bila precej razširjena malarija in mnogim tovarišem so bila potrebna zdravila in pri-boljšek v hrani. V centru kolonije smo imeli zaposlenih nekaj zelo dobrih tovarišev, tako da nam ni bilo težko dobivati poročil. Sproti smo vedeli, kaj se dogaja okoli nas in v svetu. / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 19 TPK SIRENA PâX-J Slovenski glas v Tržaškem zalivu Prihodnji teden bo pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga, ki jo je Ivana Suhadolc posvetila pomorskemu klubu Sirena iz Barkovelj. Knjiga obravnava zgodovinske, društvene in športne aspekte tega kluba od njegove ustanovitve leta 1924 do danes. Gre za majhno zgodbo majhnega športnega društva, pravzaprav za opis drobnih dogodkov, iz katerega pa lahko razberemo tudi potek pomembnih zgodovinskih trenutkov in strasti, ki so jih prežemale. V pripovedi se pojavljajo epo-halne spremembe, ki jih je Trst doživel v 20. stoletju, predvsem pa - kot rdeča nit - globoka ljubezen Tržačanov do morja. Skozi ves teden bomo vsak dan objavili krajši povzetek iz knjige. Barkovlje V zgodovini Sirene lahko zasledimo nastanek novega odnosa tržaških Slovencev do morja: novega odnosa, ki vendar temelji na isti skalnati obali. Pri tej obali je torej treba začeti. Ustanovitev in razvoj pomorskega kluba Sirena sta tesno povezana s krajem, v ka- jo upravičen sloves. Nekoč pa je bil v Barkovljah pomemben tudi lov na tune. Vas je namreč imela primerno plažo, na katero so lahko vlekli trate, ki so jih pri lovu potrebovali. Lovu na tune je med obiskom v Trstu 29. avgusta 1790 prisostvoval sam kralj Dveh Sici-lij Ferdinand IV. Ribolov je predstavljal bistveni vir dohodka za veliko število družin, a kljub temu vas ni imela pravega pristana. Čolni so bili izpostavljeni neurju. Nakup novega, velikega čolna je bila torej tvegana naložba. Revni kmetje so si barke skoraj tisoč let izdelovali sami. Izdolbli so hlod smolnatega drevesa, ki se ga je po končanem ribarjenju zlahka dalo povleči na suho in varno. To primitivno plovilo so imenovali čupa. Čupe seveda niso bile primerne za lov na tune in za prevoz kamenja: potrebovali bi večje in močnejše barke, ki pa jih je bilo veliko težje vlačiti na suho. Pristojne oblasti, ki so znale ceniti delo ribičev in šavornantov, so že leta 1847 v Barkovljah dale zgraditi majhen pristan blizu kapelice sv. Jerneja. Tretjino stroškov zanj so plačali Barkovljani sami. « ' i, ** Čupa pred sv. Jernejem v Barkovljah. Nekoč je plaža segala do cerkve. (Litografija iz leta 1841 G.Rieger - Linassi) terem je zasidran: če ju želimo razumeti, ne moremo mimo vasi in okoliščin, ki so ju pogojevale. V današnjem prispevku bomo videli, kako je bila med koncem 19. in začetkom 20. stoletja Barkovljanom sčasoma onemogočena vsaka pomorska gospodarska dejavnost. Življenjska nit, ki jih je tisoč let vezala na morje, je bila pretrgana. « « * * • V* Savornanti in ribici Barkovlje niso imele strnjenega jedra. Vas je bila razkropljena med njivami in paštni, kot da bi jo nane-sel veter. Prebivalci, ki so bili tisoč let skoraj izključno slovenskega jezika, so se poleg kmetijstva ukvarjali z ribištvom in drugimi morskimi dejavnostmi: katastrski dokument iz leta 1826 med njimi našteva prodajo balasta za ladje in prevažanje kamenja z barkami. V svoji izredno zanimivi in dokumentirani knjigi Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave, kateri dolgujemo glavne podatke tega poglavja, kapitan Bruno Volpi Lisjak razlaga, za kaj je pravzaprav šlo. V tistih časih so vse blago prevažali po morju s tovornimi jadrnicami. Ko so ladje v pristanu izkrcale tovor, so ostale prazne, kar je bilo zanje na poti nazaj zelo nevarno, posebno če je na odprtem morju pihal močan bočni veter. Da se ne bi prevrnile, so jih nato-varjali s kamenjem ali balastom (v italijanščini zavorra). V tržaškem pristanu so za to delo skrbeli Barkovljani, ki so jih imenovali šavornanti (zavorran-ti ali zavorratori). (...) Kar zadeva ribarjenje, so Barko-vlje še danes znane po svojih sardonih pasta bianca, ki med sladokusci uživa- Ta pristan je žal hitro zasul pesek, ki ga je morje med neurjem butalo čez pomol. Petindvajset lastnikov bark je 3. januarja 1870 na Cesarsko-kraljevo pomorsko vlado naslovilo prošnjo za njegovo popravilo in razširitev. (...) Prošnja je bila sprejeta in novi pristan je bil zgrajen tik ob starem, le malo bolj pomaknjen proti morju, da bi bil globlji. Starega je odkupila tržaška občina, ga zasula in na njem posadila pinije. Pini-je seveda niso bile za ribiče, ampak za nedeljske izletnike. Čeprav je bil še vedno izpostavljen jugozahodnim vetrovom, je bil novi pristan za barkovljanske ribiče in šavor-nante velika pridobitev. Leta 1885 je bil nedaleč v Čedazu urejen pristan tudi za kontovelske ribiče. Žal se stvari niso vedno premikale samo na bolje. Rahle, navidezno nedolžne in prijetne spremembe so začele talno izpodjedati stoletne pravice in navade. Morje za letoviščnike Nov, ugleden pečat je vasi dal Mi-ramarski grad, ki ga je med letoma 1856 in 1860 na slikovitem rtu dal zgraditi nadvojvoda Maksimiljan Habsburški. Vedno več meščanov si je v prijetnem okolju začelo graditi razkošne vile. Ob morju, kjer je bila takrat še lepa plaža, so se začela pojavljati kopališča, podobno kot v Grljanu in Mira-maru. Meščanom je bilo treba olajšati dostop v dotedaj zakotno vas. Leta 1859 je bila dograjena nova obalna cesta med Barkovljami in Trstom. V mesto so do tedaj hodili peš čez Greto ali, ob oseki, po produ; kdor je imel barko, je šel z njo. Odslej so se ljudje iz mesta na večerne sprehode in poletna letovanja lahko vozili s kočijami. Leta 1875 je bila vzpostavljena redna tramvajska linija na konjsko vprego, ki so jo leta 1900 nadomestili elektrifi-cirani vozovi. Za letoviščnike so v kratkem času organizirali tudi javno, direktno morsko povezavo z mestom. Tržaška občina je leta 1892 na priporočilo in s soglasjem miramarske grajske uprave odkupila ozek obalni pas med Barkovljami in Miramarom ter razširila in utrdila cesto do gradu. Pot, ki se tedaj ni nadaljevala proti Sesljanu in je torej bila nekakša slepa ulica, je postala prijetna promenada za kočije bogatih Tržačanov, ki so prihajali v Bar-kovlje, da bi uživali v naravi in se sprehajali ob morju. Jadran ni bil več v korist samo obalnim prebivalcem: postal je kraj oddiha in rekreacije ljudi, ki so svoje dohodke pridobivali drugje. Na videz prijetna sprememba ni potekala brez bolečin. Stari način koriščenja morja je oviral novega, ki je izrabljal vsako pretvezo, da bi omejeval ribiško dejavnost in izrival domačine. Bitka ribičev za obstoj V Barkovljah sta delovala dva škvera (ladjedelnici). Večji je od leta 1863 stal na kraju, kjer je danes restavracija Tre merli, nekoč imenovana prav Allo squero. Tu so gradili in popravljali tovorne jadrnice. Za drugega, manjšega, je bila koncesija izdana leta 1888. Ležal je ob izlivu potoka Starc pod strmo cesto Ju-dovec, ki pelje na Kontovel. Pogoji za koncesijo so odrejali, da se ne sme zasuti izliva potoka in ovirati prometa na cesti za Miramar ter da je ogenj za segrevanje katranske smole lahko prižgan samo eno uro zjutraj. Koncesijo je dobil Barkovljan Andrej Marte-lanc, predstavnik konzorcija ribičev in šavornantov. Škver so uporabljali vsi člani bar-kovljanskega konzorcija. V njem so gradili in popravljali ladje, razstavljali stara plovila in prodajali tako pridobljeni les: domačini so potrebovali drogove za latnike in vinograde, perice pa drva za prekuhavanje perila in pridobivanje pepela. Del plaže ob škveru so ribiči uporabljali za sušenje mrež. Delo v škveru in ob njem, na prvi pogled še tako preprosto in enostavno, je bilo vendar tržaški občini trn v peti. Na vse mogoče načine ga je skušala oteževati. Lastniki nekaterih vil so se pismeno pritožili, češ da jih dim moti in da so njihove hiše zaradi prisotnosti škvera razvrednotene. Drugi so poročali, da delavci puščajo svoje orodje in drva kar na cesti, kar da moti mimoidoče. Začela so se trenja med tržaško občino, kjer so prevladovali Italijani, in barkovljanskimi ribiči. Šlo je v resnici Barkovljanski pristan leta 1905 za boj za premoč v narodnostno mešanem mestu. Italijanski iredentistični krogi so nadzirali občino in z njeno oblastjo skušali vključiti obrobna naselja v svoje narodnostno ozemlje. Slovencem, predvsem tistim ob obali, so skušali onemogočiti sleherno gospodarsko dejavnost. V boju za škver je zmagala tržaška občina. Ko je začela širiti cesto, ga je premaknila daleč od vasi proti Če-dazu. Barkovljani so se pritožili, ker ga Poleg novih čolnov in pomolov pa drugih dobrih novic ni bilo. 8. februarja 1923 so italijanske oblasti ukinile Pomorsko vlado, ki je v Trstu 73 let aktivno podpirala razvoj ribištva. V času avstrijske oblasti je bilo samoumevno, da so ribiči, ki so zaradi viharja izgubili ladjo ali mreže, dobili pomoč. Samoumevno je bilo, da jih je državna oblast branila pred krivicami iredentističnih političnih sil. Zdaj ni bilo več tako. Načrt za razširitev ceste za Miramar. Levo je označen škver tako daleč niso mogli več nadzorovati in ker so bili tam burja in valovi močnejši, vendar njihovo nasprotovanje ni zaleglo. Bitko za škver so izgubili. Vojna pa se je nadaljevala. Spor se je osredotočil na drug, za Slovence še nevarnejši teren, ki je ogrožal ribiško dejavnost. V tistih časih mreže za ribe niso bile iz umetnih vlaken kot danes. Pletli so jih iz bombaža, ki je v stiku z vodo in soljo hitro gnil. Da bi dalj časa trajale, jih je bilo treba po vsaki uporabi skrbno posušiti. Kot vsi ribiči na svetu so tudi Barkovljani svoje mreže sušili in krpali blizu čolnov. Ko je bil leta 1873 zgrajen nov pristan, so mislili, da bodo to delo lahko opravljali na mestu starega, ki je ležal tik ob novem in ga je občina zasula. Vendar je imela občinska uprava za novo pridobljeni prostor drugačne načrte: kot smo že videli, je tam posadila pinije (pi-nus pinea) in uredila majhen park. Da bi dobili svoj prostor, so se ribiči obrnili na Pomorsko vlado, ki pa od občinske uprave ni dosegla ničesar. Občina je trdovratno zahtevala, da ribiči za sušenje mrež plačajo poseben davek, in pri tem je ostalo. Položaj barkovljanskih ribičev se je slabšal iz leta v leto in postal še posebno hud po prvi svetovni vojni. Po večletnem zastoju so se ribiči ob koncu vojne znašli z miniranim morjem, preperelimi ali uničenimi čolni in zgni-timi mrežami. Nekaj let so še upali, da si bodo lahko gospodarsko opomogli. Leta 1918 in 1919 so pogumno začeli graditi nove barke. Samo v Barkovljah jih je bilo v dveh letih zgrajenih kar devetindvajset, skoraj vse majhne ščife z eno registrsko tono. Tudi pomoli v pristanu so bili novi. Na morju so čožoti (ribiči iz Chioggie pri Benetkah) postajali vedno bolj predrzni. Spori med njimi in domačini so segali stoletja nazaj. Zdaj pred njihovo aroganco ni bilo več obrambe. Po vojni so se imeli za zmagovalce in so s svojimi vlečnimi mrežami nemoteno uničevali morski zarod in fiksne mreže lokalnih ribičev. Najpreprostejši način onemogočanja ribiške dejavnosti pa je bila zavrnitev prošenj za ribolov. Kapitanija je s celo vrsto izmišljenih razlogov skušala ribičem preprečiti, da bi se podali na morje. Prošnje za ribolov sta morala poleg kapitanije pregledati tudi kvestura in finančni urad, ki je nadzoroval obrežje od starega pristanišča do Barkovelj. Če je le eden od teh izrazil negativno mnenje, dovoljenje ni bilo izdano. Tovrstnih zavrnitev je bilo veliko. In že takrat je bilo jasno zakaj: Slovencem je bilo treba preprečiti vsako dejavnost na morju, istočasno pa so oblasti na vse mogoče načine skušale prispevati k porastu ribičev italijanske narodnosti. Do začetka 20. stoletja v mestu ni bilo ribičev, na tržaški obali do Timave pa so sprva živeli in delovali izključno slovenski ribiči. Potem so se v naše kraje začeli priseljevati ribiči z juga Italije (med drugim iz Ischie, Procide, Ca-tanie). Zlahka so dobili dovoljenje za ribolov, saj je bilo dovolj, da so se vpisali v stranko ali sindikat. Ko se je fašizem kasneje že krepko utrdil, je vlada izdala zakon, da morajo biti vsi ribiči, ki hočejo ribariti, vpisani v fašistični sindikat. se nadaljuje Obrežje v Barkovljah je postalo sprehajališče za elegantne meščane, ki so izrinili ribiče 20 Nedelja, 23. septembra 2012 ALPE-JADRAN / trst - Komisija za izobraževanje SKGZ o položaju slovenistike na tržaški univerzi Kadrovska podhranjenost kljub naraščanju zanimanja V sporočilu za javnost o srečanju s profesorjema Miranom Košuto in Ivanom Verčem TRST - Komisija za izobraževanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je sestala s profesorjema Miranom Košuto in Ivanom Verčem, da bi se bolje seznanila s položajem slovenistike na Univerzi v Trstu, ki jo zaradi pomanjkanja potrebnih kadrov čaka negotova prihodnost. Kot piše v sporočilu za javnost, ki smo ga prejeli včeraj, je položaj sledeč: na tržaški univerzi je trenutno en sam redno zaposlen visokošolski učitelj za področje slovenistike, to je prof. Košuta, ki poučuje na Filozofski fakulteti. Prof. Verč je sicer redni profesor na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače, kjer opravlja tudi predavanja s področja slovenistike, zaposlen pa je na sto-lici za ruski jezik in književnost. Tržaška univerza je letos ostala brez zaposlenega lektorja za slovenski jezik - to delo opravljata samo še dve gostujoči lektorici z Univerze v Ljubljani. Iz Slovenije prihaja še nekaj predavateljev, ki ima- ampezzo Poškodovan tržaški motorist TOLMEČ - V kraju Ampezzo v Karniji se je huje poškodoval tržaški motorist, ki je bil včeraj na zdravljenju na oddelku za intenzivno nego v vi-demski bolnišnici. 51-letni Salvatore Bartoli se je po poročanju deželnega italijanskega televizijske ga dnevnika RAI ponesrečil v središču karnijskega mesteca, po trčenju pa ga je odbilo na cesto, kamor je močno udaril z glavo. Motorista so reševalci s helikopterjem službe 118 prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za intenzivno nego. Prognoza je pridržana. Stanje še kritično VIDEM - Zdravstveno stanje dveh romunskih državljanov, ki so ju po petkovi prometni nesreči med Ukva-mi in Tabljo sprejeli na oddelek za intenzivno nego v Vidmu, je bilo včeraj še vedno kritično. Ostali štirje poškodovani so bili v drugih bolnišnicah, v nesreči so umrle štiri osebe. Miran Košuta kroma jo s tržaško univerzo sklenjene samo avtorske pogodbe kot zunanji sodelavci. S tako kadrovsko sliko, ki niti približno ne odgovarja dejanskim potrebam stroke in didaktike slovenskega jezika in književnosti na univerzitetni ravni, je seveda prihodnost nadvse negotova, piše dalje v komunikeju. SKGZ soglaša z gostoma, da mora manjšina poseči na vseh ravneh, zato da se področje slovenistike, ki je za to Ivan Verč kroma okolje ključnega pomena, ohrani in razvije. Slovenščina je eden od jezikov, ki jim italijanska republika zakonsko priznava pravico do javne in uradne rabe na njenem ozemlju. Slovenski jezik je tudi materni jezik skupnosti, ki tu živi, zato se mora skrb za slovenistiko, tako na tržaški kot na videmski univerzi, kazati v konkretnih dejanjih celotne slovenske narodne skupnosti in akademskega sveta Furlanije Julijske krajine. Poleg tega je treba dodati, da se za slovenščino zanima vse več italijanskih študentov, zato je treba med temi študenti promovirati študij slovenskega jezika, literature in kulture. Študentom obeh tu živečih skupnosti in drugim, ki prihajajo v našo deželo na podlagi mednarodnih izmenjav (tudi ti se namreč pogosto odločajo za izpit iz slovenščine), je treba nuditi ugodne pogoje za študij in ustvariti tako okolje, da se bo slovenistika v naši deželi, tudi ob sodelovanju z univerzami v Sloveniji, primerno razvila. SKGZ se je ob koncu srečanja zavzela, da bo posegla pri pristojnih oblasteh v Sloveniji in v Italiji, da bi dobila ustrezna zagotovila za obstoj in razvoj slovenistike. V prihodnjih tednih načrtuje SKGZ tudi srečanje s predstavniki stolice za slovenistiko Univerze v Vidmu ter s predstavniki tržaške in videm-ske univerze. tiskovna nota Zahvala SSO po obisku Novakove TRST - Na svoji zadnji seji je Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij s posebno pozornostjo ocenil dvodnevni obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak v vi-demski pokrajini. Kot piše v sporočilu za javnost, se SSO zahvaljuje ministrici, da je v program obiska vključila tudi pokrajinski sedež krovne organizacije. Ob tem je obiskala še dvojezično šolo in kulturno središče v Špetru ter se v pogovorih seznanila s celotno problematiko Slovencev v videmski pokrajini. Z velikim zadoščenjem so člani izvršnega odbora vzeli na znanje ministričine zahvalne besede pokrajinskima predsednikoma SSO in SKGZ, še posebno pa ceni besede zahvale, ki jih je v imenu ministrice podal funkcionar Rudi Merljak. SSO verjame, da lahko s takimi stiki pride do poglobljenega spoznanja razmer, v katerih živijo in delujejo Slovenci v videmski pokrajini, kar je podlaga za nadaljnji vsestranski razvoj, ki ga lahko to področje uresniči s tesnim sodelovanjem na čezmejnem področju in s skupnim koriščenjem evropskih sredstev. festival revija v reviji - V Škocjanu, Sežani, Trstu in Ljubljani Vezna nit bo letos Kosovel V Trstu bo festivalski dan v soboto, 29. septembra, z vrsto literarnih in drugih dogodkov v kavarni San Marco TRST - Založniki so najboljši in najbolj ažurira-ni poznavalci knjižne scene svoje države, zato so tudi najbolj primerni promoterji in posredniki del, ki so vredni širše pozornosti tudi izven državnih meja. Da bi se evropske države povezale in ustvarile preko prevajanja in objavljanja mednarodno mrežo kulturnih izmenjav, je pred dvanajstimi leti nastal projekt Revija v reviji. Pobudnik je KUD Apokalipsa iz Ljubljane, glavna koordinatorja pa Stanislava in Primož Repar, ki sta včeraj predstavila v Trstu vsebine letošnjega, devetega festivala Revija v reviji. Niz prireditev, letos v znamenju umetnosti Srečka Kosovela, se bo odvijal od 27. do 30. septembra med Škocjanom, Sežano, Trstom in Ljubljano. Književniki iz vzhodnoevropskega prostora bodo protagonisti mednarodnih branj v Škocjanu in Sežani. Kosovelov dom bo gostil omizje z naslovom »Asi-metrije v Evropi« o kulturoloških in politoloških vprašanjih, a tudi razstavo Češki Kras o zgodovinski povezavi med češkimi umetniki in slovenskim prostorom. Sobota, 29. septembra bo tržaški dan festivala, ki se bo odvijal v celoti v kavarni San Marco. Tu bodo sodelujoči založniki postavili revijalno-knjižni sejem s predstavitvijo izdaj, prodajo knjig in kulturnimi dogodki. Paleta zastopanih držav bo zelo bogata in prvič bodo prisotni tudi založniki iz osrednjih italijanskih mest (Rim, Milan, Torino). Od leve proti desni: Giuliana Tonut za sejem Bobi Bazlen, Luca Visentini predsednik društva Palačinka, Primož Repar za KUD Apokalipsa, prevajalka, Stanislava Repar za KUD Apokalipsa kroma Prireditev se bo pričela ob 11.00, ob 16.15 bo na sporedu predstavitev slovaških, čeških in slovenskih zbirk Kosovelovih poezij, pri kateri bo sodelovala tudi Jolka Milič. Sledili bodo v okviru mednarodnih branj nastopi uveljavljenih književnikov iz Italije, Slovaške, Slovenije, Litve, Češke, Italije in Črne gore (med njimi Lu-ca Visentini, Miha Obit, Ivo Svetina, Aldo Zerjal). Fe- stivalski dan bosta obogatila še izvedba Čehove eno-dejanke Zenitev z igralci romunskega gledališča iz Arada in koncert češke glasbene skupine Krraakkk. Partnerji za tržaško postajo festivala so društvo Palačinka, Hiša literature, sejem založnistva Bobi Bazlen in Slovenski klub. ROP V oddaji Radia Trst A Z naših prireditev narodnozabavni vikend v Begunjah Na Radiu Trst A bodo ob 15. uri zadonele vesele melodije z Na-rodnozabavnega vikenda, ki se je vršil med 14. in 16. septembrom v Begunjah. Urednika Aleksi Jer-cog in Mairim Cheber (na sliki) sta se podala v zibelko narodno-zabavne glasbe in pred mikrofon povabila protagoniste in obiskovalce tega priljubljenega praznika. Ob vznožju Karavank so člani ansambla Veseli Begunjčani priredili na-rodnozabavni vikend, na katerega so povabili najvidnejše slovenske ansamble, ki radi preigravajo to glasbeno zvrst. V prepletanju pogovorov in dobre glasbe boste v poldrugi uri trajajoči oddaji Z naših prireditev lahko začutili prijetno vzdušje, ki so ga pod prireditvenim šotorom pričarali Veseli Be-gunjčani, Ansambel Wankmuller, Ansambel Bratov Avbreht, Ansambel Karavanke in Panonski kvintet. Očarljivo vasico in njeno tradicijo pa boste lahko spoznali preko pogovorov z domačini in rednimi gosti. Vabljeni torej k poslušanju oddaje Z naših prireditev ob 15. uri na valovih Radia Trst A! TUristična kmetija pri TAVČARJEVIH Particija Petrovčič Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo) Prodaja lastnega vina urnik: sobota, nedelja VABLJENI! od 12. ure dalje hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054 tv koper - capodistria - Prenovljena oddaja Brez meje S-prehodi: oddaja, ki osvetljuje življenje ob meji KOPER - V torek, 2. oktobra 2012, bo ob 18. uri na TV Koper - Capodistria prvič na sporedu nova oddaja S-prehodi, ki bo gledalce vsak teden popeljala med Slovence v Italiji. S-prehodi so vsebinsko in grafično osvežena oddaja Brez meje, ki je med Slovenci v Italiji in na celotnem obmejnem prostoru po 15 letih predvajanja že dobro poznana. V oddaji z novim imenom, ki ponazarja tako miselno prehajanje v nov čas kot prehajanje meje, bodo z gosti v studiu in na terenu obravnavali prehajanja slovensko-italijanske meje ter življenje v spreminjajočem se čezmejnem prostoru. Kot pravita ustvarjalca oddaje Špela Lenardič in Mitja Tretjak, se bodo v oddaji sprehajali vse od Milj do Trbiža in spoznavali (ne)spremenjen vsakdanjik ljudi, ki oblikujejo in ustvarjajo življenje na skupnem čezmejnem prostoru. Čeprav državne meje med Slovenijo in Italijo ni že več let, je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna. Kljub vsemu, pa se je zadnja leta na tem območju veliko spremenilo. Stiki med slovenskim in italijanskim prebivalstvom se množijo, vse več je skupnih pobud, istočasno pa sta se v marsikaterem pogledu spremenila tudi delovanje in samo vzdušje v slovenski manjšini. »Z mejo in življenjem ob njej smo se ukvarjali predolgo in zato smo spregledali, da smo po njenem t. i. padcu zaživeli v novem prostoru, ki se vedno bolj razlikuje od prejšnjega. V novi oddaji bodo zato prehajanja različna: fizična in čisto konkretna kot tudi mišljenjska in identitetna. Ljudje se v času spreminjamo in z nami se spreminja tudi prostor, v katerem živimo. Ko pa se srečajo različni, denimo sosedi, ki govorijo različna jezika, pa vedno nastane nekaj zanimivega, pogosto tudi zelo lepega,« Ustvarjalca oddaje Špela Lenardič in Mitja Tretjak je povedal voditelj Mitja Tretjak, ki kot Tržačan spremembe čez-mejnega prostora v zadnjem desetletju doživlja na lastni koži. Novinarka Špela Lenardič, ki poroča o dogodkih in temah, povezanih s Slovenci v Italiji že pet let in tako odlično pozna dejavnosti zamejskih organizacij, kulturna društva, ustanove in težave, s katerimi se ljudje soočajo na tem prostoru, pa dodaja: »Oddaja S-prehodi v ospredje še bolj postavlja radovedno odkrivanje krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji. Upam, da bomo gledalce premaknili s 'foteljev' in jih prepričali, da se tudi sami odpravijo na izlet v sosednjo Italijo. Da lahko tam najdejo svojo poslovno priložnost, možnost izobraževanja ali pa kulturnega sodelovanja in prijateljevanja.« / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 21 rim - Premier Monti sprejel pooblaščenega upravitelja družbe FIAT Marchionneja Delno plodno pogajanje med Montijem in Marchionnejem Na srečanju tudi predsednik Fiata Elkann ter ministri Passera, Fornero in Barca RIM - Več ur trajajoča pogajanja so zaznamovala pričakovano srečanje med premierjem Mariom Montijem in pooblaščenim upraviteljem družbe FIAT Ser-giom Marchionnejem, ki se je začelo včeraj popoldne ob 16. uri in se je zavleklo do poznega večera. Izid po prvih ocenah ni najbolj prepričljiv. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predsednik Fiata John Elkann ter ministri Corrado Passera, Elsa Fornero in Fabrizio Barca, sta Marchionne in Elkann po neuradnih virih predstavila vladi poslovni načrt turinske grupacije. Po več urah pogajanj je prišlo do dveh dodatnih ločenih srečanj, na eni strani med premierjem in ministri in na drugi med predstavniki Fiata. Pozno sinoči so se vlada in zastopniki Fiata ponovno sestali, da bi poiskali skupno linijo. Marchionne je vsekakor zagotovil, da bo Fiat ostal v Italiji. Toda vlada naj bi morala v zameno proučiti, kako spodbujati izvoz. Marchionne naj bi zahteval tudi podaljšanje dopolnilne blagajne, po drugi strani pa ni zagotovil proizvajanja novih modelov. Sicer je ves dan prevladovalo veliko pričakovanje za to srečanje. Novinarji so se za informacije o usodi Fiata obračali na Marc-hionneja, še ko je ta bil v Turinu na odprtju univerzitetnega kampusa, Montija pa so zmotili na posvetu v kraju Pontignano pri Sieni. Marchionne je v Turinu povedal, da je s Fiatom vse v redu, medtem ko je Monti samo dejal, da bo v teku dneva na več srečanjih, ne le z Marchionnejem. V sindikalnih vrstah niso bili zelo optimisti. Tajnik sindikata Uil Luigi Angeletti, ki je navadno optimist, je bilo črnogled. Stanje je globalno gledano dobro, razen v Italiji, kjer žal izkorišča Fiat le polovico potenciala, ki ga predstavljajo tovarne in delavci, je menil Angeletti. Vodja kovinarjev Fiom-Cgil Maurizio Landini pa je dodal, da mora Monti zahtevati od Fiata poslovni načrt. Ko pa bi Fiat zapustil Italijo, mora vlada dovoliti prihod tujih proizvajalcev avtomobilov. Srečanje so zaznamovali tudi protesti. Številni Fiatovi delavci so demonstrirali pred vhodom v tovarno v kraju Termini Imerese, ki ga je grupacija iz Tu-rina zaprla decembra lani. Pred palačo Chigi pa so ves popoldan demonstrirali delavci družbe Iribus in tisti iz tovarne v kraju Pomigliano d'Arco. Delavci Fiata pred zaprto tovarno v kraju Termini Imerese berlin - Srečanje v Ludwigsburgu, kjer je imel de Gaulle znamenit nagovor nemški mladini Merklova in Hollande za več Evrope Poudarek na vzpostavljanju nadzora nad bankami v EU - Hollande: Edini odgovor na krizo je Evropa - Merkel: Evropejci so se združili, da bi bili srečni BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta se včeraj srečala v Ludwigsburgu na jugozahodu Nemčije, kjer je imel nekdanji predsednik Francije Charles de Gaulle pred pol stoletja znamenit nagovor nemški mladini, kar je bilo pomembno dejanje sprave med državama po drugi svetovni vojni. Zavzela sta se za več Evrope. Hollande je na srečanju poudaril, da je evropska enotnost edini način za izhod iz dolžniške krize, v kateri se je znašlo območje evra. »Edini odgovor na krizo je Evropa,« je dejal. Govoril je v francoščini, govor pa zaključil z nekaj nemškimi besedami. Da so se Evropejci združili, da bi bili srečni, pa je povedala Merklova, ki je svoj govor v nemščini zaključila s stavkom v francoščini. General de Gaulle je sicer pred 50 leti svoj govor izrekel v nemščini. Mer-klova je še poudarila, da imata Nemčija in Francija posebno odgovornost za nadaljnji razvoj Evrope in za to, da bodo tudi prihodnje generacije imele delovna mesta. Srečanje je bilo sicer v prvi vrsti ce-remonialno, a sta državnika načela tudi nekatera pereča vprašanja, med drugim vzpostavitev bančnega nadzora v območju evra in načrtovano združitev evropskega letalskega proizvajalca EADS in britanskega izdelovalca vojaške opreme BAE. Gle- daka - Pod udarom tudi francoske karikature Protesti proti spornemu filmu se še nadaljujejo DAKA/KANO - Protestom muslimanov, ki so jih vzpodbudili v ZDA posneti film Nedolžnost muslimanov in francoske karikature preroka Mohameda, tudi včeraj ni bilo videti konca. O spopadih med policijo in protestniki so poročali iz Bangladeša, na ulice pa so se podali tudi muslimani v Nigeriji ter vzklikali »smrt Ameriki, smrt Izraelu in smrt sovražnikom islama«. V Bangladešu se je zbralo na stotine muslimanskih protestnikov, ki so se združili in izražali ogorčenje zaradi do islama žaljivega filma Nedolžnost muslimanov in spornih karikatur preroka Mohameda, ki jih je nedavno objavila francoska satirična revija. Protestniki so v policiste metali kamne, policija pa je na napade odgovorila s solzivcem. Protesti so izbruhnili, potem ko je 12 islamističnih strank želelo organizirati shod v prestolnici Daka kljub 24-urni prepovedi srečanj na tem območju. Po poročanju lokalnih medijev je bilo v spopadu ranjenih najmanj 30 ljudi in aretiranih najmanj 40 protestnikov, med katerimi so bili tudi vodje strank. Od 153 milijonov prebivalcev Bangladeša jih je okoli 90 odstotkov musli- manov, a protesti v državi proti filmu in karikaturam so bili do zdaj mirni. Banglade-ške oblasti so sicer onemogočile dostop do spletne strani YouTube, kjer bi si prebivalci lahko ogledali sporni film. Več deset tisoč ljudi je protestiralo tudi na ulicah drugega največjega nigerijskega mesta Kano. Shod je organiziralo Islamsko gibanje Nigerije, protestniki pa so nosili slike ameriškega predsednika Baracka Obame, ameriške in izraelske zastave ter korakali proti palači emirja, najvišjega verksega predstavnika v mestu z okoli 4,5 milijona prebivalci. Ostali so mahali z iranskimi zastavami. Nizkoproračunski amaterski film Nedolžnost muslimanov je sprožil val ogorčenja v muslimanskem svetu in povzročil krvavo protiameriško nasilje predvsem v mestih arabskega sveta, protestirajo pa ljudje v več kot 20 državah. V petek je bilo najhuje v Pakistanu, kjer naj bi v nasilju umrlo 17 ljudi, demonstracije pa so potekle tudi v Jemnu, Libanonu, Indoneziji, Kašmirju in drugod. Zaradi spornega filma so prvi protesti v petek potekali tudi v Nemčiji, a so minili brez izgredov. (STA) de slednjega na srečanju po pričakovanjih ni bila sprejeta nobena odločitev, bosta pa Pariz in Berlin po besedah Merklove združitev v sodelovanju s podjetjema natančno in skrbno preučila. »Vemo, da bo treba kmalu dati odgovor,« je dejala. Podjetji imata namreč do 10. oktobra čas, da projekt zda - Guantanamo Objavili imena 55 nedolžnih zapornikov WASHINGTON - Ameriška vlada je v petek prvič objavila sicer še nepopoln seznam imen in serijskih številk 55 nedolžnih zapornikov v taborišču Guantanamo, ki čakajo, da se vrnejo v svojo domovino ali v tretje države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti, če jim doma grozijo hude kršitve človekovih pravic. Precejšnje število moških na seznamu je državljanov Jem-na. Na seznamu je približno tretjina od 167 ljudi, ki dobrih 11 let po napadih na ZDA 11. septembra 2001 še vedno ostajajo v taborišču za osumljene teroriste na jugu Kube. Večina moških na seznamu je državljanov Jemna, kar odraža zaskrbljenost ZDA nad vračanjem zapornikov k »nemirnemu narodu«, kjer bi lahko bili vključeni v aktivnosti, povezane s terorizmom. Ameriški predsednik Ba-rack Obama je sicer premestitve zapornikov v Jemen ustavil januarja 2010, ko se je skliceval prav na tamkajšnje »neurejene« varnostne razmere. (STA) končata ali ga opustita. Francija in Nemčija imata večinski delež v EADS, medtem ko ima Velika Britanija zlato delnico v BAE, kar ji omogoča, da da veto na projekte, ki bi bili po njeni oceni škodljivi za javni interes. Merklova in Hollande sta govorila tudi o vzpostavljanju nadzora nad bankami v EU. V Parizu se zavzemajo za to, da bi Evropska centralna banka že z januarjem začela nadzorovati vseh 6000 bank v območju evra, medtem ko bi v Berlinu raje, da ima ECB nadzor le nad večjimi bankami, poleg tega pa nasprotujejo hitenju. Kot je zatrdila Merklova, med državama ni razlik, je pa poudarila, da nima smisla nečesa delati na hitro, če to ne bo delovalo. Hollande pa je dejal, da bi bilo »najbolje čim prej« vzpostaviti bančni nadzor v EU, čeprav se je strinjal, da je v procesu potrebnih več korakov. Ključno vprašanje je, kako narediti, da bi lahko vključili kar največje število bank, je dodal. Kanclerka je še dejala, da imata s francoskim predsednikom prijateljski odnos, Hollande pa je poudaril, da so pogovori potekali v dobrem vzdušju. (STA) Pijan voznik ubil sedem ljudi MOSKVA - Pijan voznik, ki je vozil s hitrostjo 200 kilometrov na uro, je včeraj v Moskvi izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na avtobusno postajališče ter tam trčil v skupino čakajočih. Sedem ljudi je umrlo, od tega štirje najstniki.Tri osebe so bile ranjene, medtem ko o poškodbah voznika, ki ga je policija aretirala, niso poročali. Nesreča se je zgodila na šestpa-sovnici, ki iz Moskve vodi proti Minsku. V Rusiji je sicer lani v prometnih nesrečah umrlo 28 tisoč ljudi, država pa beleži eno najvišjih stopenj smrtnosti v prometnih nesrečah na svetu glede na število vozil. Zelo pogosto je vzrok za nesreče alkohol. (STA) Sirski uporniki poveljstvo premestili iz Turčije v Sirijo DAMASK- Sirski uporniki so v video-posnetku sporočili, da so centralno poveljstvo iz sosednje Turčije premestili v Sirijo. Po besedah vodje Svobodne sirske vojske (FSA) Riada al Asada so se preselili na »osvobojena območja Sirije«, naslednji korak pa bo osvoboditi prestolnico Damask. Riad al Asad je poudaril, da njihov cilj ni nadomestiti trenutni režim predsednika Bašarja al Asada, saj bo sirsko ljudstvo odločilo, kdo bo na oblasti po njegovem padcu. Cerkev v Avstraliji priznala zlorabe otrok SYDNEY - Katoliška cerkev v Avstraliji je razkrila, da so duhovniki od 30. let prejšnjega stoletja spolno zlorabili najmanj 620 otrok. Število zlorab je sicer po trditvah Cerkve v zadnjem času v primerjavi s 60. in 70. leti močno upadlo. »Sramotno je, da so zlorabe, ki so dramatično vplivale na zlorabljene in njihove družine, zagrešili duhovniki in drugi cerkveni delavci,« je včeraj dejal škof iz Melbourna Denis Hart. Cerkev je poročilo o zlorabah predala parlamentarni komisiji, celotne vsebine pa zaenkrat niso objavili. V zadnjih 16 letih je Cerkev prejela 620 prijav zlorab, in sicer v zvezi z dogodki, ki so se zgodili od 30 do 80 let prej. Prijav zlorab, ki so se zgodile po letu 1990, naj bi bilo zelo malo. V Avstraliji ob tem opozarjajo, da je bilo dejansko žrtev verjetno še precej več. (STA) Britanski liberalni demokrati bodo ostali v koaliciji BRIGHTON- Vodja britanskih liberalnih demokratov Nick Clegg je ob začetku kongresa stranke včeraj zatrdil, da njegova stranka ne bo zapustila koalicije s konservativci premiera Davida Camerona. Dejal je, da bodo ohranili mirno kri in šli do konca. Liberalni demokrati se soočajo z zelo nizko podporo javnosti, izidi ankete pa so pokazali, da polovica njihovih privržencev ni zadovoljna s politiko stranke, tretjina pa si jih želi, da bi vladajoča koalicija razpadla. (STA) zda - Republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney plačuje davke po nižji stopnji NEW YORK - Ameriški republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je v petek objavil davčno napoved za lani, iz katere je razvidno, da je od 13,7 milijona dolarjev dohodka plačal 1,9 milijona dolarjev davka. Ker je imel le dohodke iz investicij, so mu davek obračunali po nizki, 14,1-odstotni stopnji. Rom-neyjevo davčno napoved je objavil upravitelj njegovega zaprtega sklada Brad Walt, ki je ob tem še sporočil, da je predsedniški kandidat skupaj s soprogo Ann od leta 1990 do leta 2009 plačeval davke po povprečni stopnji 20,2 odstotka. Romney ima svoje premoženje v zaprtem skladu, na katerega nima vpliva. Romney je lani 30 odstotkov svojega dohodka, to je okrog štiri milijone dolarjev, daroval v dobrodelne namene, največ mormonski cerkvi. Njegov podpredsedniški kandidat Paul Ryan je skupaj s soprogo Janno leta 2011 zaslužil 323.000 dolarjev in plačal za 64.700 dolarjev davkov. Romney, čigar premoženje je ocenjeno na 250 milijonov dolarjev, tako plačuje davke po nižji stopnji od večine manj premožnih Američanov. Predsednik ZDA Barack Obama je skupaj s prvo damo Michelle lani prijavil za nekaj manj kot 800.000 dolarjev dohodka, od česar sta plačala 162.000 dolarjev davka. Za dobrodelne namene sta nakazala 22 odstotkov dohodka. Podpredsednik ZDA Joseph Bi-den in soproga Jill pa sta lani zaslužila 380.000 dolarjev, od česar sta plačala 17.000 dolarjev davka. (STA) 22 Nedelja, 23. septembra 2012 / APrimorski r dnevnik ITALIJANA V FINALU METZ - Francoz Jo-Wilfried Tsonga in Italijan Andreas Seppi (na sliki) sta finalista teniškega turnirja ATP v Metzu z nagradnim skladom 450.000 evrov. Prvopostavljeni Tsonga je v polfinalu ugnal osmega nosilca, Rusa Nikolaja Davidenka, s 6:0, 3:6 in 6:4, petoposta-vljeni Seppi pa je s 3:6, 6:1 in 6:4 premagal sedmega nosilca, Francoza Gaela Monfilsa. V finalu teniškega turnirja serije ATP v Sankt Peterburgu z nagradnim skladom 410.850 ameriških dolarjev pa se bosta pomerila Italijan Fabio Fognini, četrti nosilec, in Slovak Martin Kližan, tretji nosilec turnirja. ZMAGALA FINKA PRAGERSKO - Finska strelka Satu Makela-Nummela je zmagovalka prve preizkušnje na finalu svetovnega pokala na Pragerskem. Skandinavka je v trapu zadela 93 letečih tarč, za njo pa sta se uvrstili olimpijska prvakinja iz Londona in svetovna rekorderka, Italijanka Jessica Rossi (92), ter Nemka Jana Beckmann (91). V moški konkurenci v trapu so odstre-ljali tri serije, po njih pa sta v najboljšem položaju Italijan Erminio Frasca in Britanec Edward Ling (oba po 74), medtem ko sta Turek Oguzhan Tuzun in član italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem Giovanni Cernogoraz (na sliki) zadela po 73 glinastih golobov. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu HAMILTON PRVI NA STARTU »NOČNE« V SINGAPURJU SINGAPUR - Voznik McLarna Britanec Lewis Hamilton je dobil kvalifikacije pred današnjo dirko svetovnega prvenstva v formuli 1 za VN Singa-purja (ob 14.00 Rai 1). Iz prve vrste bo na dirki startal še Venezuelec Pastor Maldonado (Williams), ki je za Hamiltonom zaostal pol sekunde. Šele iz druge vrste bo nočno dirko začel svetovni prvak Nemec Vettel (Red Bull), ki je bil najhitrejši na vseh treh prostih treningih, vodilni v svetovnem prvenstvu, Ferrarijev voznik Španec Fernando Alonso, pa je bil peti. kolesarstvo - Na Nizozemskem še sklepno dejanje svetovnega prvenstva 2012 Ali bo Cauberg odločilen? 4 naslove svetovnih prvakov so v zadnjih desetih letih osvojili italijanski kolesarji. Bettiniju je leta 2007 in 2008 uspelo osvojili celo dva. Zadnjih 10 prvakov: 2002 Mario Cipollini (Ita); 2003 Igor Astarloa (Špa); 2004 Oscar Freire (Špa); 2005 Tom Boonen (Bel); 2006 Paolo Bettini (Ita); 2007 Paolo Bettini (Ita); 2008 Alessan-dro Ballan (Ita); 2009 Cadel Evans (Avs); 2010 Thor Hushovd (Nor); 2011 Mark Cavendish (VBr). naša napoved Radivoj Pečar: »Slovenci boljši od Italijanov« Dolgoletni direktor lonjer-ske dirke ZSŠDI Radivoj Pečar napoveduje belgijski »juriš« na zmago. »Philippe Gilbert in Tom Boonen sta pred dirko glavna favorita. Belgijci lahko izgubijo le, če ne bodo med seboj sodelovali,« razmišlja Pečar. Ali je trasa naporna? Ni. Za profesionalne kolesarje je kar lahka. Vzpon ni tako hud, da bi opravil selekcijo. Torej lahko pričakujemo ciljni sprint. Skoraj gotovo bomo videli sprint neposredno iz glavnine ali pa sprint iz skupine kakih dvajsetih do tridesetih kolesarjev. Kdo lahko »prekriža pot« Belgijcem? Mogoče Mark Cavendish, ki ne vem, ali je v pravi formi. Odvisno tudi od ekipe, ki mu bo utirala pot. Na olimpijskih igrah v Londonu angleško moštvo ni izbralo prave taktike. Kaj pa Slovenci in Italijani? Oboji imajo minimalne možnosti za zmago. Slovenci so vseeno malo boljši od italijanskih kolesarjev, ki preživljajo hudo krizo. Zakaj? V Italiji se vse manj investira v ta šport. Povrh tega je v teku generacijska zamenjava. Mladi očitno še niso pripravljeni na vrhunske rezultate. Tudi izbire selektorja mogoče niso prave. In v slovenskem taboru? Nastopi slovenskih kolesarjev so iz leta v leto boljši. Manjka še pika na i oziroma kaka zmaga na pomembnih dirkah. Slovenski kolesarji so se dobro odrezali tudi v kategoriji do 23. leta starosti. Dobre adute imajo tudi med mladinci. (jng) Zmagovalka ženske cestne kolesarske preizkušnje Nizozemka Marianne Vos, na drugo mesto (levo) se je uvrstila Rachel Neylan, tretja pa je bila Italijanka Elisa Longo Borghini ansa »Nisem sposoben dirkati na vidnejši rezultat, bom pa naredil vse za preostale fante,« pred današnjo cestno dirko svetovnega prvenstva razmišlja Jani Brajkovič. Njegov italijanski kolega, 21-letni Moreno Moser (sloviti Francesco Moser je njegov stric), pa cilja na solidnejše uvrstitve: »Želim si, da bi dirko končal z najboljšimi v ospredju.« Svetovno prvenstvo v kolesarstvu na jugu Nizozemske (od 15.00 po Rai 3 in Slovenija 2) se bo danes končalo z 267 km dolgo cestno dirko članov. Slovenija bo nastopila s sedmimi tekmovalci, v ospredju pa bosta poleg Brajkoviča še Borut Božič in Grega Bole (poleg njiju še Jani Brajkovič, Jure Kocjan, Kristjan Koren, Marko Kump - zmagovalec lonjerske dirke ZSŠDI 2010 - in Luka Mezgec). Božič, najboljši slovenski šprinter, je bil lani v Kobenhavnu sedmi. Zahteven šprint je bil po njegovi meri, pričakoval je še več, zato z dosežkom ni bil posebej zadovoljen. V italijanskem taboru pa bodo poleg Moserja nastopili še Cataldo, Gatto, Marcato, Nibali, Ulissi, No-centini, Paolini in Trentin. »Letos mi zaključek etape ni pisan na kožo, je pa pozitivno to, da bom na dirki povsem neobremenjen. Nič ne skrivamo, da je cilj deseterica. Zadovoljen sem s pripravljenostjo. Upam, da bo razplet v zadnjih kilometrih meni v prid. Izraziti favoriti so Belgijci in Španci, sledijo pa Italijani, Francozi, Avstralci in Američani. Ker imamo sedem kolesarjev, moramo dirkati čim bolj v ospredju in ne smemo čakati. Če se bo na koncu kaj zgodilo, moramo biti zraven,« je za Radio Slovenija povedal Božič. Trasa bo podobna kot na pomladanski klasiki Amstel Gold Race. Kolesarji bodo morali prevoziti deset krogov v okolici Valkenburga. Odločilen bo seveda zadnji vzpon na Cauberg. Klanec je dolg 1200 metrov, povprečni naklon skoraj osem odstotkov. Na koncu sta še slaba dva kilometra ravnine. Šprint glavnine ni najbolj verjetna različica. Da bi Slovenija ponovila uspeh Andreja Hauptmana (3. mesto v Lizboni leta 2001), bi bilo potrebno tudi precej sreče. Več možnosti za medaljo bo pri mladincih, kjer sodi Matej Mohorič, srebrn v vožnji na čas, celo med vroče favorite. nogomet - A-liga Juventus že melje nasprotnike TURIN/FIRENCE - Juventus je po štirih krogih še brez poraza na vrhu lestvice. Črno-beli so tudi sinoči igrali zelo zanesljivo in povsem zasluženo premagali Chievo, ki se je v Turinu zgolj branil. Gostujoči vratar Sorrentino je večkrat odločilno posegel. Zadetek pa je visel na nitki. Led je v drugem polčasu prebil Quagliarella, ki je v petih minutah dvakrat premagal veronskega vratarja. V Firencah so gledalci videli kar tri enajstmetrovke. Dve sta jih vratarja ubranila. Najprej je za Parmo zgrešil Valdes, nato za Fiorentino še Jove-tič (s 4 zadetki prvi strelec A-lige). Pred tem so vijoličasti povedli z argentinskim branilcem Roncaglio (zadel je tudi vratnico). Fiorentina je tako zapravila kar nekaj priložnosti za gol. Na koncu pa hladna prha za domače navijače. Tretje enajstmetrovke na tekmi (njegove druge) ni zgrešil Valdes, ki je bil v 93. minuti natančen. Nizozemki zlato, Italiji bron, Slovenka v bolnišnici VALKENBURG - Nizozemska kolesarka Marianne Vos je na cestni dirki svetovnega prvenstva v Valkenburgu izkoristila domači teren in se po 129 kilometrih vrtenja pedal drugič v karieri veselila naslova svetovne prvakinje, z zmago pa je potrdila londonski olimpijski naslov. Drugo mesto je zasedla Avstralka Rachel Neylan, tretje pa Italijanka Elisa Longo Borghini. Avstralka je zaostala deset, Italijanka pa 18 sekund. Vosova, ki se je konkurentk znebila z napadom 30 kilometrov pred ciljem, je bila svetovna prvakinja tudi leta 2006. Izmed treh Slovenk je v cilj prišla le Petra Zrimšek, ki ni bila med najboljšimi, Polona Bategelj in Urša Pintar sta po skupinskem padcu odstopili. Batageljeva je sicer še poskušala uloviti skupino, a ji do petega kroga to ni uspelo, Pintarjeva, ki je bila v središču padca, pa je morala poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici. 20-letna Furlanka Elena Cecchini se je uvrstila na 38. mesto. U23: po številnih napadih zmaga Kazahstancu VALKENBURG - Včeraj so s cestno dirko opravili kolesarji do 23 let, po 177 kilometrih se je zmage po ciljnem sprintu veselil Kazahstanec Aleksej Lucenko. Lucen-ko je dirko v svojo korist odločil v zadnjih 100 metrih, ko je imel najmočnejše noge med sprinterji. Slovenec Luka Pibernik je bil peti. Za Lucenkom je drugo mesto osvojil Francoz Bryan Coquard, ki je zaostal zgolj za pol kolesa, tretji pa je bil Belgijec Tom Van Asbroeck. Hitro dirko so zaznamovali številni napadi. A-liga 4. KROG Juventus - Chievo 2:0 (0:0) Strelec: Quagliarella v 63. in 68. Parma - Fiorentina 1:1 (0:1) Strelca: Roncaglia (F) v 20.; 93. Valdes iz 11-m DANES - ob 12.30 Sampdoria - Torino, 15.00 Atalanta - Palermo, Bologna - Pescara, Cagliari - Roma, Catania - Napoli, Inter - Siena, Udinese - Milan, 20.45 Lazio - Genoa VRSTNI RED: Juventus 12, Napoli, Lazio 9, Sampdoria (-1) 8, Fiorentina 7, Inter 6, Roma, Catania, Parma 4, Torino (-1), Milan, Genoa, Chievo, Bologna 3, Atalanta (-2), Cagliari 2, Udinese, Palermo 1, Pescara 0, Siena (-6) -4. B-LIGA - 5. krog: Cesena - Cittadella 1:0, Crotone - Bari 0:0, Empoli - Ternana 0:2, Juve Stabia - Varese 1:2, Lanciano - Grosseto 1:1, Modena - Livorno 1:0, Padova - Reggina 3:2, Pro Vercelli - Ascoli 3:1, Spezia - Sassuolo 0:2, Verona - Novara 1:1, Vicenza - Brescia 2:2. 1. SNL - 10. krog: Rudar Velenje - Mura 2:1, Luka Koper - Aluminij 0:0; danes: Triglav - Celje, Maribor - Gorica, Domžale - Olimpija. Vrstni red: Maribor 23, Luka Koper 18, Celje, Domžale 15, Olimpija 14, Aluminij 13, Gorica 11, Rudar 9, Triglav, Mura 7. rokomet - V prvem krogu A-lige Rokometna lekcija Tržačani novo sezono odlično začeli proti tekmecu za končnico Pallamano TS - Cassano Magnago 32:24 (18:8) Pallamano TS: Zaro (11 obramb), Po-stogna (8); Martellini 2, Radojkovič 4, Dapi-ran, Anici 3 (2), Pernic 3, Savron, Carpanese 1, Sirotič 4, Nadoh 8 (4), Leone 1, Visintin 5, Oveglia 1. Trener: Bozzola. Cassano Magnago: Ilič (1), Monciardin (1), Corazzin (8); Rokvič 7, Saporiti 2, Zorz 1, Radovčič 4, Scisci 1, Montesano 5, Carrain 1, Popovovič 3 (1). Trener: Havlečik. TRST - Če bi prvenstvo primerjali s tekom na 400m ovire bi lahko mirno zatrdili, da so tržaški rokometaši prvo oviro preskočili bolj prepričljivo kot bi jo lahko ne-prekosljivi Edwin Moses v zlatih časih. Na-doh in soigralci so namreč enega izmed možnih tekmecev v boju za končnico povsem nadigrali, tekme pa je bilo konec že ob koncu prvega polčasa, ki so ga domači zaključili s kar desetimi zadetki prednosti. Med belo-rdečimi je vse delovalo, kot bi moralo. Neprepustna obramba, ki je spravljala ob živce goste, učinkoviti napadi in še učinkovitejši protinapadi, vrhunske obrambe Zara in Postogne. Tudi krstni nastop edi- nega novega nakupa Martellini je bil zelo spodbuden, zlasti v obrambi. Bozzola se je odločil za postavo z Za-rom v vratih ter Radojkovičem, Nadohom in Martellinijem na zunanjih položajih, Sirotičem in Visintinom na krilnih položajih ter krožnim napadalcem Pernicem. Izenačene so bile le uvodne minute, po zadetku gostov za 2:2 pa se je začela prava lekcija rokometa domačih, ki so z delnim izidom 9:2 po 18 minutah igre že vodili s sedmimi zadetki prednosti in nekateri goli so spravili na noge sicer ne ravno številne gledalce. Nezanemarljiv je podatek, da so Tržačani zadevali z vseh položajev, kar je tudi zmedlo obrambo Cassana Magnaga, ki ni vedela, komu posvetiti največjo pozornost. Dokončno je goste potrl Zaro, ki je opozoril nase z nekaterimi vrhunskimi obrambami. Le trideset sekund pred koncem polčasa je Na-doh zagotovil domači ekipi najvišjo prednost desetih zadetkov in napovedal bolj umirjeno igro v drugem polčasu. In res, v nadaljevanju so Bozzolovi varovanci nekoliko popustili zlasti v obrambi, a zmaga ni bila nikoli v dvomu, tako da je tržaški trener lahko v zadnjem delu tekme zaupal tudi rezervnim igralcem. (I.F.) Ostali izidi 1. kroga, skupina A: Mezzocorona - Estense 36:28, Emmeti Group - Brixen 24:34, Rovereto - Bocen 22:38, Meran - Pressano 27:28. ZMAGA KOPRA, PORAZ IZOLE - 1. NLB Leasing liga, 3. krog: Ribnica Ri-ko hiše - Cimos Koper 22:32, SVIŠ Pekarna Grosuplje - Krško 33:32, Maribor Branik - Trimo Trebnje 34:37, Istrabenz Plini Izola - Gorenje Velenje 21:35, Jeruzalem Ormož - Krka 33:33, Celje Pivovarna Laško - Sevnica 33:15. Italijanska ekipa v Sloveniji V prvi ženski rokometni ligi nastopa tudi rimska ekipa, ki je dejansko italijanska ženska reprezentanca do 23. leta starosti. Italijanska ženska ekipa se v bolj kakovostnem slovenskem prvenstvu pripravlja v pričakovanju kvalifikacij za OI 2016 v Riu de Janieru. Izidi 2. kroga: Krka - Piran 31:24, Logatec - Krim 17:50, Ve-plas Velenje - Mlinotest Ajdovščina 30:24, Zagorje - Esercito Figh Futura Rim 26:18, Antrum Sežana - Naklo Tržič 24:36. / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 23 nogomet - Ekipe naših društev v deželnih amaterskih prvenstvih (od danes tudi 3. AL) Za vse okuse Pomembna tekma Krasa v San Vi-tu al Taglimento, Vesna v Križu, Juven-tina v Trstu, v nižjih kategorijah pa krstni nastop gropajsko-padriške Gaje na Pa-dričah. Ljubitelji amaterskega nogometa bodo tudi danes prišli na svoj račun. V promocijski ligi - v 3. krogu -bosta obe ekipi naših društev igrali na Tržaškem. Vesna bo pred domačim občinstvom v Križu gostila Reanese, ki je s polnim izkupičkom na vrhu lestvice. Furlanska ekipa je najprej z 8:0 premagala Ponziano, nato pa z golom odpravila še Buttrio. »Resnici na ljubo bomo šele jutri (danes) videli, koliko so močni,« je dejal športni vodja Vesne Paolo Soavi. Poleg Purica in Dragosavlje-vica skoraj gotovo bo odsoten tudi Goran Kerpan. V taboru Juventine so optimisti pred gostovanjem v Trstu. »Trie-ste Calcio (doslej je osvojil točko) je solidna ekipa. Vsekakor ciljamo na vse tri točke,« pravijo v taboru štandreškega društva. Trener Murra ne bo imel večjih težav s postavo. V 1. amaterski ligi bodo nogometaši Sovodenj gostovali v Vižovljah. Proti Sistiani (še brez točk), pri kateri igra kar nekaj slovenskih nogometašev, bo- prej do novice www.primorski.eu1 nogomet Državni mladinci Krasa do prve zmage Kras Repen - Union Quinto 4:1 (2:1) Strelci: Radoševic 2, Vesnaver, Stolfa Kras: D'Agnolo, Stolfa, Laz-zazera, Simeoni, Cinque, Tari, Maio, Vesnaver, Radoševic, Visca (Ridolfi, Bianco), Petracci (Caselli), trener Vitulič. V prvenstvu državnih mladincev je repenski Kras s 4:1 premagal Union Quinto in vknjižil prve prvenstvene točke. Rdeče-bele je v vodstvo popeljal Radoševic. Gostje niso igrali podrejene vloge in so kmalu izenačili. Pred odmorom je Kras znova po-vedel po zaslugi Vesnaverja. V drugem polčasu je Kras potrdil svojo terensko premoč in še dvakrat zadel v polno s Stolfo in spet z Radoševicem. Zaradi lažje poškodbe je moral predčasno z igrišča Peter Ridolfi. DEŽELNI MLADINCI Pozitiven nastop Vesne Sangiorgina - Vesna 2:2 (2:1) Strelca za Vesno: Burgher in Furlan Vesna: Ghira, Viviani, Bonetta, A. Vidoni, Patriarchi, Del Torre, Burgher, Madotto, Drioli, Bubnich, Furlan, trener. R. Bertocchi. V prvem krogu deželnega prvenstva mladincev je Vesna v gosteh iztrgala pozitiven rezultat. »Nastopili smo z okrnjeno postavo in nekateri igralci niso igrali na svojih mestih,« je povedal spremljevalec Paolo Vidoni. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI Združena ekipa Krasa na proseški Rouni Danes se bo začelo mladinsko pokrajinsko prvenstvo v kategoriji najmlajših (U14). Združena ekipa, ki bo tudi letos nastopala pod skupnim imenom Kras, bo na domačem igrišču na proseški Rouni gostila Zaule. Najmlajše bo tudi letos vodil trener Andrej Pahor. Prvi del prvenstva se bo končal 16. decembra. Drugi del se bo začel 13. januarja in končal 28. aprila. Kras bo prost v 8. krogu (11. novembra). do belo-modri igrali z okrnjeno postavo. Še naprej bodo odsotni Donda in Bernardis, medtem ko Reščič, Vanzo in Maurencig še niso stoodstotno nared. Kar zanimiva tekma se obeta v Miljah, kjer bo domača Muglia gostila trebenski Primorec. Moštvi sta se že pomerili v deželnem pokalu in se razšli z izidom 2:2. Muglia, ki jo vodi trener Moreno Nonis, je na uvodnih tekmah obakrat izgubila s 3:0 (Ronchi in San Giovanni). Tokrat pa bo najbrž pela drugačna pesem. V 2. amaterski ligi bodo nogometaši Brega, ki so v dveh krogih zbrali prav toliko zmag, v Dolini gostili Villesse. Ekipa z goriškega kraja, ki je postal znan po odprtju veleblagovnice švedskega podjetja, je doslej dvakrat izgubila (Roiane-se in Piedimonte). Zarja in Primorje bosta gostovala na Goriškem. Zarjo čaka težka naloga v Podgori, Primorje pa bo dveh porazih (obakrat so prejeli po štiri gole) igral v Štarancanu. Danes bodo prvič obuli nogometne čevlje tudi »tretjeligaši«. Letos bomo v 3. AL imeli dve ekipi naših društev: poleg Mladosti (za moštvo iz Doberdoba bo letošnja že deveta zaporedna sezona v najnižjem amaterskem prvenstvu), še gropajsko-padriško Gajo, ki se na amatersko sceno vrača po celih 15 letih. V Dolini bosta danes pravzaprav dve tekmi, saj bo ob 18. uri tržaška ekipa Campanelle (3. AL) gostila Sagrado. (jng) jadranje - dp Jadralca Čupe začela na • ■ |*v* v* najboljši način Jadralca sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farne-ti sta na najboljši način začela državno prvenstvo v olimpijskem razredu 470. V zalivu Fol-lonica na toskanski obali sta na uvodnih regatah osvojila dve prvi mesti. Po prvem dnevu sta na drugem mestu Capurro in Puppo (dve 2. mesti). Olimpijec Zandona (skupaj z Della Torre) je tretji (4. in 3. mesto). Na četrtem mestu pa je dvojica Desidera-to/Pittanti. Danes bodo na vrsti druge regate. Državno prvenstvo se bo končalo v torek. »Začela sva zelo dobro. To pa je šele začetek. Razmere na morju so bile odlične. Nadaljevati morava v tem stilu,« je za spletno stran www.sailrev.tv izjavil krmar Simon Sivitz Košuta. Alen Reščič (Sovodnje) kroma 6 trenerjev je v 23 sezonah sedelo na klopi Gaje (podatki Bruna Rupla). Ti so bili: Seve-rino Kozina, Aldo Kralj, Gianfranco Cermelj, Tullio Tremul, Gianfranco Privileg-gi in Enzo Collavecchia. Letošnji Giacomo Di Summa je torej sedmi. 4 napredovanj Gaje v 23 sezonah. Zeleno-rumeni so v amaterskih prvenstvih igrali od sezone 1974/75 vse do 1996/97 (nato so se združili z bazovsko Zarjo in nastopali kot Zarja Gaja), in sicer 16 prvenstev v 3. AL in 7 v 2. AL (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Skupno je v teh 23 prvenstvih odigrala 576 tekem (231 zmag, 172 neodločenih rezultatov, 173 porazov). Dala je 809 in prejela 646 golov. Skupno je zbrala 664 točk. Gaja si je napredovanja iz 3. AL v 2. AL izborila v sezoni 1981/82, ko je s 40 točkami zmagala prvenstvo, kot tudi v sezoni 1989/90 s 36 točkami, ter v sezoni 1992/93 z drugim mestom s 40 točkami. V sezoni 1976/77 je s 44 točkami zasedla 2. mesto in je ograla odločilne tekme z drugouvrsčeno ekipo (Baxter) v skupini O. Prvi dvoboj se je končal brez gola, v drugem pa je zmagala Gaja z 1:0. V sezoni 1980/81 si je s 24 točkami delila drugo mesto s tržaško Olimpio, ki je v odločilnem dvoboju premagala gajevce 5:4 po streljanju 11-metrovk. odbojka - Sloga Tabor v pokalu Odličen nasprotnik je bil prehud zalogaj Sloga Tabor Televita - Montebelluna 0:3 (18:25, 25:27, 21:25) Sloga Tabor Televita: Cettolo 10, Hlede 2, Ambrož Peterlin 9, Sirch 6, Slavec 5, Stopar 11, Matevž Peterlin (libero), Je-rončič, Kante 1, Veljak 0, trener Battisti. V tretjem pokalnem nastopu je Sloga Tabor naletela na res dobrega nasprotnika, ki v prvenstvu odločno cilja na napredovanje. V tem duhu so pri Montebelluni poleti močno okrepili ekipo, v kateri nastopa vrsta odličnih odbojkarjev, ki so dolgo let igrali v višjih ligah; med temi je tudi bivši prvoligaš Maniero, ki je pred leti igral tudi v Trstu pri takratnem Adriavolleyu. Prav Maniero je odbojkarjem Sloge povzročal največ preglavic, saj ga v bistvu nikoli niso mogli ustaviti, ker je vedno uveljavil vso svojo izkušenost in enostavno ni grešil. Slogaši so tik pred tekmo spremenili postavo, saj se je libero Privileggi počutil slabo in se je moral odpovedati nastopu. Zamenjal ga je Matevž Peterlin, ki je tako v tej vlogi zaigral po treh letih. Tekma se ni začela najbolje, saj so gostje takoj prevzeli pobudo, povedli z 8:3, bili stalno v visokem vodstvu in povzročali težave slo-gašem velikokrat že z zelo ostrim servisom. V drugem setu se je situacija povsem spremenila, Sloga Tabor je igrala veliko bolj samozavestno in presenetila nasprotnike. Naši odbojkarji so bili v rahli prednosti ves set in povedli s 24:22, Montebelluna je izenačila, slogašem je uspelo še enkrat prevzeti vodstvo, a so na koncu le bili boljši gostje, ki so nato bili tudi v tretjem stalno vodili in zasluženo zmagali. Trener Sloge Tabor Televita Lucio Battisti: »Vedeli smo, da bo današnji nasprotnik zelo dober in da bo v prvenstvu med favoriti za napredovanje. Nismo sicer igrali tako, kot bi lahko, jasno pa je, da imamo tak potencial, da lahko igro še veliko izboljšamo.« košarka - Memorial Borisa Tavčarja Uigrana Servolana brez konkurence Bor Radenska premagal Sežano Domači šport Danes Nedelja, 23. septembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v San Vitu al Tagliamento: Sanvitese - Kras Repen ELITNA LIGA - 15.30 v Trstu, sv. Sergij: Trieste Calcio - Juventina; 15.30 v Križu: Vesna - Reanese 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Miljah: Muglia F. -Primorec; 15.30 v Vižovljah: Sistiana - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg -Villesse; 15.30 v Podgori: Piedimonte - Zarja; 15.30 v Starancanu: Pro Staranzano - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 na Padričah: Gaja -Villa, 15.30 v Trstu, sv. Alojzij: Montebello Don Bosco - Mladost NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Zaule ODBOJKA MEMORIAL LAURE MAVER - 10.00 pri Briščikih: Altura - Zalet C, 12.00 Virtus - Zalet D, 15.00 za 3. mesto, 17.00 finale KOŠARKA MEMORIAL MILJO GOMBAČ - 10.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Sežana, 11.30 Domžale - Terme Olimia; 14.30 za 3. mesto, 16.00 finale. Ü] Obvestila Borov trener Boban Popovič med minuto odmora kroma Košarkarji Bora Radenske so na tekmi za 3. mesto tradicionalnega pred-prvenstvenega memoriala Borisa Tavčarja, v organizaciji KK Bor in v sodelovanju z ZSŠDI, premagali sežansko ekipo Mesarija Prunk. Tekmo, ki je bila zanimiva in izenačena vse do tretje četrtine, so žal z ne-posrečenimi odločitvami skvarila sodnika. Ze v prvem polčasu so izključili sežanskega košarkarja Husica. V zadnji četrtini so tako gostje iz Sežane popustili na celotni črti. Pri Boru je prvič letos stopil na igrišče Mi-ko Madonia. V finalu je Servolana gladko premagala Venezio Giulio in zasluženo osvojila Memorial Tavčar. Tekma za 3. mesto Bor Radenska - Mesarija Prunk Sežana 91:68 (17:23, 47:42, 62:60) Bor: Bole 13, Favretto 4, Crevatin 8, Kocijančič 4, Gallocchio 19, Celin n.v., Madonia 2, Contento 10, Ghersevich 4, Pastor, Pertot 13, Sedevcic 14. Trener: Popovič. Tekma za 1. mesto Venezia Giulia - Servolana 40:84 AŠDCHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OS F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Skrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.0021.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OS F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com. ŠD KONTOVEL, odsek ritmične telovadbe, vabi deklice od 4. do 8. leta na treninge, ki so ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 3385000643. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča urnike za novo sezono: treningi na Stadionu 1.maja bodo ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (16.30-17.30) za predšolske otroke, ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (17.30-18.30) za osnovnošolke. Prvi trening bo v torek, 25.9. Treningi na Opčinah bodo ob sredah (16.30-17.30) za predšolske otroke in za osnovnošolke ob sredah (17.3018.30) v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prvi trening bo v sredo, 26.9. Za informacije Petra (3282733390 - ob večernih urah). OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure, (prvi trening 24.9). Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. (prvi trening danes) Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 3459527302 in Tjaša 3284133974 SK DEVIN organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsak četrtek in soboto popoldne. Druga izmena se začne 13. oz 18.oktobra. Možnost najema smučarske opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, na 0402908105 ali na 3481334086. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Za informacije in vpisovanja pokličite tel. št.: 3470473606. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9. v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini. AŠZ SLOGA sporoča, da prireja treninge za najmlajše v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer: tečaj mini odbojke s poudarkom na gibalnih spretnostih ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.45 do 19.00. Začetek: danes, 18. septembra 2012; dečki letnik '99 in mlajši torek in četrtek od 14.30 do 16.00; deklice letnik '00 in mlajše torek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.00 do 17.45. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. 24 Nedelja, 23. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Risanka Gurugu - Kdor z malim ni zadovoljen 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Leteča brata Rusjan, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 7.05 Nan.: Wind at my back 7.50 Film: La fonte meravigliosa (dram., ZDA, '49) 9.35 Film: Campo de' fiori (kom., It., '43) 11.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in rubrike 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Kolesarstvo: SP, Profes-sionisti Elite, prenos 17.30 Film: Amarsi puo darsi (kom., It., '01) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Rubrika: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) poved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Film: I ponti di Madison County (rom., ZDA, '95, i. C. Eastwood) 17.00 Film: Miracolo a novembre (dram., ZDA, '10) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 Rubrika: MixIta-lia 2012-2013 9.55 12.20 Aktualno: Linea verde estate 10.30 Aktualno: A Sua imma-gine, vmes Sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 Rubrika: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja (Marina Bay), prenos dirke 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Papa per due (rom., ZDA, 10) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.20 Nan.: Caruso - La voce dell'amore 23.25 Dnevnik in rubrike 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 8.55 Igra: Battle Dance 55 9.50 Rubrika: Numero 1 GP 9.55 Avtomobilizem: GP 2, VN Singapurja (Marina Bay) 10.00 Rubrika: Art Attack 11.30 Film: La nave dei so-gni Shanghai (rom., Nem., '07) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Show: Quelli che aspettano... 15.40 Show: Quelli che... (v. V. Cabello) 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.00 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik V Italia 1 19.15 Film: Yes man (kom., ZDA, '08, i. J. Carrey, Z. Deschanel) 21.25 Nan.: CSI - New York 22.15 Nan.. Person of Interest 0.10 Film: Sex Crimes - Giochi pe-ricolosi (triler, ZDA, '98) La l 21.00 Rubrika: LucareIIi Racconta 22.50 Dnevnik in deželni dnevnik 23.05 Nan.: Boris u Rete 4 6.35 Dnevnik 6.55 Mediashopping 8.20 Film: Tarzan, l'uomo scimmia - Tarzan, re della giungla (pust., ZDA, '59) 10.50 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Sv. maša 12.45 Rubrika: Pianeta mare 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Padre Pio (ver., It., '00) 17.55 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: Tierra de Lobos 23.30 Film: Elizabeth - The Golden Age (zgod., VB, '07) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Belli dentro 9.40 Film: Il mio cam-pione (dram., ZDA, '98) 11.50 Rubrika: Me-laverde 13.00 Dnevnik in vremenska na- Onda 21.10 Reportaža: Missione natura 23.35 Aktualno: Madama Palazzo 0.10 Omnibus Notte ^ Tele 4 21.15 FiIm: La peggior settimana deIla mia vita (kom., It., '11, i. Fabio De Luigi) 23.15 Film: La prima cosa bella (kom., It., '09) 7.00 Rubrika: Superpartes 7.40 Risanke 10.10 Film: Lexi e il professore scomparso (pust., ZDA, '01) 11.50 Rubrika: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Barbie e le dodi-ci principesse danzanti (anim., ZDA, '06) 15.50 Film: Hairspray - Grasso è bello (mu-zikal, ZDA, '07, r. A. Shankman, i. J. Travolta, Z. Efron, N. Blonsky) 17.55 Nad.: Tut-to in famiglia 18.30 Dnevnik LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Film: L'amaro sapore del potere (dram., ZDA, '64) 12.15 Motociklizem: WSBK Portugalske, prva dirka 13.50 Dnevnik 14.25 Film: E arrivato mio fratel-lo (kom., It., '85) 16.15 Motociklizem: WSBK Portugalske, druga dirka 7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Le perle dell'Istria 12.10 Italia Economia e Prometeo 12.20 Rubrika: Super Sea 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: 20 minuti... 13.50 Dok.: La laguna di Caorle 15.45 Film: Artisti e modelle (kom., ZDA, '55) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.45 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 20.00 Rubrika: Epoca... che storia 20.30 Dok.: Il portolano 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci 23.15 Film: Sciarada (triler, ZDA, '62) (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Belokranjski večer z ansamblom Tonija Verderberja (pon.) 15.05 Bilo je... 15.35 Film: Na morje! 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Legende velikega in malega ekrana 18.20 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Doktor Martin 20.50 Komponist, portret skladatelja Janeza Matičiča 21.50 Dok. odd.: Zazidan kamen krasa 22.20 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.15 Nan.: Gandža (t Slovenija 2 7.50 Skozi čas (pon.) 7.55 Globus (pon.) 8.30 Minute za... 9.00 Slovenski magazin 9.30 Zgodbe izza obrazov 10.00 Žogarija 10.30 Koncert 10.5014. revija pevskih zborov 12.00 16.10 Kolesarstvo: Svetovno prvenstvo v cestna vožnja člani, prenos iz Limburga 13.55 17.15 Formula 1: Velika nagrada Singapurja, prenos iz Marine Bay 17.30 Reportaža: Iztok Čop - zadnji zave-sljaj 18.00 A.M.Slomšek - od Št. Andraža do Maribora 18.50 Bilo je... 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. film: Nacisti v Argentini 20.50 Dok. feljton: Zlate roke 21.15 Dok. odd.: Che - novi človek 23.25 Kratki igr. film: Obisk |r Slovenija 3 6.10 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.5014.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.45 15.05 Na tretjem... 10.55 Utrip 11.1015.50, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.15 Prvi dnevnik 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.00 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.25 Tedenski izbor 20.55 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Dok. oddaja -Ostanki starega Rima v Beneventu 16.30 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Fle-go 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Village Folk 19.00 22.10, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.40 K2 -dok. odd. 22.25 Back Stage Live 22.45 Alpe Jadran 23.15 Piranski glasbeni večer 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija v Zagrebu 16.00 Sen krasne noči 17.30 Nova Gorica praznuje 18.30 Naš čas 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.10 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani Kan., '09) 11.00 Nan.: Castle 11.55 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.50 Resn. serija: Kuharski mojster 13.50 Film: Dekleta s koledarja (kom., VB/ZDA, '03) 15.55 Serija: Franklin in Bash 16.50 Film: Nevestin oče 2 (kom., ZDA, '95) 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nedeljski filmski hit: Čarovnije za vsak dan (rom., ZDA/Avstralija, '98, i. S. Bullock, N. Kidman) 21.55 Film: Krožna cesta (dram., ZDA/VB, '08, i. L. Di Caprio, K. Winslet) 0.15 Film: Državni sovražnik (dram., ZDA, '96) A Kanal A 7.35 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 8.40 Nan.: Moja super sestra 9.10 Film: Dirka v zraku (akc., ZDA, '02) 10.55 Astro Tv 12.25 Resn. serija: Fantastična Beekmana 13.00 Film: Umor v vojaški utrdbi (krim., ZDA, '05) 14.45 Film: Čas deklištva (dram., ZDA/Kan., '94, i. S. Sarandon, W. Ryder) 17.00 0.05 Dok.: Posel mojega življenja 18.00 Nan.: Vlomilci 18.30 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina, Življenjski stil 20.00 Film: Policaj pod nadzorom (krim., ZDA, '90, i. R. Gere, A. Garcia) 22.10 Film: Ig-manski marš (voj., Jugoslavija, '83) 17.15 Motociklizem: Superbike, povzetek prve dirke 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.05 Film: Nevarna zapeljivka (biogr., RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Evelina Umek - ''Mizica, pogrni se!'' Igrata Ana Facchini in Adrijan Rust-ja; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Narodnozabavni vikend v Begunjah. Vodita Aleksi Jercog in Mairim Che-ber; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Važno je sodelovati; 18.00 K izviru navdiha; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Ba-bele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tra-dizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.00-17.00 E ...state freschi (pon.); 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Franci-gena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonoricamente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos 1. koncerta za vokalni abonma; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V začetku prihodnjega tedna boste na zasebnem področju doživeli pravo spremembo. Dobro izkoristite jo in ne dovolite, da bi vam spolzela iz rok. m^l BIK 21.4.-20.5.: V vas se lahko prebudi neka čustvena stiska. Opazili boste, da ste nekoliko nesproščeni in pogosto miselno odsotni. V pogovoru boste našli ključ do notranjega mira. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu boste deležni konstruktivne kritike, ki pa je ne boste znali sprejeti. Znebite se občutka, da imate vedno prav in včasih raje upoštevajte nasvete drugih. RAK 22.6.-22.7.: Nov teden «« boste na delovnem mestu začeli nekoliko negotovo in brez prave volje. Morda bi morala biti vaša prioriteta odnos s sodelavci. Denar: bolje urejajte vaše finance. LEV 23.7.-23.8.: V odnosu s (^^r partnerjem se boste odlično počutili, prihodnji teden vama bo pisan na kožo. Zamere postavite na stran ali pa se jih za vedno znebite, morda skozi pogovor in s kompromisi. DEVICA 24.8.-22.9.: Ob kon-^^ cu prihodnjega tedna vas bo doletelo neprijetno presenečenje, ki pa ne bo močno vplivalo na potek vašega dneva. Težave poskušajte čim hitrejše rešiti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu boste veliko razmišljali o sebi. Iskali boste smisel svojega početja in ugotovili marsikaj zanimivega. Na delovnem mestu se boste potegovali za napredovanje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Radi bi si ustvarili trdne finančne temelje. Za nasvet vprašajte osebo, ki ima znanje na tem področju in ji tudi zaupajte. Nepremišljenost vas lahko veliko stane. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ta teden boste delovali zelo nagonsko, vendar premalo razumno. Lahko se zgodi, da bodo prevladala vaša čustva, zato se boste v zapletenem položaju odzvali nespametno. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu boste delovali odlično, saj bodo vaše miselne sposobnosti nadpovprečne. Lotite se zahtevnejših nalog in se dokažite z dobrim delom. Vaš trud bo opažen. f « VODNAR 21.1 .-19.2.: V sredini prihodnjega tedna se boste posvetili neki težavi, ki vas pesti že nekaj časa. Posvetite ji dovolj časa in energije, da jo boste za vedno odpravili. RIBI 20.2.-20.3.: Močna čustva vas bodo na zasebnem področju spravila v neroden položaj. Morda ni pametno, da se izpoveste osebi, ki ji še ne zaupate dovolj. Na delovnem mestu bodite bolj preudarni. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. septembra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Napev 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Caruso - La voce dell'amore 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 uni mim "Tat JlHfl JtKíí V^ Rai Due 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 9.30 Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme Estate 11.00 Variete: I fatti nostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora West 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resnično-stni show: Pechino Espresso 23.40 Film: The sixth sense - Il sesto senso (triler, ZDA, '99, r. M. Night Shyamalan, i. B. Willis, H. J. Osment) C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 21.10 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.55 Nan.: Blue bloods 22.45 Nan.: The Good Wife 23.30 Dnevnik 23.45 Dok.: Almost true ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari, sledi Tgr Pu-liamo il Mondo 15.15 Nan.: La casa nella prateria 16.05 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Reportaža: Il viaggio (v. P. Baudo) 23.00 Aktualno: Hotel Patria 0.00 Nočni in Deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Cara-binieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: Il comandante Florent - Caccia grossa (krim., Fr., '99) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quinta colonna (v. P. Del Debbio) 0.00 Film: Le regole del gioco (dram., ZDA, '07, i. D. Bar-rymore) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI -Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 23.45 Show: Ze-lig Off La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.05 Rubrika: L'aria che tira 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commis-sario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Pa-rodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.3514.10 Dok.: Bor-go Italia 8.00 22.35 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.40 Dok.: Alpi e Dolomiti del Veneto 12.15 Variete: Camper magazine - 2012 12.35 Rubrika: Epoca... che storia 13.05 Aktualno: Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pal-lino Summer 2012 16.05 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Captain Cook Cruises - Nelle isole Fjij 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Il portolano 20.20 Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Il monaco di Monza (kom., It., '63) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Un marito per Anna Zaccheo (dram., It., '53) (t Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.05 15.40, 18.15 Risanke in risane nanizanke 11.10 Nan.: De- dek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Ko spomini bledijo (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.20 Nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip (pon.) 17.35 Dok. serija: Zdravje v Evropi: Potovanje, ki se ne konča (pon.) 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Opus 23.40 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 14.10 Na lepše (pon.) 14.40 Dok. odd.: Spust v podzemlje: Podzemske jame pri Vjeng Šjaju (pon.) 15.25 Komponist, portret skladatelja Janeza Matičiča 16.15 Odd.: Kaj govoriš? = So vakeres? 16.35 Dober dan, Koroška (pon.) 17.05 Dok. odd.: Hollywoodski lisjak 17.55 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 Koroška poje 2012 - 40 let 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. film: Prihod domov - 75 let Orkestra izraelske filharmonije, 20.50 Dok. film: Dediščina Evrope - Prišel sem vam povedat 22.30 Nan.: Vera: Skrite globine (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30 Poročila 9.05 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 14.00 6. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volivcev 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak junior 15.30 Tartinijev festival 16.00 Vesolje je 16.30 Biker explorer 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.50 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 „Meri-diani" 22.15 Kino premiere serija: Kamera teče 14.25 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.50 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Lizzie bo popstar (kom., ZDA, '03, i. H. Duff) 21.45 24UR Zvečer 22.15 Nan.: Na trdih tleh 23.10 Nan.: Chuck A Kanal A 7.10 Risane serije 8.05 Svet 8.30 Nan.: Vlomilci 8.55 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.00 18.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle športi 13.1017.05 Nan.: Številke 14.0516.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.35 Čarovnije za vsak dan (rom., ZDA/Avstralija, '98, i. S. Bullock, N. Kidman) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Plezalec (akc., ZDA/Fr./It., '93, i. S. Stallone) 22.00 Film: Rambo (akc., ZDA, '82, i. S. Stallone) 23.50 Film: Državni sovražnik (dram., ZDA, '96) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor s filmskim amaterjem Aljošo Žerjalom ob izidu monografije, posvečene njegovemu 60-let-nemu filmskemu ustvarjanju; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 1. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Primorski odri; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Ve- 22.30 Športel 0.10 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Lung za življenjsko uspešnost in pismenost 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Posegovi prijatelji 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. černi dnevnik; 20.00 London Calling (pon.); 21.00 Glasba danes (pon.); 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Bienale arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Nedelja, 23. septembra 2012 KULTURA / pordenonelegge - Niz srečanj tudi s slovenskimi avtorji Meja je za ustvarjalce predvsem obogatitev Sodelovanje, ki ga festival Pordenonelegge že več let goji z Društvom slovenskih pisateljev, je letos dobilo dodatno nadgradnjo: evropski literarni projekt, ki je pordenonski festival povezal s slovenskim Vilenica in irskim Cuirt. Končni cilj večletnega projekta bo izid publikacije s prevodi avtorjev iz omenjenih držav, podlago zanjo pa so v teh dneh začeli postavljati v Pordenonu. V jutranjih urah z delavnico-pogovorom o prevajanju, ki so se ga udeležili slovenska pesnika Dejan Koban in Tibor Hrs Pandur ter njuna italijanska kolega Roberto Cescon in Piero Simon Ostan: Miha Obit je pripravil osnutke prevodov njihovih pesmi, ki jih bodo morali avtorji izpiliti za objavo (najbrž v elektronski e-knjigi). Colloquium I pa je včeraj popoldne zbral za isto mizo slovenska pisatelja Marka Sosiča in Dušana Šarotarja ter irskega raziskovalca in docenta Johna McCourta. V pogovoru, ki gaMarko je vodil Miha Obit, so skušali odgovoriti na vprašanje, koliko je meja vplivala na njihovo življenje in ustvarjanje. Obit je uvodoma spomnil, da je italijansko-slovenska meja nekoč pomenila ločnico med dvema svetovoma, zato so bili tudi odnosi med obema kulturama težavni, danes je k sreči drugače; Scitture parallele je naslov zbirki esejev, ki jo je Miran Košuta posvetil italijansko-slovenskim kulturnim odnosom, ko je kazalo, da se vzporedni književnosti ne bosta srečali. Nedvomno tudi zaradi težkega bremena polpretekle zgodovine, kot priča tudi avtobiografija Cirila Zlobca, ki je kot desetletni otrok med prvim obiskom Trsta doživel fašistično psovanje in pljuvanje. Marko Sosič je odraščal z mejo: tisto med dvema državama, zaradi katere so se na rojstnih Op-činah ustvarjale dolge kolone tovornjakov. A tudi z mejo med ljudmi, na primer med slovenskimi in italijanskimi otroci. Odraščal sem v strahu do drugega, v prvi vrsti do istrskih beguncev, istočasno pa sem si želel njihove družbe, je dejal Sosič: vesel sem, Z leve: Dušan Šarotar, Miha Obit, Marko Sosič in John Mc Court da me ta radovednost spremlja vse življenje, kajti zapiranje v slovensko ali italijansko skupnost se mi zdi zelo omejevalno. Tudi Prekmurec Šarotar in Irec McCourt, ki je irsko mejo zamenjal za tisto pri Miljah, sta se strinjala, da je meja istočasno prednost in sinonim za neudobje. Prednost, ker avtorju ponuja številne zgodbe in ga bogati z različnostjo kultur, neudobna, ker v ljudeh še vedno vzbuja strah ...in jim kljub združeni Evropi otežkoča premike; med Ljubljano in Trstom ali Budimpešto se človek skoraj ne more premikati z javnimi prevozi, je opozoril Šarotar. Prednost, ker je lahko tudi odlično sredstvo za pre-moščanje nezaupanja, za podiranje mentalnih mej. Danes bo v Pordenonu na sporedu Colloquium II: ob 18. uri se bodo z Miho Obitom pogovarjali Aleš Šteger, Miroslav Košuta in William Wall. Ob isti uri bodo na festivalu predstavili tudi Sosičev roman Tito, amor mijo. Poljanka Dolhar pordenonelegge - Nagrada Zgodovina v romanih Iana McEwana Številnim prepletanjem zgodovine in literature je posvečena nagrada La storia in un romanzo (zgodovina v romanu), ki jo festival Pordenonelegge podeljuje v sodelovanju z goriškim festivalom èStoria in ob podpori banke FriulAdria Crédit Agricole. Nagrado so sinoči podelili angleškemu pisatelju Ianu McEwanu, enemu najbolj priljubljenih evropskih avtorjev, ki v svoja dela zelo pogosto vključuje zgodovinske tematike. Tudi na srečanju v prepolnem Verdijevem gledališču je v pogovoru z Albertom Garlinijem izpostavil oporo, ki jo njegovim romanom ponujajo zgodovinska dejstva. Svoj najnovejši roman »Sweet Tooth« je McEwan postavil v obdobje hladne vojne: italijanski prevod bo v kratkem izšel pri turinski založbi Einaudi, ki je že izdala številne prevode njegovih romanov, mnogi med njimi pa so dostopni tudi slovenskim bralcem (Pokora, Otrok o pravem času, Neskončna ljubezen, Sobota, Solar). (pd) SAWAL NOVA GORICA EDINI POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER VOZIL OPEL NA GORIŠKEM SAWAL 8 LET BREZPLAČNE GARANCIJE SAWAL OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA OPEL. ENOSTAVEN NAKUP: POTREBNO DOKUMENTACIJO 2A REGISTRACIJO UREDIMO KAR PRI NAS. SERVIS 4+ : ZA VOZILA OPEL STAREJŠA KOT 4 LETA DO -40% POPUSTA. 5AWAL NOVA GORICA INDUSTRIJSKA CONA KROMBERK ULICA VINKA VODOPIVCA 16, 5000 NOVA GORICA, SLOVENIJA WWW.SAWAL.SI - TEL. 003865I 330 63 30 PRODAJA; ALES JAKONČt£ - 003*65/3306334 - afejjakar>cic@$awal.sl SERVI& DEJAN ANDLOVEC - 003S 6 5/3306331 - dejan.andlovec^sovvaksi NAD. DELI: EOSTJAN NUSDORFER - 003865/3306337 - bosTjQn.nusdorfer@SQWcl.si PRODAJA SERVIS NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA KLEPARSTVO LIČARSTVO Wir leben Autos. i«-« X\ zmerno Í~¿jasno ¿^oblačno / PREDSTAVITEV KNJIGE Nedelja, 23. septembra 2012 27 oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^ anticiklona vremenska slika C 1000 o GRADEC 12/18 TOLMEČ O 6/21 ¿5 TRBIŽ O 5/20 ¿h, CELOVEC O 8/18 O 5/15 KRANJSKA G. £ O PORDENON VIDEM O 11/23 ČEDAD O 11/22 O TRŽIČ 10/16 O KRANJ o 8/17 S. GRADEC CELJE 10/18 O MARIBOR o 11/20 PTUJ M. SOBOTA O 12/21 O N. GORICA 12/19 O LJUBLJANA 10/17 POSTOJNA O 9/16 KOČEVJE N. MESTO 8/18 O ____ ZAGREB 10/21 O ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 18/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Pretežno oblačno, od obale do predalpskega pasu; ponekod bo deževalo, predvsem na vzhodu. V Alpah bo vreme boljše, na Trbiškem in v višji Karniji se bo nebo razjasnilo. Ponoči se bo postopno pooblačilo. Jutri bo v vzhodni Sloveniji zmerno oblačno. Drugod bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. Danes bodo v višje sloje pritekali toplejši in suho zahodni tokovi, v nižjih slojih pa bo prevladoval severozahoden vlažen zrak; v ponedeljek bodo prevladovali severozahodni vlažni tokovi, nato pa se bo v ^ večernih urah pojavila atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.00 Dolžina dneva 12.07 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 0.37 Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenska fronta se severno od Alp pomika proti vzhodu. Z jugozahodnim vetrom bo jutri pritekal bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave, večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo težav. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.01 najnižje -33 cm, ob 8.26 najvišje 25 cm, ob 13.56 najnižje -1 cm, ob 18.50 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.51 najnižje -43 cm, ob 8.40 najvišje 34 cm, ob 14.25 najnižje -13 cm, ob 19.52 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............8 1000 m ..........15 2500 m............7 1500 m ..........11 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v visokogorju 5,5. TOLMEČ O 8/21 /yi VIDEM o 13/23 O PORDENON 14/22 TRBIŽ O 7/20 ČEDAD O 14/22 CELOVEC O 12/21 O 11/14 KRANJSKA G. q /V TRŽIČ U 12/19 _ O KRANJ O N. GORICA 16/21 O LJUBLJANA 13/22 POSTOJNA O 11/19 KOČEVJE o GRADEC 8/25 ___ M. SOBOTA MARIBOR 015/26 014/24 PTUJ CELJE 13/22. ^TJ1 ' ZAGREB 12/26 o 10/20 S. GRADEC N. MESTO 10/24 v3 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno. Na Trbiškem in na obali se bo lahko nebo razjasnilo. v gorah pa bo ponekod deževalo, predvsem v Predalpah in v nižinah. Na obali bo pihal zmeren veter z juga. V večernih urah se bodo padavine okrepile in razširile: pojavile se bodo nevihte v nižinah in na obali. V ponedeljek, torek in sredo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in toplo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Le v noči na torek se bo dež na zahodu prehodno okrepil in predvidoma razširil nad večji del Slovenije, možne bodo posamezne nevihte. münchen - Včeraj odprli 179. Oktoberfest Pivo že teče v potokih Litrski vrček piva stane letos 9,50 evra oz. 40 centov več kot lani, ko je obiskovalcev bilo 7 milijonov MÜNCHEN - V Münchnu so včeraj točno opoldne odprli že 179. praznik piva Oktoberfest, na katerem do 7. oktobra pričakujejo okoli šest milijonov obiskovalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Ozapft ist,« s temi besedami in dvema udarcema je župan bavarske prestolnice Christian Ude opoldne odprl prvi sodček piva in s tem tudi prireditev. Prvi vrček je po tradiciji ponudil bavarskemu ministrskemu predsedniku Horstu Seehoferju. Po poročanju dpa so kljub hladnemu in deževnemu vremenu že od jutra v Münchnen drli številni obiskovalci, mnogi oblečeni v tradicionalne usnjene hlače in dirndle. Že pred poldne-vom so bili veliki šotori - na Teresienwiese jih je 35 - polni do zadnjega kotička. Lani so obiskovalci Oktoberfesta - bilo jih je skoraj sedem milijonov - popili 7,5 milijona vrčkov piva in pojedli pol milijona pečenih piščancev, 70.000 svinjskih krač ter 200 volov in telet. Poleg tega gredo v promet vsako leto tudi preste in cmoki. Prireditev sicer izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Kasneje so jo premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici običajno lepše, ime pa je ostalo. Od leta 1810 Oktoberfesta ni bilo le 24-krat. Odpovedali so ga v času obeh svetovnih vojn, med epidemijo kolere ter v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja. Letos litrski vrček piva stane 9,50 evra, kar je za 40 centov več kot lani. Zaradi takšnega povišanja cene so bili organizatorji deležni številnih kritik že pred začetkom prireditve. Sicer pa se je cena piva v desetih letih zvišala kar za 43 odstotkov, zato je že nastalo gibanje, ki se zavzema za to, da liter piva ne bi smel stati več kot sedem evrov. (STA) Navidez brhka plavolaska nima prevelikih težav s prinašanjem kar ducata litrskih vrčkov piva ansa nizozemska - Izgredi Zaradi vabila na Facebooku zabava ušla izpod nadzora HAAG - Rojstnodnevna zabava 16-letnika na Nizozemskem se je včeraj zjutraj sprevrgla v izgrede z najmanj šestimi ranjenimi in okoli 20 aretiranimi mladostniki. Najstnik je vabilo na zabavo na družbenem omrežju Facebook pomotoma objavil tako, da so ga lahko videli vsi, kar je povzročilo divjanje več tisoč najstnikov po ulicah manjšega mesta. Po objavljenem vabilu je na tisoče najstnikov v mestu z 18.000 prebivalci v okrožju Groningen divjalo po ulicah, ropalo trgovine in plenilo vrtove. Množico so prišle obvladovat tudi mobilne policijske enote, v katere pa so razgrajači metali kamne in steklenice. Podtaknili naj bi tudi nekaj manjših požarov, uničevali ograje in pohištvo, po tleh pa so ležale pločevinke piva. Najstniki so začeli prihajati v petek zvečer, saj je domačin svoje načrte za 16. rojstni dan objavil kar na Facebooku in ob tem pozabil na nastavitve zasebnosti, zato so lahko vabilo videli prav vsi uporabniki tega priljubljenega družbenega omrežja. zda - Pred »upokojitvijo« raketoplana Endeavour zadnjič preletel Kalifornijo Raketoplan med preletom mostu Golden Gate v San Franciscu ansa LOS ANGELES - Vesoljski raketoplan Endeavour je v petek na hrbtu predelanega boeinga 747 še zadnjič poletel nad ameriško zvezno državo Kalifornijo, preden so ga upokojili v znanstvenem muzeju v Los An-gelesu. Prelet raketoplana od juga oziroma zračne baze Andrews v puščavi Mojave do severa Kalifornije in nazaj si je ogledalo na tisoče ljudi, posebej privlačen pa je bil pogled nad mostom Golden Gate v San Franciscu. Endeavour je v Kalifornijo priletel v četrtek iz Houstona, kjer se je ustavil na poti iz vesoljskega centra Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi. Endeavour so zgradili leta 1991 v Kaliforniji za 1,7 milijarde dolarjev. V 20 letih je opravil 25 vesoljskih poletov, med katerimi je obiskal tudi rusko vesoljsko postajo Mir. Ime je dobil po ladji, ki ji je poveljeval slavni britanski pomorščak James Cook, v vesolje pa je zadnjič poletel maja leta 2011. Ameriška vesoljska agencija Nasa je vse tri delujoče raketopla- ne lani upokojila. Poleg Endea-vourja je v muzeju končal najstarejši Discovery, ki je na ogled v muzeju Smithsonian nedaleč od Was-hingtona. Atlantis pa bo ostal v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Enterprise, ki ni nikoli poletel v vesolje, pa so iz Smithsoniana preselili v New York na letalonosilko Intrepid. V vesolje sta poletela še dva raketoplana. Challenger je eksplodiral ob vzletu leta 1986, Columbia pa je razpadla ob povratku na Zemljo leta 2003. Nasa je raketoplane, ki so bili med drugim ključni za izgradnjo Mednarodne vesoljske postaje (ISS) v zemeljski krožnici, upokojila zaradi varčevanja in novih načrtov. Astronavti zdaj na ISS potujejo z ruskimi raketami sojuz, v prihodnje pa bodo tudi z raketami zasebnih podjetij. Nasa se medtem osredotoča na raziskovanje bolj oddaljenega vesolja in načrtuje človeški polet na asteroide ter na planet Mars. And roid Market di Frontiera Okusi na meji LefsGo! Gorizia Gorica vedno pri roki. Referenčna aplikacija za vsakogar. Naloži si jo sedaj! obCina gorica ODBORNIŠIVO ZA KU1HJR0 IN DOGODKE m'PlI -.HlOMA ■I ' I lih'." J GIUUA CONFCOMMERCIO Gorica