Dopisi. Sv. I\j v Slov. gor. (Volitve v Cirkaici.) Cadae reči se gode v aaši cirkaiški občiai. Celo leto že odlagajo volitve. Ljadje so hodili gledat ia povpraševat, pa vedao ae je reklo: se ai aič, pa kmala bo vse razpisaao. Včasi pa ao ae gospod Korl tadi malo razjezili. Nikjer ai bilo aikdar videti imeaika volilcev, aikjer aismo mogli aajti razglaaa. Zdaj pa se je aaeakrat reklo: že od 8. oktobra je vse razpisaao. Ia res, aa občiaski tabli so aašli razglas — pa skrit za dragimi papirji, ia imeaik volilcev je tadi prilezel iz avojega skrivališča. Ta vidimo črao na belem, da je volilai imeaik rea že od 8. okt. aa razpolago — pa izvedeti se je to smelo še le potem, ko je že davao potekel čas za reklamacije. Ia to ai moglo drngače biti, ker je tako hotela aemška pamet. Ko so namreČ volilci videli imeaik, prijemali so ae za glave ia Biso mogli verjeti avojim očem. V prveia razredn volijo Bčastai občaai". To so vam presaeti Bereabiirgarji" — ker aiti vsi odborniki ae vedo, kdaj ao bili izvoljeai, aiti jih ne pozaajo. Zdaj pa se mariborBki Šmiderer, slavai Helel, dr. Veaigerhole, doma iz Sredisča, ia še nekaj takih za Cirkaico Bvelezaslažaib" mož, blišči v prvem razreda pred vsemi davkoplačevalci. Veliki po3estaiki pa, ki plačajejo velike davke ia so dozdaj vedao volili y višjem razreda — vsi so potiaajeai aazaj daleč za tiste, ki ae plačajejo aiti viaarja davka ia ki za aašo občiao aimajo aiti toliko zaslag kot aajzadaji viaičar ali blapec. Kakšae drage krivice so se še godile, bomo že poročali, da vsi občaai S7ojega preljabezajivega predstojaika prav gpozaajo. Daaes si dovolimo samo vpraaanje: Eaj porečejo k takema početju političae oblasti? Eaj takega ae gotovo še ai aikjer zgodilo! Ia ti BEorl", ali je to pravilno ia pravičao? Ali se to spodobi za moža, ki bi bil rad občiaski predatojBik, ki aaj skrbi za red ia pravico? Ali tako skrbia za svojo občiao? Ali ao ti več aekateri Bgospodjett, ki še Cirkaiee ae pozaajo, kakor vrli domači poaestaiki, ki morebiti plačajejo pet- ali desetkrat več davka kakor ti ? Dobro, da 8i se pokazal, kaksea si v resaici! Gotovo se še spomiajaa, kako si pod Repaikovim križem Bogeca podplate kazal — skrbeli bomo za to, da boš tako delal tadi pod župaaskim stolcem. To bo aajlepše plačilo za tvoje delovaaje! Iz Gornjega Dupleka. (Od broda.) Veliko ljadem je zaaa brod aa Dravi v Zgor. Dapleka, ker gre okrajaa cesta iz Maribora črez brod, mimo varberskib hribov aa Ptaj. Ako prideš, dragi prijatelj, iz Maribora do broda ia potem čez Dravo, vidis gosiilao g. Krajnca. Oglej si bolj nataačao to hiso ia zapazil boš aad vrati kameaito plosčo, aa kateri so vsekane besede: Gaat - Haus zam Johaa Krajnc. Zaradi tega aemškega aapisa je bil že g08tilaičar opozorjea, aaj naredi tadi sloveaskega. Obljabil je sicer, da bo hitro dal vaekati sloveaski napis v ploačo, toda preteklo je že 6ez dve leti, pa sloveaskega aapisa še aima. Kaj pa bi vi rekli g. Erajac, 6e bi se Sloveaci tako ogibali vaše gostilae, kakor se vi izogibate sloveaskega, aapisa? G. Erajac je tadi račaaaki vodja od broda. Eer pa brod spada štirim občiaam, v katerib so večraoma vrli aarodai možje, Vam avetajem, da zabtevate od g. Krajaca sloveaske spiae ia račaae. če aoče aloveaski poslovat, pa si izvolite dragega moža. Povsod ^re Slovaa aa daa, kateri ai zaspaa. Vzemite si za vzgled vrlo občiao Gočova v Slov. gor. Popotaik čez brod. Sv. Trojica v Slov. gor. (Popravek.) Spoatovaai goapod aredaik! V zadaji številki BSlov. Gosp." ste delali krivico aasema gosp. piirgermajatra. Rekli ate (kdo Vam je le povedal?), da aaš g. piirgermeister premalo skrbijo za C88te, ia da moranao mi Trojičaai do kolea po blata kobacati. Je že res, aaa g. piirgermei8ter so poskrbeli za strašao velike aemake aadpise po trga, aa ceate so pa pozabili. Pa veste, g. ptirgermaJ8tra le pustite pri mira; oai že vejo, kaj dela.jo, aaš g. Golob. So hodili k leaarčkemu Mravljaka, Bog jim daj dobro, občinske politike se učit, naš g. Golob, in Leaarčani bi jih kaj radi imeli; so skoro tak ^kiajf, ^frajadlih" pa ae bolj kakor pokojai g. Mravljak leaarčki, Bog jim daj dobro, aas goap. Golob. BPecirksobmaatt lea irčki so letos aameravali biti nas g. Golob. So bodili aa volitre k Sv. Leaartn ia so tatn tadi za piti dali, pa aiso bili izroljeai tai g. Golob. Celi trojički trg bi Bpoflajštrali", če bi dobili kljače od Bpecirkaparkaae" naš g. Golob, ia Trojičaai bi aič več ne kobacali po blatu. Pa aiso ngratali" ^pecirksobmaa" aaš g. Golob, aič ae bodo npecirkssparkaae" odpirali ia ae bodo trga a kmeckim denarjem ^fiajštrali" aaa g. Golob, aemškatarski trojički piirgarji še bodo dalje po blatn kobacali, če ae bodo segli v obžiaako kaso aas g. Golob. Tržan 8 tnrškim aadpisom. Spodnja Polskava. Le malo kedaj se slisi t easopiaih o naa Sp. Polskavlaaov. Marsikdo bi si mislil, da pri aas živimo življeaje, mirao, brez aarodaih bojev. Pred par leti še nismo pozaali medaebojaega aasprotstva, čeravao se je šopiril aemčurski dah s Pragerskega po Polskavi ia lovil v svoje kremplje sloveaske posestnike omahljivce. A mi smo to mirao gledali misleč, kaj to, saj to aima za aa8 aobeaih posledic. Prialo je drngače! Ob volitvab, aaj so bile občiaake, deželao ali držarao - zborske, aismo se brigali za naše narodae može, puščali amo vedao vse aasim aasprotnikom ia atem amo zagazili. Za vso aaso potrpežljivost in udaaoat začeli so aas izzivati s svojo nemako-lateraasko šolo. S to šolo aam hočejo aaae otroke potujčiti ia odtajiti, dobro vedoč, da kakor bitro imajo mladiaj aa svoji strani, jim bo lahko doaeči vse kar želijo. Zaaao je, da so otroci takih aol aajbujsi aasprotaiki aloveaskega jezika, aa-večji zagrizeaci, pravo aemearsko agitacijsko orodje. Da čim prej dosežejo svoj smoter, je njih geslo: nRazširjevati šolo mačilaico kolikor se da, otroke revaih starisev brez solaiae sprejemati". Šolaiao bodo plačevali sami, saj ae bo treba dolgo. Ia kakor bitro bodo videli, da jim je treba nove aole, bodo priromali očka Steinklauber v spremstvu g. Potočaika ia 8 poaosom rekli, aaša mačilaica je prenapoljeaa sloveaskih otrok, mi zahtevamo aovo šolo aa vaae atroške. Ia tedaj bodo aaši aemčurji radostao dovolili ia rekli: ^Goapod, vae karkoli zahtevajo, vae bomo atorili". Ia da se aaai aemčarji čimprej vredae akažejo pragerskim Nemcem, kateri jim za hrbtom oale kažejo, 80 skrbeli, da je prišla občina v posiliaemake roke, da aas bodo tem lažje Pragerčani izseBavali. Zvedeli amo, da je krajai aemški solaki avet akleail zidati šolo na aase stroake ia ko to doaežejo, delali bodo na to, da postaae Pragerako aamostojna davčaa občiaa. Tako ne bomo imeli s Pragerakega aobeaih dohodkov, pač pa bomo morali plačevati aemako aolo. Vaščaai, vzdramite ae, ae bodite taki zaspanci ia ae trobite vedao to aenmao aemskutanjo v vaao škodo! Videli boste, da 8e bodo Pragerčaai ločili od vas ia vas gmotao ia gospodarako ugonobili. Eje je vaaa zavest! Eje je vas poBOS? Pazite dobro, da vaa nemčurji ae ngoaobijo! Prihodfljič več! Ljutomer. (Nasa aemska m-nčilb i c aj čajte, kako goreč Nemec je aolski vodja aa ¦emaki aoli v Ljatomera! — Kako goreče zna skrbeti, da ae pomaoži stevilo aloveaskih otrok aa aemski šoli. Rekel je aloveaskim atarisem, caj že ea daa poprej pripeljejo »yoje otroke k zapiaavaaja, drugače ae bodo sprejeti, ker ae jih je že prej toliko oglasilo, da ae bo prostora za aje. Kdo bi ae ae čndil?! Mi amo deaedaj bili prepričaai, da imate aa aemški soli preveč proatora, pa — premalo otrok! Eaj pa vi mialite, goapod aolski vodja?! Veliko ae trndite v akodo sloTeaakemn naroda, ki ate izšli iz ajega; pa to vam ai v čaat ia koriat, ker rkdor zaaičuje se aara, podlaga je tnjčevi peti!" Kakaao plačilo pričakujete za svoje olikaaega Človeka aevredao dejaaje?! Pričakujete povišaaja ?! Ali mialite, da poataaete aadačitelj aa soli, kjer ste tako dolgo robovali?! Ali Be vidite, da vas Nemci ae marajo?! Zaaai učitelj Voller se je oglaail v BTagesposti" st. 290 od 19. oktobra. Ne omeajali bi tega, če bi ta dopia ae bil priznaaje, aa kako alabih aogah atoji Bemska šola. ,Nada, upaaje boljae prihodajosti za Nemce aa Južaem Štajerskem leži v aapredkn poaemč«valaic! Učitelj aa taki poaemčevalnici ima silao težavao delo! Ne arae biti samo nčitelj, ae, v prvi vrsti mora biti Baacijoaaleca — Sloveaožerec. Ako ma maajka ta laataoat, ni za rabo, ia aaj si bo tndi aajboljai učitelj!" Ia aedaj pride prizaanje! nKazpisaaa je bila aadnčiteljaka služba ia tudi eno ačiteljsko mesto! Šola je v trgu, blizu železaice, štirirazredaica, v drugem plačilnem razredu. V trgu je okr. glavarstvc, razfli uradi itd. Šolako poslopje aovo, u&l dovolj aa razpolago, toda maajka — ačeacev. Vae to 80 take okolščiae, ki vabijo učitelje. Kajpak, lepo staaovaaje, lepa plača, pa malo dela!? Vsaj preostaja časa za agitacijo! Ia veadar, za obe mesti se je oglasil samo ea proaajik! To je rea žalostBo!" Ia g. Voller išče vzrokov! Prvi vzok: vzgoja in ponk aa taki poBemčevalaici je zelo težek! To vam pa že verajemo! Zakaj pa lovite sloveaake otroke, zadovoljite ae z aemakimi! Dragi vzrok: trdoarčfli SloveBci pregaajajo aemske učitelje, jih aovražijo, čraijo po čaaaikih — jih tudi včaaih pretepejo, kadar se preveč spozabijo. Tri resaice odgevajo iz Vollerjevega dopiaa. Prva: poaemčevalnice aa južaostajerskem nimajo dovolj otrok, aeveda jih maajka tndl v Ljutomern, zato pa jih treba loviti aa vse mogoče Bačiae. Druga: v teh šolah se amstveao kvari ia zanemarja gloveaska deca. Tretja: učitelji aa teh aolah so pijoairji, ki bi aaj zidali vaeBemški moat do Adrije! Ia v take šole poaemčevalnice bi vi aloveaski atariši poailjali svoje otroke!? Saj je znaao, da aiti trdi Nemci aočejo posiljati avojih otrok v take poaili-aemške aole!