Listek.
249
pičili pa seveda ne zadeva toliko uredništva, ampak prestavljalce. Uredništvu se pač godi kakor v dunajski orožarnici Krpanu, ki je vzkliknil: ,,V čem bom pa izbiral? To je sama igrača." Ko bi imeli kaj prostora odveč in bi to kaj pomagalo, ponatisnili bi na tem mestu ,,levite", ki smo jih čitali nekje drugod našim prelagačem, zlasti onim, ki prelagajo iz slovanskih jezikov. Toda za to pot se moramo zadovoljiti s tem, da jim zabičimo ob kratkem ta-le navodila: 1. Prelagajte samo taka dela, o katerih je dognana sodba, da so izvrstna, 2. Prelagajte taka svetovno slavna dela samo tedaj, ako ustrezajo našim domačim razmeram, ali pa jim dajte primerno, domače lice. 3. Podajajte nam taka dela v pristni, domači,  a ne  v srbski,  češki,  ruski itd. slovenščini.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Letnika V. r. sešitek ima nastopno vsebino: F. Kavčič: Slovenska imena koroških plemičev do 1. 1500; M. S.: Podružnica sv. Petra na Vrhu; J. Barle: Velesovski župnik J. Rahne; A. Koblar: Kranjske cerkvene dragocenosti; S. Robič: Kranjski lišaji. Med malimi zapiski nas zanimajo ,,Stavnice" in  ,,Nemiri  v Smledniku 1.  1848,"
Slovensko planinsko društvo lepo uspeva Ono nam zlasti živo priča, da Slovenci napredujemo povsod ter si osvajamo tudi take proge novodobne prosvete, kjer smo vse do najnovejšega časa kar molče prepuščali prostor popolnoma ali pa večinoma premogočni nemščini. To se je dogajalo zlasti pri raznovrstnih športih. No, hvala Bogu, sedaj imamo že tudi slovenske kolesarje, slovenske hribolazce i. t. d. Zato smo tudi ,,Planinski Vestnik", novoustanovljeno glasilo ,,Slov. pl. društva", prav veselo pozdravili, ne da bi nejevoljno vzkliknili: ,,Ze zopet nov list!", ker smo prepričani, da je pri njega ustanovitvi odločila čutna potreba, in da torej ta ni nepotrebno cepljenje pisateljskih sil, ampak blagodejno delodelje in ugodna razbremenitev zlasti leposlovnih listov. — Druga ,,Vestnikova" številka nam je prinesla razen nadaljevanja o ,,Obleki in opravi turistovi" in drugega drobiža tudi M. Kosa potopis ,,Iz Stahovice na Konja." Poleg zanimive vsebine nam je pohvaliti zlasti ,,Vestnikov" lepi, pravilni in domači jezik.
Kaj živahno je tudi društveno gibanje, in ker še ni nastopila ,,planinska" sezona, prirejali so „planinci" vsaj društvene večere, tako šele pred kratkim časom hitro zaporedoma dva. Dne 13. t. m. je predaval prof. Orožen o Rogački gori in o krasnem razgledu s te tako nizke gore. Njen hrbet je troglaveu, pot tja gori zelo zložna, čeravno se gora strma vidi. Na obronku ,,Pečovje1' stoji cerkvica sv. Donata. Blizu tam je Dtlina, kjer so častili solnčnega boga Mitro (napis je v Celju). Našli so se tam rimski novci, n. pr. ces. Gracijana Na gori je optični telegraf, in o sv, Ivanu se zažigajo kresovi na njej. —- Dne 18. t. m. je predaval prof. Borštner o Velikem Obirju ali Ojstrcu, ki je zlasti v botanskem obziru zelo zanimiv, V Kamnu na podnožju Obirjevem seje našla gotiška krsta zveličane Hildegarde, ki je sedaj na Dunaju. Na podnožju je tudi vas Obrje ali Obvirsko (Obvirje), odtodi nemški ,,Ebriach". Pod vrhom so kopali svinec, tam je tudi okapnica in meteorološko opazovališče, nekdaj rudarska hiša Z vrha je krasen razgled posebno na solčavske planine. Ob solnčnem vzhodu se vidi takšna zarja, kakor pri Sv. Marjeti na Golem (nad Igom). Na vrhu je sedaj  nova postaja z anemometrom.
Vrhu vsega tega je izdalo marljivo, čilo društvo še ,.Poro čilo o II. društvenem letu 1894". V Ljubljani 1895. Tiskala ,,Narodna Tiskarna". Str. 41. To poročilo obsega poleg društvenih vestij še naslednja dva spisa: Kocbekov: ,,Dr. Johaunes Frischauf" (s podobo), in Orožnov: ,,Prvi hribolazci na Triglav v dobi 1778 do 1837". Ta  velezanimivi spis,   ki je  najpreje    izšel   v  našem listu    (gl.  letošnjo   1    št.)  in se  bode
250
Listek.
nadaljeval, bi zaslužil, da ga več slovenskih razumnikov čita9 nego ima planinsko diušlvo članov. Nazadnje sledita ,,Zaznamek potov Slov. plan. društva" in ,,Imenik članov Slov. plan, društva". Vseh članov, šteje društvo 279, med temi 2 častna in 7 ustanoviteljev. Podružnice ima planinsko društvo do sedaj   v Savinski  dolini,  Kamniku in Radovljici.
Rezijanski katekizem. Prejeli smo od g. Loschija, ki je prevel na laščino tudi že Sketovo slovnico, tole knjižico: D o 11. G. Baudouin de C o ur t en ay, gia p r o-fessore nelle universita d i Kasan e diDorpat: II catechismo resiano. Con uua prefazione del Dott. Giuseppe L ose h i. Udine Tipografia del pa-tronato 1894. Str. 113 mal. 8°. Cena za izvod 1 lira in 50 centezimov. — Dasi ta nova izdaja ni nič druzega nego transkripcija Baudouinove, kar nam sicer kaže tudi že naslovni list, in dasi tudi uvod ne podaje nič novega, ampak je sestavljen zgolj na podlagi Baudouinovih razprav, vender toplo priporočamo lično tiskano in opremljeno delce zlasti laščini veščim Slovencem, ki se hote seznaniti z jezikom pozabljenih naših bratov Rezi-jancev; in to storimo tem raje, ker vemo, da so Baudouinova dela le malokomu pristopna. Predgovor sega do 42., katekizem sam do 82. str., odtod do konca pa majhen slovarček.
Slavische Anthologie. In deutschenUebersetzungen. MitEinleitung v on Gregor Krek. S tem se za to pot kar na kratko opozarjajo čitatelji na znamenito knjigo, ki je izšla v znani Cottajevi »Bibliothek d e r Wel ti i t e r atur«, katere vsaki zvezek, trdno in lično v platno vezan, velja samo 1 nemško marko. Obširnejši   razgovor,  kakeršnega je tako  delo  vredno,  priobčimo  prihodnjič.
»Oesterreichisch - Ungarische Revue« (Herausgegeben uud redigirt von A. Mayer-Wyde Wien.) je prinesla v letošnji 3. št. v oddelku: »Geistiges Leben in Oester-reich und Ungarn« na polčetrti str. ta-le s pisateljsko šifro P. v. R. podpisani sestavek : »Dr. Jos. Vošnjaks Gesammelte dramatisehe und erzahlende Schrif t en« Gospodu P. v. R-u smo prav hvaležni, ako namerja seznanjati nemški svet z našim duševnim napredkom. Vender bi želeli, da bi to storil v bolj splošnih, sicer ne tako podrobnih, zato pa bolj obsežnih pregledih, kateri bi podajali kolikor toliko verno sliko o našem prosvetnem položaju. S podrobnim razpravljanjem pojedinih pisateljev in njih del bode i nam i Nemcem, ki se za nas zanimajo, malo ustreženo. Tudi nam ne ugaja dolgovezni, na tisto preklicano uradno nemščino spominjajoči slog in poveličljivi, semtertja nekoliko bombastiški  ton.
»Die Zeit«, na Dunaju izhajajoči tednik, ki se odlikuje po svojih treznih, premišljenih sestavkih, je prinesla v 21. in 22. letošnji številki članek: »Die SI o ven en.. Von einem Slo vene n«, ki se ne bavi z našimi političnimi, prosvetnimi in gmotnimi razmerami tako razborito, s tako vzvišenega stališča in vender zopet tako stvarno, da si ne moremo kaj, da ne bi svojih rojakov še posebej nanj opozorili. »Slov. Narod« je pravo ukrenil, da ga je podal svojim čitateljem v slovenskem prevodu Po naših mislih bi čital ta članek s pridom tudi bodoči spisovatelj naše prag* ma tiske slovstvene povest niče, ker bi ondi našel nekoliko izvrstnih vodilnih idej in takih novih nazorov, katerim se bode nehote uklonil vzpričo njih zdrave logike.
Šesto letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Poročilo se završuje s temle pozivom: »Po takem smemo upati, da nam ostanejo zvesti stari podporniki, ali obračamo se tudi do drugih prijateljev slovenske mladine in narodnega napredka s prošnjo, naj blagovolijo pospeševati društveni namen. Posebno pa pozivljemo v svoje kolo bivše dunajske dijake, ki sami najbolj vedo, kako se študira  v daljnjem  velikem mestu,  kjer postaje   vse  vedno  dražje,  nekdanjih  zaslužkov