"-"trnna p^pfsra v gotovMr Leto XIII., štev. 199 Ljubljana, sobota ti. avgusta 1932 Cesta 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJul> ljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po SanjurjevI pomilostitvi Generalov dan med življenjem ln smrtjo — Po pomilostitvi so ga odpeljali v kaznilnico na nekem otoku Madrid, 26. avgusta, d. V zgodnjih jutranjih urah je bil davi na smrt obsojeni in nato na dosmrtno ječo pomiloščeni general Sanjurjo prepeljan iz vojaških zaporov na vojno ladjo, s katero bo prepeljan v vojaško ječo v Mahonu na Balearskem otočju. Za sodbo je javnost izvedela šele včeraj pop3ldne, ker je bila objavljena šele potem, ko je vlada že zavzela svoje stališče. Na seji ministrskega sveta, ki je zasedal skoro vse dopoldne, ni prišlo do sporazuma glede sodbe. Tudi poznejši razgovor med ministrskim predsednikom in predsednikom republike je ostal brezuspešen. Predsednik republike je samo podpisal dekret, s katerim se odvzamejo generalu Sanjurju vse vojaške časti. Popoldne se je ponovno sestal ministrski svet, ki je zasedal vse do pol 8. zvečer, nakar je predsednik vlade predložil predsedniku republike predlog za pomilostitev. Ves dan je torej bil general Sanjurjo med življenjem in smrtjo. V teku dneva je sprejela vlada celo vrsto prošenj za pomilostitev. Tudi vse politične stranke so se zedinile za skupno prošnjo, naj se general Sanjurjo, ki je bil še do nedavna eden najbolj popularnih ljudi na Španskem, pomilosti. Tudi vsi listi so se zavzemali za pomilostitev, češ da je republika. dovolj močna, da more biti tudi velikodušna. Ekstremni elementi pa so priredili pred vojaškim zaporom, kjer je bil zaprt general Sanjurjo, demonstracije in zahtevali njegovo justifikacijo. Tudi v vladi sta dva člana kabineta zahtevala izvršitev smrtne kazni, zaradi česar se je popoldne celo govorilo o možnosti vladne krize. General Sanjurjo je prebil ves dan v družbi svojega oproščenega sina in ostalih svojih rodbinskih članov popolnoma mirno. Popoldne so bili pri njem trije njegovi pri-jatelji, eden od teh je izjavil novinarjem, da je general Sanjurjo nenavadno miren, ter da ne kaže niti najmanjše potrtosti ali strahu. S svojimi prijatelji se je veselo razgovarjal, se z njimi šalil in igral karte, ter jim med drugim dejal, da je doživel že vse, !e tega še ne, da bi stal pred puškami. Pozno zvečer je prišel v zapor predsednik sodišča in sporočil generalu Sanjurju pomilostitev. General je baS večerjal s svojim sinom. Mirno je vstal, voščil svojemu sinu dober tek, nato poslušal sodne uradnike in se jim zahvalil ter zopet v največjem miru sedel k mizi ter nadaljeval z večerjo. Pomilostitev Sanjurja smatrajo ▼ španski javnosti za dokaz, da ni več pričakovati v procesu proti zarotnikom novih smrtnih obsodb. Ce je bil pomiloščen glavni voditelj upora, tudi njegovih pomočnikov ne more zadeti strožja kazen. Nove aretacije Madrid, 26. avgusta. AA. V zvezi z uporom z dne 8. avgusta je policija tudi zadnje dni aretirala po raznih krajih Španije mnoge osebe, o katerih sodi, da spadajo med reakcijonarne elemente. Razna znamenja kažejo, da so ti elementi pripravljali nov upor. Demonstracije SaJnt Sebastian, 26. avgusta. AA. Ko so listi naznanili, da je bil general Sam'jurjo pomiloščen, so se po ulicah Zbirale gruče ljudi s protestnimi klici proti vladi. Dva mlada aristokrata sta na ves glas zakričala »Naj živi Sanjurjo!« Množica se je vrgla na aristokrata in ju pobila na tla. Množica je postajala čimdalie večja. Zato je morala straža oddati par strelov v zrak, da je vzpostavila red. Več komunistov j« bflo aretiranih. Madrid, 26. avgusta, g. Poziv delavskih organizacij za proglasitev splošne stavke v znak protesta proti pomilostitvi generala Sanjurja, je bil po posredovanju osrednje zveze španskih delavskih organizacij zopet preklican. Tudi situacija vlade se je znatno izboljšala, ker so se radikalni socialisti po daljših posvetovanjih z ministrskim predsednikom Azano odrekli zahtevi, naj se general Sanjurio usmrti, in pustili oba svoja ministra Domin ga in Ailbatiosa v vladi. HITLER V UMOBOLNICI? Senzacionalne Informacije pariških in nekaterih nemških listov — V vodstvu stranke mu ho sledil Gregor Strassei Japonska politika v Mandžuriji Pomen borbenega ekspozeja Japonskega zunanjega ministra — Društvo narodov ima le moralno silo — Neodločnost Anglije London, 26. avgusta. AA Manchester Guardian priobčuje uvodnik o ekspozeju zunaniiega ministra Ušide v japonskem parlamentu. Uvodničar pravi, da ta ekspo-ze ne more nikogar iznenaditi. Izvajanja zunanjega ministra Uside so le olikan in olepšan izraz za politiko, ki jo je doslej Japonska vod-iJa napram Mandžuriji. Ciflj te politike je osvojitev Mandžurije. Po mnenju tega Liberalnega lista, je namen govora ta, da že vnaprej izpodfbije morebitne predloge Lyitonovega poročila o japomsko-ki-taiskem sporu. Nauk o neprizmamju nove mandžurske države, kakor ga je raztolma-£3 Stimson in kakor ga podpira Društvo narodov, je dokaj reven napram dolžnost!, ki bi jo imela ženevska institucija, če bo hotela izsiliti od Japonske svojega Slana, da spoštuje teritoriiaJjio integralnost druge države Ln razveljavi svoje dosedanje vojaško prodiranje. S praktičnega stališča je Stimsonova afccija, čeprav podprta od Društva narodov, medla, navzlic temo pa je z moralnega vidika pomembna, ker bo združila proti Japonski ne le kitajsko, marveč javno mnenje vsega sveta. List se nadeja, da bodo predlogi Lvttonovega poročila prisilili amtg!e§ko vlado, da bo stopila iz svoje dosedanje rezerve m se očitno postavila na Stknsonovo stran. Razkrita tajna princa Bourbonskega Po in formacijah vodilnega milanskega Usta je domnevni princ mednaroden pustolovec, po rodu Italijan — S poScfjami je Imel opravka že prav pogoste ca avstrijskega generala Alberta Bourbonskega. V francoskem policijskem arhivu so budi ugotoviU, da jc bil Lorioli leta 1902 v Franciji kaznovan zaradi nekega izgreda. Angleški policiji, ki ga je za časa vojne aretirala v Pireji, je Lorioli izjavil, da je rojen kot nezakonski sin Franca Jožefa ▼ Milanu. Pri angleški policija je zabeležena tudi Loriolijeva izjava, da je kot sin generala Bounbooskega leta 1895 dobil ameriško državljanstvo, da se je r Ameriki oženil m da je v tem zakarm dobil 6ina, ka še zdaj nosi njegovo ime. Preiskovalni sodnik v Parizu zaslišuje zdaj morilko Bran-Soleri v zvezi z vsemi temi novimi odkritji. Pan.z, 26. avgusta. AA. Po vesteh iz Milana, objavlja »Corriere delia Sera« obširen članek, v katerem trdi, da je tako /vani princ Edgar Roiurbonski, ki ga je nedavno ubila njegova prijateljica v Parizu, v resnici italijanski pustolovec po imenu Carlo Lorioli. Ta Lorioli je sin trgovskega agenta iz Milana in je rojen L 1862. Pozneje se je zelo bogato oženil, pa je kmalu zapravil -vso doto. Ko je dobil sina, je odšel v Švico, 1. 1911 pa se je vrnil v Milan. Ob začetku svetovne vojne 6e je pojavil v Benetkah v druabi dveh žensk, potem pa je zapustil Italijo, ne da bi bil poravnal hotelske račune, zaradi česar ga je sodišče v odsotnosti obsodilo na tri leta ječe. Lorioli je nato odSel ▼ GrSjo, kjer se je 7-ačei predstavljati kot prime Edgar Bour-bonski. Toda leta 1916 so ga t Pireju aretirali ter ga odvedli v Rim, kjer bi bil moral biti obsojen zaradi špijon&že v korist Nemčije in Avstrije. Nekdanji njegov odvetnik Venanti je sedaj po sliki, ki so jo prinesli listi, spoznal enojega bivšega kli-jenta. Lorioli ja so pozneje izročili sodišču v Benetkah ki ga je ponovno sodilo zaradi neporavnanih računov, tokrat pa ie bil obsojen vsega 6kupaj samo na nekaj mesecev zaporu. Kakor hitro je bil Lorioli izpuščen na svobodo, se je spet pojavi.1 v Milanu ter s i od svojega odvetnika izposodil tisoč lir, če? da bi rad odpotoval v Španijo. Samo ob sebi se razume, da denarja nikoli ni vrnil, niti ni odvetnik od takrat dalje ničesar več čul o njem Odvetnik Venanti, ki je dal vse te podatke, poudarja, da je Lorioli v času, ko je bil zaprt v Milanu, prejemal ogromne vsote denaria od neke žene i;? Amerike. Na podlagi dokumentov, ki so se našli pri njegovi materi, je razvidno. da je Lorioli bil špijon za Nemčijo in Avstrijo. »Corriere dela Sera« pravi na koncu, da policija še nadalje raziskuje identičnost tega princa Bourbonskega. To odkritje milanskega lista potrjuje tudi pariška policiia. Tako se je iz kartoteke n<5 policiji moglo dognati, da je mati Loriolija bila pred svojo poroko prijotelji- Konec italijanskih manevrov Parugla, 26. avgusta, ž. Manevri italijanske vojske so »topili r zaključno fazo. Včeraj je uspelo defenzivni »modri« stranki docela zaustaviti ofenzivo »rdečega« nasprotnika. Modri »o ček? preSi ▼ proti-ofenzivo in predrli rdečo fronto. S tem so se velike vojne operacije zaključile. Danes so se vršile na vsej fronti strelske vaje, jutri pa bo okrog Gubbija velika vojna parada, ki ji bosta prisostvovala bržkone tudi kralj m MussoliirL Potres na Koroškem Celovec, 26. avgusta. a. Danes ob 11.02 so čutili ▼ Celovcu precej močan notres, sličen kot je bil 1. januarja 1926. Potre«, »e je pojavil iz severne smeri iin izginil proti jugu z votlim bobnenjem in lahnim gibanjem zemeljske površine. Potres ni povzročil stvarne škod*. Zares vztrajna plavalka Dortmund, 26. avgusta, s. Danes dopoldne je plavačica Ruth Litzig zrušila svetovni rekord t vztrajnostnem plavanju s cem. da je bila v vodi 73 trr in 47 minut neprekinjeno. Ta rekord je dosedaj branila Angležinja Mercedes Gleitze, ld je plavala neprestano 72 ur in 9 minut. Pariz, 26. avgusta č. Nekateri današnji Usti poročajo, da je bil vodja nemških narodnih socijalistov Adolf Hitler včeraj prepeljan v sanatorij za živčno bolne. >Journal« trdi, da so Hitlerju popolnoma odpovedan živci ter da so ga prepeljali v sanatorij, ki ni nič drugega, kakor privatna umobolnica. >Matin< pripisuje velik politični pomen dejstvu, da je postal naslednik Hitlerja Gregor Strasser, o katerem Je znano, da je eden glavnih »neprlja-teljev« Hitlerja. Berlin, 26. avgusta g. Državni kancelar von Papen bo odpotoval v ponedeltfeik zvečer v Vzhodno Prusičo ma grad Neu-deck, .kjer bo poročal državnemu predsedniku o trenutnem političnem (položaju. Glavni namen njegovega potovanja pa je, da bi pri tej priliki dobil od predsednika podpis na dekret o razipustu drža/vnega zbora. Ker se bo državni zbor sestal v torek popoldne, je dvomljivo, ali bo državni kancelar že prisostvoval njegovi otvoritveni sedi Kakor znano, sta prvi dve seči novoizvoljenega državnega zbora določena za konstituiranje. Razen tega se bo ipričel dne 1. septembra katoliški dan v Essenu in je zaradi tega centrom želel, da se pogajanja v državnem zboru odgodijo preko tega roka. Tako bo vlada podala svojo izjavo v državnem zboru šele 5. serotemhra in se bo tudi usoda novega državnega zbora po vsej priliki odločila šele v drugem sepitemberskem tednu. Pogajanja za sestavo čirno-rjave koalicije se med tem nadaljujejo « čudovito gorečnostjo. Glasila obeh strank zatrjujejo neprestano, da je sestava parlamentarne večine v državnem zboru potrebna in izvedljiva, o kakšnem rezu Matu v teti smeri pri pogajanjih pa -dosedaj ne vedo ničesar poročati. V leda zatrjuje, da Hitler ni niti obolel in ni niti v sanatoriju, temveč biva v svooem stalnem bivališču v Berchtesgadenu. Vsekakor pa je dejstvo, da se že nad teden dni ni nikjer javno pokazal. Politika centrnma Berlin, 26. avgusta d. Postopanje katoliškega centrnma, M se je za časa vlade dr. Bruninga deklariral za najostrejšega m najbolj odločnega nasprotnika Hitlenjevega fašizma, je naletelo v vseh političnih krogih, pa tudn v enem delu lastne stranke na ostro obsodbo. Zaradi tega poizkušajo v centrom aških krogih zatajiti pogajanja, ki so se vršila te dni deloma v Berlinu, deloma v Hamburgu, deloma pa v Konstanci ob Bodenskem jezero. Po zanesljivih informacijah pa fe ugotovljeno, da se je pretekli torek zares vršil sestanek imed dr. Briiningom in zastopnikom narodnih socialistov St.rassenjem. Oentromaškl Mstf »'iTkaijo v svoffti današnjih političnih člajnkih (postopanje centroma kot akcijo za zaščito ustave. Pri tem se opirajo na "vesti, ki krožijo zadnje dni, da namerava Pa/>enova vlada državni zbor znova razpustiti in 'brez parlamenta izvesti ustavne reforme. Berlinski organ centroma >Germam1a< označuje v svojem uvodniku ^napovedane nevarne macchiavelisfcičme eflrspeirimente« za vmoralično memožnost* ta svari državno vlado nred kršitvijo ustave. Med drugim pravi: >četudi bi rxpvl korak v tem pogledu služili zaželjenemu oiljn, |tma ipod sflo razmer tendenoo, ki bi izzvala neizbežno nadaljnje Megatee korake. Kdaj te . kje bi se to nehalo, ne ve danes nihče, te če je uspava enkrat načeta notem bo tudi na druei strani iz>erini1a volja do spoštovanja ustave. Tako bi nastala ponolna labfl-nost pravnih od.noSajev. Veliika večina nemškega naroda nikalkor ne odifclanja re- Stiki med francosko in nemško vlado Berlinska konferenca odličnega francoskega poEtika -Uvod v službena pogajanja Pariz, 36. avgusta, d. V tirkajSnffh političnih krogih pripisujejo potovanju podpredsednika zunanjega odbora poslanske zbornice Aradrea Fribourga v Berlin izredno važnost Fribourg, ki je na glasu kot eden najbolj izkušenih francoskih poKtikov, je bil v Berlina sprejet od državnega kancelarja Papen a, od vojnega ministra generala ScMeiidierja in državnega podta/jmika v zunanjem ministrstvu Biillowa. Z vodilnimi nemškimi državniki Fribourg ni razpravljal samo o splošnih evropskih vprašanjih ter o problemu gospodarske in finančne obnove sredttje in južnovzhodtoe Evrope — Fribourg bo na konferenci r Stresi eden gilavmih sotrudimkov predsednika te konference, Doumeta — marveč, kakor zaifcrtjedetjio tudi poinratfcre vesti, tudi o vprašanju enakopravnosti Nemčije glede oboroževanja. Po francoskih vesteh je bil razgovor zete prijateljski in vsa poročita o teh razgovorih vzbujajo vtis, da niso iz-kftjučena neposredna pogajanja med Francijo in Nemčijo glede znanih nemških zahtev v vprašanju oboroževanja Nova nemška akefta Pariz, 26. avgusta AA. >Buirape nouveHe« priobčude uvodnik v katerem prarvi, da stojimo v mednarodni politiki pred novo ofenzivo Nemčije. Nemška vlada bo zahtevala odgovor ostalih vlad o svojem predlogu g3e-de enakosti v oboroževanju, še preden se zopet sestane urad razorožitvene konference proti koncu septembra. Podlaga za pogajanja bodo izjave, ki jih je dal v ženevi nomški deloewt Nadotay. Nemški zunanji nrteister Nerrrath je 4e ipovprašai ▼ t Londonu dn rr Riiaw sa mnenja angleške 4n italijanske vlade. Jasno de, da mu je vsaj Rim že odgovoril pritrdilno. Stališče berlinske v9ade je že znano. Nemčtja zahteva predvsem splošno razorožitev. Berlinska vlada je izjavila, da ne namerava oborožiti Nemčije do stopnje dragih držarv, pač pa želi že sedaj imeti zagotovilo, da bo njem pristop k sklepni konvenciji razorožitvene konference taiel ta učinek, da bo ta konvencija stopUa na mesto podobnih določb versaijske mirovne pogodbe. S tem naČe zahteve nemške vflade ne bodo večje, bo nova akcija nemške politike našla prijazen odziv. Vse pa kaže, da bo nemška vlada postavila preti rame zahteve ta da bo zahtevala formalno dovoljenje za reorganizacijo svoje vojske. To vojsko namerava izpopolniti % miflioo tn do opremiti s najmodernejšim orožjem. Angleško stališče Pariz, 26. arvguefca AA. Havaa poroča t* Borltea: Angleška vlada je v načelu pripravljena .priznati Nemčiji njemo pravico do enakosti v oboroževanju. Tako vsaj poroča nefka nemška Informacijska agencija iz Londona. Tako 'izjavo je dal poročevalcu •te agencije visok amgsleSki uradnik po podrobnem rafflgovorn o tem vprašanju. da je nemška zahteva pravno utemeljena. Po drugI strani pa pričakujejo v Londonu, da bo nemška politika računala s sedanjim mednarodnim položajem te da ne bo izgubila potrpežljivosti. Na -mestu bi biJo, da Nemčija predloži te svoje zahteve s taktom te v prtaerni obtSkl te da prilagodi svojo ipo-fftjfko poteka pogajjaan} n« rasorožiitveni konferenci. Prepiri med avstrijskimi hitlerjevci Dima J, 36. avgusta, g. Kakor poroča pozni večerni dunajski list, je izbruhnil med avstrijskimi narodnimi socialisti hud spo* za vodstvo. Vodia avstrijskih narodnih socialistov Frauenfeld se namreč vnema za ustvaritev samostojne narodne socialistične stranke v Avstriji, pri čemer naglasa, da je tudi narodno socialistično gibanje na Češkoslovaškem precej neodvisno od nemškega in »e ravno zaradi te neodvisnosti ne samo dobro drži, temveč celo zelo ugodno razvija. List pravi, da je pretežna večina avstrijskih narodnih socialistov Frauenfeldovega mnenja in želi, da bi se dosegla večja neodvisnost stranke od Mun-chena. Novi Zeppeflnov* ameriški poleti Prtedrichshafen, 26. avgusta. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo v prihodnjih tednih napravil več poletov v Južno Ameriko. Pred svojim prvim poletom bo zrakoplov odplul v Frankfurt, da se udeleži Goethejev« proslave. ^ Madžari računajo na črtanje svojih reparacij Dunaj, 36. avgusta, s. Kakor poroča jo iz Budimpešte, se tamkaj pričakuje, da bodo madžarski zastopniki na gospodarski konferenci v Stresi izpo^lovali črtanje madžarskih reparacij. Po tem črtanju je pričakovati tudi ureditev valorizacijskega vprašanja madžarskega vojnega posojila, Hnd potres na Filipinih Neuyork, 36. avgusta, d. Iz filipinske prestolnice Manile poročajo o hudi potresni katastrofi, kakršne v teh krajih ni bilo že od katastrofalnega potresa leta 1880. Skupno je bilo zabeleženih 19 močnih potresnih sunkov. Po dosedaj prispelih vesteh, ki pa so še zelo pomanjkljive, je najbolj prizadeto mesto Sam Fernando. Več cerkev, samostam im na stotine stanovanjskih hiš se je porušilo. Prebivalstvo zapušča v paničnem begu svoje domove. Ker so prekinjene skoro vse vezi s potresnim ozemljem, podrobnosti za enkrat še niso znane. form, želi pa, da se izvedejo po legalni poti. Centrom in mnoge druge politične skupine se bodo protiustavnim reformam najodJočnejše uprle in se ne bodo ustrašile nobene poti, ki se jim bo zdela primerna, da to preprečijo. Schleicher noče parlamentarne vlade Pariz, 26. avgusta AA. Havas poroča lz Berlina, da je general v. Schleicher po mnenju dobro informiranih krogov formalno odklonil koalicijo med centrumom in nacijonalnimi socialisti. General je iztfa/vil, da je proti taki koaliciji In da osebno ne bi v njej sodeloval. Po njegovem mnenju je predsedniški kabinet edin a rešitev za sedanjo Nemčijo. To stališče obrambnega ministra Je tembolj pomembno, ker general v. Schleicher dozidaj ni hotel odkriti slojih namenov. S tem je odpad.!a kombinacija, ki je spravljala generala Schleieherja na čelo vladne koalicijo med centrumom in skrajno desnico. Prisilno posojilo? Berlin, 26. avgusta, č. »Borsenknrler« poroča iz bančnih krogov, ki so, kakor zatrjuje, precej dobro poučeni o namerah vlade, da namerava Papenova vlada v okviru svojega gospodarskega programa izvesti tudi večje prisilno posojilo. Predviden je davek na premoženje v višini 3 do 4 odstotkov. Donos tega davka je določen za finansiranje raznih javnih del v svrho zaposlitve brezposelnih. V vladnih krogih te vesti ne zanikajo, vendar pa odklanjajo vsake podrobnosti o gospodarskem, programu vlade. Isti list poroča, da se bc Papen v svojem nedeljskem govoru v Munštru dotaknil tudi vseh aktualnih notranje-političnih vprašanj ter da bo naznačil tudi svoje smernice na polju mednarodne politike, zlasti pa stališče vlade glede pogajanj s Francijo o enakopravnosti Nemčije v vprašanju razorožitve. Govor kancelarja Papena bodo prenašale -vse večje nemške radio postaje. Krst sinčka princese Deane Dunaj, 26. avgusta. M. Krst sina princese Heane,^ soproge Antona Habsburškega, se bo vršil 31. avgusta na Dunaju. Svečanosti bosta prisostvovali med drugimi odličnimi gosti romunska kraljica mati Marija in jugoslovanska kraljica, ki se mudita sedaj na Dumaij-u, ter bivša grška kraljica. Pri krstu bo kumovai bivši španski kralj Alfonz, ki biva sedaj na Češkoslovaškem, od koder se bo pripeljal z avto-mobižom na Dunaj. Pogajanja med Francijo 1 in Sovjetsko Rusijo Moskva, 26. avgusta. AA. Sovjetska vlada je pooblastila svojega poslanika v Parizu, da se službeno pogaja s francosko vlado o političnem in gospodarskem sporazuma med Francijo In sovjetsko Rusijo. Italija ponudila Franciji carinsko nnijo? 1 Pari®, 26. avgusta, g. Po »Echo de Pa-risu« sta bila v zadnjih mesecih dva važ-na diplomatska dogodka, ki sta ostala r» širšo javnost popolnoma neznana. Tako je italijanski ministrski predsednik Mussolini nekako pred devetimi meseci ponudil francoski vladi popolno carinsko nnijo, kateri predlog pa se je razbil ob odporu francoskih poljedelskih krogov. Dalje je pred približno poldrugim mesecem italijanski poslanik v Berlinu resno ugovarjal proti' deviznim omejitvam in zagrozil z odpovedjo italijansko-nemške trgovinske pogodbe, če se ne bo njena kršitev končala z vladno odločbo. Ta spor je bil baje med tem poravnan. Kakor pripominja list, kažeta ta dva dogodka, da je Italija vsaj pred nekaj tedni še oklevala, kam naj se obrne. Madžari so hudi na Rothermera Budimpešta, 36. avgusta. AA. Krona sv. Stefama je sedaj predmet kolportaže, ki razburja legitimističem madžarske kroge. Lord Rothermere je v svojem listu »Dailr Mail« potrdil, da mu je pred leti madžarski rodoljub Rakoczv ponudil v imenu legiti-mistične skupine madžarsko krono. Javnost in del iegitimističnih krogov sedaj vprašuje, kdo je smel tedaj ponujati madžarsko krom o. Jutri se bo sestala krščansko-socialnai stranka, ki 6e je svoj čas priključila legi-timističnemu pokretu. Stranka bo protestirala proti? takemu omalovaževanju madžarske krone. Politični krogi priznavajo, da ta odkrit' ja angleškega lorda ne bodo povečala njegove popularnosti na Madžarsekm. Kakor ie znano, je lord Rothermere užival na Madžarskem brezmejno zaupanje in so lorda madžarski legitimisti vprav oboževali. Odgovor rumunskega senata na prestolno besedo Bukarešta, 26. avgusta, s. Senat je spre. jel odgovor na prestolni govor. Britski imperij in Evropa Sijajen razmah JRKD v Prekmurju Samo doh^efendavsUd srez šteje že 37 krajevnih organizacij s 3500 člani — Uspešni shodi narodnega poslanca Hajdfajafca — 4. septem-tembra bo v Beltincih veliko manifestacijsko zborovanje Tik pred nemškimi volitvami, ki so absorbirale pozornost vse evropske javnosti, se je v daljna kanadski Otta-wi sestala konferenca članic mogočnega britskega imperija. Zaradi te časovne koincidence se je zgodilo, da zanimanje za imperijsko konferenco v Evropi ni bilo tako veliko kakor po ostalem svetu, pred vsem seveda v Ameriki. Šele sedaj, ko je bila po štiritedenskem delu konferenca zaključena in so se angleški ministri že vrnili domov, so prisluhnili Ln postali pozorni vsi. Zavedli so se, da je v Ottawi zboroval nekak svetovni parlament, ki se po svoji važnosti skoro laliko vzpore-di z Društvom narodov. Uspeh konference ni jasen in sodbe o njem so zelo, zelo različne. Ako so bili doseženi le sporazumi, ki so bili objavljeni, Ln ni poleg njih še dalekosež-nejših tajnih sklepov, konferenca ni rodila sadu, ki so se ga nadejali v Angliji in ponekod v domini onih in ki so se ga bale mno-ge države izven imperija. Sicer pa ni znano niti to. kij si je Anglija prav za prav želela od sestanka s svojimi dominioni in kolonijami. Malo je verjetno, da bi tudi službeni in drugi resni angleški krogi gojili pretirane na-de, ki so se ob sestanku in ob prvih dneh konference pojavile v nekaterih listih in ki so od Ottawe pričakovale ustvaritev trdne gospodarske skupnosti vseh držav imperija, nekake gospo-darsko-politične tvorbe, ki bi lahko živele kot svet zase. Vsekakor pa je tudi službena Anglija želela, da bi se dominioni in kolonije gospodarsko čim tesneje navezali na njo in s tem pomagali omiliti krizo angleškega gospodarstva. Pred vsem je šlo londonsko stremljenje za tem, da bi kolonije in dominioni bolj odprl! svoja vrata izdelkom angleške industrije ne glede na to. da imajo mnogi svojo lastno industrijo, skoro vsi pa lahko dobe industrijske izdelke iz raznih drugih držav ceneje kakor iz Anglije. Ako bi se uresničili načrti imperij-skih avtarkistov bi se ves britski im-perii. torei četrtina sveta, skoro docela izločila iz svetovnega gospodarskega organizma. To bi imelo brez dvoma katastrofalne posledice za vse ostale države, zlasti pa za Evropo, a bi upro-pastilo tudi imperij sam. ker danes pač noben civiliziran del sveta ne more več živeti samo sam zase. Zato seveda načrti angleške vlade in drugih krogov niso šli tako daleč. Pa tudi, ako bi se ti izvršili, kakor so bili zamišljeni, bi bil to neizlečljiv udarec za Evropo in precejšen del Amerike. Dalekosežne preference za izmenjavo blaga med posameznimi članicami imperija, pred vsem seveda v prometu z Anglijo, bi praktično zelo iztisnile evropsko in ameriško trgovino iz dominionov in angleških kolonij. Zato je umevno, da so odgovorni gospodarski in vladni činiteiji v raznih državah z mnogo večjo nestrpnostjo pričakovali in z mnogo večjo pozornostjo študirali vesti iz Ottawe kakor pa široka javnost. Rezultati imperijske konference niso tako dale.kosežni, pa čeprav so bili sprejeti poleg objavljenih morda še kaki tajni sklepi. Na se posrečilo doseči splošne imperijske konvencije, ki bi enotno urejala gospodarske odnošaje med vsemi člani britskega imperija. Sklenjeni so bili le bilateralni sporazumi. a še ti le v mejah že do sedaj v okviru imperija običajnih preferenc in kontingentov. Ta sporazumi torej ne bodo bistveno spremenili slike svetovnega gospodarstva, kljub temu pa bi bilo zelo napačno, ako bi jih omalovaževali. Evropo seveda najbolj interesirajo pogodbe, ki jih je z nekaterimi dominioni in kolonijami sklenila Anglija. Najvažnejši med njimi sta kontingentni in preferenčni pogodbi s Kanado in Avstralijo, s katerima si je Anglija zagotovila ugodnosti za plasiranje nekaterih svojih industrijskih proizvodov. V zameno za to koncesijo pa je morala tudi sama, čeprav s težkim srcem pristati na znatne olajšave za uvoz nekaterih surovin, lesa in agrarnih pridelkov iz Kanade in Avstralije. Kolikor se bo ta uvoz povečal, za toliko se bo seveda zmanjša! uvoz iz drugih, predvsem evropskih držav, ki so torej več ali manj direktno prizadete. Po angleških in kanadskih komentarjih o ottawskem sporazumu bo v prvi vrsti prizadeta Rusija, ki je zlasti v lesni trgovini skoro docela izrinila Kanado z angleških tržišč. Aranžman z Avstralijo bo neposredno udaril Nizozemsko in Dansko, ki sta imeli v Angliji glavnega odjemalca za svojo živina in za mlečne izdelke. Vse te države so se tudi takoj oglasile, čim so prispele iz Ottawe prve konkretne vesti. Jasno pa je, da niso udarjene samo one. Vsaka sprememba v gospodarskem krogotoku sega danes daleč preko mej. Ruski les, ki ne bo mogel več v Anglijo, si bo za vsako ceno iskal drugih tržišč, enako pa bodo tudi Nizozemci in Danci prisiljeni, da si ustvarijo nove kanale za odtok svojih odvisnih pridelkov. Tako se bodo možnosti za plasiranje evropskega lesa in evropskih agrarnih pridelkov zopet skrčile in valovi iz Otta\ve bodo polagoma dosegli tudi države, ki morda niti z Anglijo niti z njenimi dominioni nimajo nikakih gospodarskih stikov. Beuthenska obsodba Berlin, 24. avgusta Strastna borb« v nemški politiki ni več osredotočena na kombinacije, za katere so med sabo barant&li iajzni politični voditelji. Ve« pozornost politične in nepolitične Nemčije je sedaj uperjena ra smrtne obsodbe, ki so bile izrečene pred izrednim sodiščem v Beuthenu nad pet:mi narodnimi socialisti zaradi umora nekega komunističnega delavca. Zasilna uredba predsednika nemške republike, na podlagi katere je sodišče obsodilo krivce, določa, da proti sodbi ni pri živa. Smrtno kazen je mogoče preprečiti samo s pomilostitvijo, ki jo lahko izreče za svoje področje vladni predsednik vsake dežele, v beuthenskein primeru torej Papen kot držami komisar za Prusko. Tako je naključje usode dalo naenkrat navidezno Papeniu v roke možnost, da si izbere smer, v katero naj se v prihodnjih dneh zasuka nemška notrania politika. Naravno je, da je Papen spričo odločitve, od kateie je odvisna mogoče vsa njegova politična bodočnost, prišel v hudo dilemo. Če se še vedno vdaja nadi da bo Hitlerja in njegove pristaše ukloni! in pridobil za neke vrste sodelovanje pod pa-tronatom konzervativne desnice, za kar 6e je zadnje tedne s tako vnemo trudil, potem bo spremenil obsodbo in pomilostil na smrt obsojene teroriste. Ce se pa im« za tako mogočnega, d« na hitlerjevce ne računa več, potem bo Lahko pustil, naj gredo dogodki svojo pot, seveda mora pa 7 tem slučaju računati z najsrditejšim odpo rom celokupne narodnosocialistične stranke in morda celo z odkrito državljansko vojno. Vendar je ma'o verjetno, da bi Papen in Schleicher pognala svojo Reichs-wahr v naskok na Hitlerjeve napadalno oddelke, katerih podpori se ima v veliki meri zahvaliti, da je prišel na oblast. Zato je skoraj gotovo, da bo kot dober diplomat, kakršnega se ie dosedaj že parkrat pokazal,, pomilostil obsojene nacionalista Kliub temu Da ie nastal zaradi teh dogodkov med obema kriloma nemške delnice, revolucionarnem in konzervativnim, tako g'obok prepad, da bo ostal za dolgo časa nepremosten, tudi če bodo barantanju rjave hiše za glave svojih petfh »mučeni-kov« uspel^. Ljudje, ki stoie danes na Čelu Nemčije, imajo kljub svojim dvomljivim metodam in reakcijonarnim nagnjenjem brez dvoma voljo, da vzdrže red Divji izbruh sovraštva v hitlerjevskem taboru jilh je sedai poučil, da so vsi njihovi no skusi, napraviti tudi iz Hitlerjeve stranke stranko reda, sedai in v bodoče br«*-usoešni. Skrivnostna pogajanja med Papenom m Schleieherjem ter nacionalno-socialisrično stranko niso nikdar bila po okusu maw strankinih pristašev. Pa rl ara en tarna taktika in parlamentarni način govorjen 'a, ki so ga zadnje tedn*( uporabi'ali vodi tel ii na-etonalno-socalisliVse stranke, so bili tui* duhu desničarskih revolucionarnih mmožfce In njihovemu čustvenemu pojmovantu politike, na katerem je Hitler zjgradil svojo moč. Ti mili ioni se re m dovoljujejo s sa-nvm prepleskan jem nemške politične hise, oni zahtevajo korenitih sprememb. Predvsem pa zahtevi io popolno oiblast za sebe. neomeiepo diktaturo svoje stranke. In-direktni stiki s Panenom ter neprestane govorice o zakulisnih 'pogajanjih s Schlei-cheriem in centrumom so oslabile ves oni močni vtis, ki ga je na te množice napravilo nepopustljivo stališče Hitlerja proti Hindenfcurgu. Zaradi tega za mase neum-ljivega političnega manevriranja .se je že vidno zrahljala ona intimna vez, ki je poprej vezala Hitlerja ;n njegov vrhovni fct&b z njihovimi rpožiioami. To spoznanje je bilo g1avnf vzrok, da je Hitler na tako demagoški način proglasil svojo solidarnost z obsojenci m njihovo zadevo proglasil za svojo zadevo. Zmota bi bilo misliti, da bo Hrtler s takim druženjem z običajn:mi zločinci kaj izgubil na svojem vplivu. Njegov pokret je v Nemčiji ustvaril neke vrste vero, ki kot vsaka vera živi od fanatizma in mistike; politični zločini je ne morejo okršiti, pač pa bi jo ubili kompromisi in sporazmi s komurkoli, ki ne bi dal pokretu samemu absolutna moči. Zato so v teh dneh v nacionalno socialistični stranki oživele vse one stare strasti, ki nočejo ničesar čuti o kakem kompromisu ter kriče zahtevajo oni stari nemški »duncihhalten«, ki naj vodi do defi-nitivne zmage. Spričo tega nepričakovanega razvoja mora. nemški kancelar Papen kljub svojemu na zjunaj mirnemu optimizm« le pomišljati, kako bo 30. avgusta nastopil v Reioheta-gu. Z« seboj razen nacionalcev za enkrat nima nobene parlamentarne opore; nacionalne socialiste, svoje včerajšnje zaveznike, je odbil, da, h njih napravil celo nepo-mirljive sovražnike. Ali »e bo kancelar rešil križeve poti, ki « pot diktature. Nemčija se bo se bolj zaprla Berlin, 26. avgusta. AA- Gospodarski program sedanje nemške vlade, ki ga bo razvil državni kancelar v. Papen v nedeljo, bo uvedel uvozne kontingente za razne proizvode in živila. Posebno varnost bo vlada polagala na kontingente za jajca, žito, mesa. živino in maslo. Ti nemški ukrepi bodo izzvali ostre proteste v agrarnih državah, zlasti na Nizozemskem, na Danskem ln v nekaterih vzhodno-evropskih državah. Dolnja Lendava, 25. avgusta Organizacijski pokret JRKD v dolnje-lendavskem srezu se razvija vedno lepše. Do sedaj je ustanovljenih 37 krajevnih organizacij, t katerih je organiziranih od 43 občin, kolikor jih ima naš srez, še 43 občin. Neorganiziranih je torej Ie še pet občin, a tudi od teh je ▼ dveh že vse pripravljeno, da se organizacija čim prej lahko ustanovi. Pa tudi iz ostalih, ki so stale nekako pasivno do sedaj, prihajajo glasovi, da hočejo ustanoviti 6voje krajevne organizacije. Vedno večji razmah in uspehi, ki se dosežejo, kakor tudi ogromno delo, ki ga vrši g. poslanec Hajdinjak s podporo sreskega in krajevnih odborov JRKD. odpirajo oči tudi tistim, ki so stali ob strani. Člunstvo pri vseh organizacijah stalno narašča in je že do sedaj včlanjenih v vseh krajevnih organizacijah okrog 3500 članov. To število se bo pa še povečalo, tako da bo do konca leta organiziranih nad 4000 volilcev. To je vsekakor lep uspeh, ki je plod neumornega dela domačega poslanca, sresketja odbora in tudi kraievnih odborov Strankina organizacija predstavlja v našem srezu tako disciplinirano in zavestno politično grupacijo, da ie danes edina p^eds^aviteljioa in zastopnica našega ljudstva. V našem srezu še ni^mo imeli nobene organizacije, ki bi po številu č'anstva in po moralni vrednosti predstavljala to, kar predstavlja politična organizacija vsedržav-ne stranke. Narodni poslanec g Hajdinjak je staTno med narodom. Zadnje tedne je imel 10 shodov v TaznSh občinah. Vsi shodi so bili izredno dobro obiskani. Ponekod je bila vsa občina konporativno na zboru. Odlični eo bili z^sti shodi v Kobil ju. Mali Polani !ti rvod Lipo. V Mali Polani je tamošriji šolski upravitelj zelo prisrčno pozdravil g potenca in poudar'al. da ie ta obisk za obeino velik dogodek, saj doslei Se nikoli ni noben poslanec obiskal te oWine. Pod L'"©o ie dernači župan v toplih besedah izrazil vdanost in nripadnost vse občine h konstruktivni, čisti jugoslovenski politiki Pri tej prM:'ki 'e tmUlo do lenih manifestacij kra'!jev«ki dom in Jingo^ivijo. Tudi povsod drugod je narod manifestiral svoje $w» os loven *ko čustvovanje in odobraval današnje nolitično stanje. Na sVvdih je «». noslanec poda*«' izčrpna rvoroP^a o nolitlčn? in "ospodanski situaciji v d^avi in orisal delo vlade in parlamenta ter skrb. ki jo i^kaauie vlada kmetu, stebru naše države. Povsod ste govorila Lepa manifestacija v konjiškem srezu Poljčane, 25. avgusta. So/kol v 5t. Jerneju je imel v nedeljo svoj drugi telovadni nastop. Istočasno je sklicala velik manifesta cijski shod s reška organizacija JRKD iz Konjic. Prijazna vasica št. Jernej še nikoli ni bifla tako slavnostno razpoložena. Ze pred napovedanim časom je b9 bogato okrašeni telovadni prostor pred šolo natrpan domačinov in okoličanov. Na sokolsko prireditev so prišli v velikem številu tudi Sokoli iz KeMja, OpJoonice, Zreč, Konaic, Loč in Po4jčan s svojim slovitim pevskim odsekom. Vsi so se udeiež.£H tudi manifestacijskega shoda JRKD. Tik pred pričetkom shoda so pri-spefi v St Jernej narodni poslanec dr. Auer iz Siska, domači poslanec Kari Gajšek, banski svetnik notar Jereb in župni zastopnik dr. Mejak iz Koojic. Domačini so jim priredili pred slavolokom svečan sprejem. Drage goste je pozdravil šol. upravitelj Fri(fl, poljčaitsJci pevci pa so zapeli pod vodstvom šoj. tipravitelija Živka iz Stude-nic krepko dobrodošlico. Odgovoril j4m je in se zahvalii poslanec Gajšeik. Pod vodstvom načelnika Zagažena je bil sokolski telovadni nastop, ki je prav dobro uspel. Šentjemejsto Sokol beleži od lanskega leta velik napredek. Nabavil si je že v prvem leto obstoja iz lastnih sredstev vse potrebno telovadno orodije, ki je na nedeljskem nastopu doživelo tudi javno krstno uporabo. Telovadni nastop je zaključil z lepim nagovorom načelnik Zaga-žen, nakar se je vršilo politično zJborova-nje. Veličasten zfoor j® otvorfl predsednik sreske organizacije v Konjicah, notar Rado Jereb, ki je pozdravit vse navzoče. Narodni poslanec dT. Auer iz Siska je opozori, da je tako hrvatsko frudkstvo kakor srbsko in slovensko vse za sedanjo zdravo jugo-slovensko poUtflko; neresnične so govorice ornih, ki trdijo nasprotno. Ne mržraja, temveč bratska ljubezen ifl jačande jugoslovenske misli nam bosta prinesli rešitev m blagostanje države. Znani organizator in Madska voditelj dr. Mejak je orisal težaven svetovni gospodarski položaj. Amerika, kjer je najprej izbruhnila kriza, je že na pota izboljšanja in tudi nam je pričakovati bolgšilh časov. Edini lek je za enkrat potrpljenje in delo. Pozval je kme-te, naj vstopijo v vsedržavno tudi predsednik in tajnik sreskega odbora g. dr. Pikuš in g. Horvat. Prvi je orisal delo odbora in program, ki si ga je stavil odbor za bodoče delo. drugi pa je razpravljal o pomenu in veliki potrebi organizacije, ki je že v tem kratkem času pokazala lepe uspehe za naše kraje. Ponekod so zborovanja trajala po dve in celo tri ure. To niso shodi, kakršni so bili v prejšnjih časih, ko se je uganjala strankarska demagogija, to so prava ljudska zborovanja, na katerih se razpravlja strogo stvar' no in popolnoma odkrito o vseh perec h gospodarskih vprašanjih. To ugaja našemu kmet in zato se oklepa današnje politike s popolnim zaupanjem in zato raste dan na dan število političnih javnih delavcev po vsem srezu. Sedaj je končana nekako druga etapa razvoja pokreta JRKD. Prva so bile volitve. druga pa je obsegala organizacijsko delo. To razvojno dobo zaključi veliki shod, ki ga priredi sreska organizacija dne 4. septembra v Beltincih. Ta shod naj pokaže. kako silo predstavlja politična organizacija. Vse je r,a delu. da bo to res velikanska manifestacija Prdkmurja za državno in narodno edinstvo in ju gosi oven sko politiko. Ta shod naj bo brona vsega dela za državo in narod, ki ga jc doslej izvršila naša organizacija. Nova krajevna organizacija v ptujskem srez« IVIajSberg, 24. avg-arta. V nedeljo se je vrgli tukaj izredno lepo obiskan shod pod mltliin nebom. Shod je sklical in vodi! župan in nadučitelj v p. g. I. Žunkovič. kot predsednik pripravljalnega odbora za krajevno c-rganizaciio .TRKD. Uvodoma je v lepih besedah priporočal vsem. da se oklenejo nove stranke, v kateri se po celi državi organizirajo vsi, Jd hočejo na§i prelepi domovini dobro. Pozdravil je nato navzočega poslanca ptujskega sreza g. Petovarja. ki je potem olv širno razložil gospodarsko in politično situacijo in od i s al zakonodajno delo. Težko gospodarsko krizo moremo premagati le v složnem delu vseh. Poslanec je žel za svoje poro«lo obOo priznanja. Sklenjena Je bila soglasne resolucija, s katero se izraža poslancu popolno zaupanje. H krajevni orgarizaciji JRKD je pristopilo že preko 100 članov, organizacija se bo čez 14 dni konstituirala. stranko, kjer bodo s pametnim nasvetom in delom pripomogli do končne konsolidacije v državi. Samo hujiskairje ai le brezplodno, ampak škodlii-rvc. Domači poslanec Gajšek je obravnaval izvršeno delo'' v parlamentu; poudarjal ie pri tem korist in potrebo trajnega stika poslancev z ISudistvom. Zaključni govor je imel notar Jereb, ki je razpravljal o finančnem položaju v državi. Kljub vsem težkočam se je v proračunu doseglo ravnovesje, tako da se nam ni treba bati inflacije, fci bi trenutno morda navidez pomagala, a nas v najkrajšem času pahnila še v hujšo zagato. Vse govore so številni navzoči sprejeti z zanimanjem m dolgotrajnim odobravanjem. Ko je bilo to veličastno zborovanje zak'iiučeno, se je razvila narodna veselica, pri kateri je neumorno vžagai z narodno pesmijo pohjčanski pevski zbor, ki zasluži kot edini pevski, zbor Dravimjske doline, ki sodeluje pri vseh narodnih prireditvah, vsestransko priznamje. V Gorici oproščen slovenski župnik Gorice, avgusta, ž. Pred goriškim sodiščem se je vršil včeraj proces, v katerem je bil obtožen 371etni župnik Franjo ^emažar iz Opatjega seia, češ da je prodajal vernikom slovenske molitvenike in druge knjižice, ki so bile zaplenjene po odredbi goriških oblasti. Sodnik je na osnovi izpovedi obtoženega župnika in raznih prič razsodil, da obtoženec ni zakrivil nikakega kaznivega prestopka, in ga je zaradi tega oprostil. Ugodnosti ra izvoz žita Beograd, 26. avgusta. AA. Prometni minister je dovolil, naj se tarifa za izvoz pšenice, rži, ječmena z ržjo pomešane pšenice in moke. ki vella od 1. avgusta t. 1., razSirj tudi na ostale mlinske proizvode. Izjema so otrobi, za katere velja posebna izvorna olajšava. Vremenska mssoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro in toplejše. — Situacija včerajšnjega dne: Razmeroma visok tlak nad severozapadnim delom naše države. V ostalih delih pada tlak od severa proti iugu. Pritisk je povsod narasel za 1 do 3 mm, temperature so ostale v plavnem nespremenjene, le ponekod so neznatno narasle. Dunajska vremenska napoved za soboto: Še bolj toplo in pretežno iasno vreme; na ».apadu morda maihne motnje Zakon o gasilcih Bled. 26. avgusta, v. Danes dopoldne ie prispel na Bled iz Kranjske gore. kjer je že delj rasa na odmoru, minister za telesno vzgojo s. dr. Dragan Kraljevič. G. minister je izjavil vašemu poročevalc, da ;e eden najvažnejših zakonov, ki jih sedaj sestavlja ministrstvo za telesno vzgojo, zakon o gasilcih. S tem zakonom bo izvedena unifikaeija vseh gasilskih organizacij in tako ustvarjena močna in enotna organizacija, ki bo mogla uspešno delati na povzdigi te prevažne humanitarne in naeijonalne ustanov^ Nove italijanske izmišljotine Beograd, 2>6. aivguista AA. Boob,ia§6em smo demantirati vest agencije »Štefani«, objavljeno dn-e 26. avgusta v italijanskih listih, da s>ta jJadransko-Podunavska ban-ka< ki jJugoslovenska banka zahtevali za- J sčito ipo zakonu za varstvo kmetov. Prav tako je netočna v-est agencije »Štefani«, da je Jugoslovanska Union bankam zahtevala moratorij. Res pa je le to, da je ta banka zahtevala olajšave po § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev, o čemer so ju.goslo-Tonskj listi že poročali. >Jadransko-Poduoavska banka« itn >Ju-poislovBnska banka« o-p-raa+a svoje posle povsem normalno. ★ Te in slične italijanske izmišljotine spadajo v program fašistične propagande proti Jugoslamji, ki smo o njej že ponovno razpravljali. Namon vseh teh izmišljenih vesti, ki se naravno istočasno pojavljajo tudi v madžarskih i.n nekaterih nemških listih, je vedno isti. Ustvariti hočejo v inozemstvu nezaupanje do našega gospodarstva. zlasti sedaj, ko se bliža doba glavne jugoslovenske izvozne kampanje. Značilno in zabeležbe potrebno pa je dejstvo, da se je v službo grde propagande proti naši državi odkrito postavila z gori omenjeno vestjo tudi uradna ooročevalska agencija Stefa.nl Velika tatvina v Beograda Beograd, 36. avgusta, p. V pretekli noči je bila izvršena v pisarni gradbenega podjetja Batignol, ki izvršuje osuševalna dela ob Savi in Dimavu, velika tatvina. Iz blagajne je izginilo 234.000 Din. Blagajnik je včeraj opoldne, ko je zapustil pisarno, pozabil zapreti blagajno in je pustil ključe v vratih. To priliko je izkoristil dosedaj še neznani storilec in pobral vso gotovino. Na blagajnika ne pade nikak sum, ker je že d.->lgf> let v službi podjetja, vrh tega pa je moral založiti kavcijo, ki je mnogo večja od ukradene vsote. Snubca svoje sestre ustrelil Kostajnica, 26. avgusta, č. V selu Slabinia je ubil 2Bletni Triiun Karan 301etnega Neva Vujanoviča. Vujanovič je snubil Karanovo sestro Stano, ki pa mu ljubezni ni vračala, marveč se je skrivaj zaročila z nekim Mar-janovičem. Vujanovič je hotel zaradi tega po starem običaju izvesti takozvano ctmico in s silo odvesti svojo izvoljenko na svoj dom. Zvečer okrog 21. se je skril v bližini hiše svoje izvolienke Opazil pa ga je njen brat Trifun. ki je vzel puško in ustrelil, proti Karanu in njegovim tovarišem. Zidel je Karana v čelo. tako da se je zgrudil na mestu mrtev, nato pa se Je sam iavil orožnikom. za evropske tekme v Beogradu Pariz, 36. avgusta. AA. Na snočnji seji je francoski veslaški savez določil francoska moštva, ki se bodo udeležila veslaških tekem za prvenstvo Evrooe v Beogradu. Francija pošlje v Beograd dvojko s krmarjem, četverec s krmarjem, četverec brez krmarja in skif. Pariški športni krogi so mnenja, da bo Francoz Sauran zmagal v skifu. Francoski tekmovalci odpotujejo v Beograd v ponedeljek zjutraj. Evropski krožni polet Pariz, 26. avgusta. 25 udeležencev evropskega krožnega poleta je davi startalo na zadnjo etapo do Berlina. Kodanj, 26. avgusta, s. Danes ob 14.27 ie na letališču v Castrupu prvi pristat nemški letalee Seidemann, ki je že ob 14.44 startal dalje proti Goteborgu. Oh 14.55 je pristal Nemec Marienfeld, ki je 15 minut pozneje zopet vzletel dalje. Komai je bil Marienfeld v zraku, je prišel ob 15.11 na letališče tretji Nemec Massanbaeh, ki se je ob 15.19 zopet dvignil. Nemec Seidemann. ki je ob 15.13 prispel že v Geteborg, je imel pri pristanku smolo, ker se mu je zlomilo kolo na ogrodju, zaradi česar bo mogel naibrž šele v sKontox« Pisarniški ravnatelj V glavnih vlogah Feliks Bressart, Hermann Thi-mig, Julia Serda, Alfred Abel Najnovejši Paramountov zvočni tednik Elitni kmo Matica Telefon 2124 Mladino žene v široki svet Avantura malega Francka, ki bi rad z avtom neznano kam Ljubljana, 26. avgusta Nekaj čudnega je to. kako pogosto se dandanes že v čisto majhnih otrokih javlja tisto bolestno hrepenenje po velikem, neznanem svetu in kako pogosto ti otroci za klicem tega hrepenenja tudi gredo. Včasih jim je v šoli kaj narobe, včasih pa do--ma. Vsak dan najbrž policaji na vseh križiščih sveta zaustavljajo majhne otroke in jih vprašujejo, kam in po kaj, ti otroci pa samo gledajo v tla in ne morejo povedati resnice — saj je pogosto niti sami ne vedo — nazadnje pa priroma?o strti in razočarani domov, počenejo v kot in tuhtajo, kako bi se našel nov izhod. Zadnjič se je mali, devetletni Francek, tam nekje od Device Marije v Polju, postavil na cesto in prežal. kdaj pride mimo prijazen avtomobil, ki bi ga maral vzeti s seboj v široki svet. Z dvignjeno roko ie kakor že star izkušen popotnik zaustavljal avtomobile in prosil, naj ga vzamejo s seboj do Ljubljane, kamor mora iti v nekih važnih družinskih zadevah, in dober voznik se ga je res usmilil in ga vzel s seboj. Cili Franckove poti na ni bil Ljub-jana, in komaj je tukaj dobro izstopil, se je že spet postavil ob cesto in avtomobilom signaliziral z roko in tako je po sre- či in lepo pribežal do Kranja. Kranj pa je bil že zadnja postaja njegovega neizmernega hrepenenja — v mestu ga je pobral policaj in devetletni svetovni popotnik je s štirimi dinarji v žepu, ki jih je izprosil od dobrega gospoda in ki so bili edini svetli uspeh njegove prekrižane avanture, je okusil grenkobo aresta. Davi so ga iz Kranja pripeljali v Ljubljano in ga izročili socialnemu uradu mest-nfga magistrata. Tu so popotniku ponudili sadja in svežega, kruha, toda Fran-f.ek je že preveč utrujen od tega sveta, da bi hlastal za svežim kruhom, in je povprašal. ali nimajo morda malo bolj starega. Malo osušen kruh, je dejal, veliko bolj tekne. — Še manj kakor s svežim kruhom pa so mu na socialnem uradu ustregli s telefonskim sporočilom poljskemu županstvu, naj se kdo oglasi po fanta. In ko ie še dopoldne v resnici prišel njegov oče na magistrat, je Francek vso svojo vagabundsko prešernost in vso svojo v življenju preizkušeno filozofijo soravil vase in brez odpora šel za niim. Suša traja dalje Ljubljana, 26. avgusta. Ta teden smo pričakovali, da pade vendarle toliko dežja, da reši polja in travnike hude su^e, ki nam z dneva v dan uničuje letino. Ljudje tarnajo. Živina in drugo, kar spravljajo na trg, nima nobene prave cene, časi so slabi, zdaj pa pritiska že tri tedne solnce in žge, da bo od obilega truda kmetskih rok ostalo bore malo. Kakor drugi kraji, sta zaradi suše prizadeta zlasti tudi škofjeloški in radovljiški okraj. Temperatura ima danes še do 33 stop. C, ljudje še hitijo v vode. Poljanska Sora ima redno okoli 25 stop. C. in ni čudno, da je od jutra do večera polna kopalcev. Izredno škodo bomo trpeli na sadju. Leži ga toliko po tleh, kakor bi bila drevesa okleščena. In ravno sadna letina je letos prav dobro kazala. Ajda se čemerno in leno dviga, fižol in koruza veneta in se sušita, krompir, repa, korenje kličejo po moči. Majhna bo košnja otave, travniki so posebno na prisojnih legah kar rumeno-rjavi. Ista pesem povsod ... Par kapelj smo pretekle dni dobili, toda vse premalo, da bi si rastline res s pridom opomogle. Le komaj tla *• se raz-močila. Ako ne bo čimpreje izdatnega dežja, bodo posledice zelo, zelo hude. Edino iz Tržiča smo prejeli poročilce o blagodejnem dežju. Dolgo se je pripravljal, da'bo začel padati,^ nazadnje pa se je v sredo le odločilen je po 32 solnčnih in vročih dneh napojil žejno in lačno zemljo. Jesenski pridelki, pred vsem pa ajda, si bodo tod še znatno opomogli. Smrt v vinjenosti Sv. Bolfenk v Halozah, 26. avgusta. Dne 21. t. m. je šel posestnik Gaiser Lovrenc iz .Telovca, občina Sv. Bolfenk v Halozah, okoli 13. ure zdoma k posestniku kešpertu Francu pri Sv. Bolfenku, ki ga je povabil k sebi v klet. Med potjo pa se je ustavil v kleti posestnika Planinca Janeza, kjer se je zadržal kake tri ure in se tudi precej opijanil. Nato je nadaljeval svojo pot k Kesnertu. Ko je stopil k temu v klet so bih že navzoči gospodar. nje«ov sin Franc in neki Galun Simon iz Budine nri Ptuju. V kleti so se 7adr?a]i do kal-e M., nato pa so se odnravili domov. Ker je Gaiser popil precej vina in bil tako pijan, da ni mosel nikamor, je poprosil gospodarja, da sme nad kletjo na senu prenočiti. Kešpert mlajši in Galun sta ga res odpravila na podstrešje in ga položila na seno. nato pa sta za seboj zaprla pod- vrS"i VTata ?n odšla proti domu. Naslednjega dne zgoda? zjutraj se je odpravila Kešpertova hči Antonija na bo ž jo pot v Žetale. Ko je šla mimo kleti, je našla na zemlji Gaiserja. ležečega na obrazu in mrtvega. Gaiserja. ki je bil zelo vdan pijači, so prepeljali v maišperško mrtvašnico, kjer je poklicani zdrsvnik g. dr. Peče iz Ptujske gore ugotovil, da je Gaiserja nri padcu ali pa po padcu zadela srčna kap. Ker je padel komaj 80 cm globoko, se zaradi padca samega ni poškodoval. Gaiser se je najbrže ponoči prebudil in hotel oditi domov, pa ga je med tem zadela kap. Bazstavljalcl velesejma! Storite vse, da bo vaša udeležba na velesejmu tudi uspešna! Predvsem zainteresirajte Javnost za svoje izložbe na velesejmu. — Opozarjajte z oglasi v „Jutru" na paviljon in na kojo, v kateri razstavljate. ♦ Kraljeva zahvala slovenjgraškim gasilcem. Na vdanostno brzojavko. ki de bila ob priliki proslave 60 letnice slaven j,gra-skesa gasilnega društva in zleta JGZ odposlana Nj. Vel. kralju, je prejel žuoni načelnik šolski upravitelj g. Leopold Kopač od maršalata dvora naslednjo zahvalo. »Go-spodine načelniče! Njegovo Veličanstvo 'kralj blagovoleo je priamiti telegrafske izjave odanosti i podaničke vernosti sa po k.rajinskog sleta jugoslovenske gasilske zveze u Slovenjgradcu na dan 14. o. m. 1 narediti mi, da Vama i svima učeo novem letu 1933. na podlagi gornjega postopka. steklenice in aparati za vku-havanje sadja. Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, VVolfova 4. V vročih dneh občutimo izplakovanje ust z aromatično Chlorodont vodo za usta posebno prijetno. Steklenica za več-tedensko uporabo Din 16.—. ♦ Naseljevanje slavčkov na našem Pri-moriu. Kakor poročajo iz Splita je Zveza za oosroeševanje turizma sklenila, da bo v naših krajih ob morju naselila znatno število slavčkov. Naročila jih je že znatno števiiLo in jih bo razdelila med privatnike, da lih naselilo v svojih vrtovih in nar k h. ♦ Svarilo delavcem, naj ne potujejo v Turčijo. V Avciintu v turški Mali Aziji najema podjetje Zyndai tudi po naših krar jih delavce ter jim obljublja kot dnevno mezdo 1 dolar. Podjetje sklepa tudi individualne .pogodbe, a delavci so hudo razočarani, ko pridejo v Turčijo, ker je hrana tamkaj zelo draga, delovni .pogoji pa nepo-voljnd. Naše poslaništvo v Carigradu je interveniralo, a brez uspeha Delavske organizacije opozarjajo delavce, naj ne hodijo v Turčijo na gozdno delo. ♦ Tragična smrt otroka. Dne 24. t. m. sta se napotila posestnika Pernek flvan in Raza i® Nove vasi pri Rogoznici k posestniku Horvatu Francu, kjer sta stiskala sadje za mošt. S seboj sta vzela tudi 15 mesecev starala sinčka Alojza, ker ga brez varstva nista hotela .pustiti doma Po končanem delu so se skupno napotili domov in jabolčnik spravili v klet, sinčka pa so ta-čas pustili pri kleti, kjer se je igral. Ko pa je šla gospodinja kmalu nato krmit svinje, je zapazila svojega otroka ležečega v gnojnici. Hitro sra je dvignila in ker je še kazal znake življenja, ga je zanesla v sobo ter poklicala na pomoč soseda Lacka Jožefa, kd je skušal otroka spraviti z nmetr nim dihanjem k sebi. Vsaka pomoč pa Je bila zaman. Starši so vedno skrbno naizidd na svojega otroka in je žalostni doeodes pripisati zgolj naključju. ♦ Očeta je ustrelil. V Stari Reki v Slavoniji je posestnikov sin Mile Pintar v prepiru ustrelil svojega očeta, ki je izjavil, da ne bo njemu izročili posestva. ♦ Neznano kam je izginil v noči od 15. na 16. t. m. Franc Nered, čevljarski pomočnik, rojen leta 1913. v Prilesju. Kdor hi kajj vedel o njem naj sporoči očetu Francu Neredu. Prilesje št 7, (pošta Velike Lašč«. ♦ Zaradi vročine stekli psi. Iz Spl/Pta oo- ročaio. da de v zadnjem času zaradi vročine steklo več psov. Zaradi tega je odrejen 40 dnevni nasid kontumac. Pse. ki bi 6e brez gospodarja klatili po mestu, bo konjederec nalovil in pokončal. ♦ Obilen lov tunov. V Bakarskem zaiivn so ribiči v zadnjih dneh vlovili Okoli 800 tunov v skupni teži 4000 kilogramov. Tuni so bili prodani na Sušaku, Reki in v Trstu po 7 Din kg. Sezona za tune traja navadno ves september in oktober ♦ Nočnj požar. Poročali smo že o požarn v gospodarskem poslopju .posestnika Ivana Golčarja po domače Pongreta pri Sv. Filonjanu v bližini Mokronoga. Gospodar se je zbudili in v zli slutnji stpričo močnega svetlikanja skozj okno hitro stopil iz hiše. Nudila se mu je žalostna slika. Skedenj, ki se nahaja v bližini hiše, je bil v plamenih. V silni paniki so na pomoč prihiteli ljudje začeli nato reševati, kar jiim je prišlo pod roko. Ogenj se je med tem razširil z neverjetno naglico po vsem gospodarskem poslopju ki je bilo napolnjeno s krmo. Na pomoč so prihiteli mo kronoškd gasilci s svojo motorno brizgalmo ■in preprečili, da se ogenj ni razširil na hišo in »vinjake. Obeh zgradb se je že oprijemal ogenj. Gasilec Vrhovšek pa je med požarom skočil v živinski hlev po komate. Pri tem nevarnem poizkusu se m« je posrečilo privleči d z hleva konjsko opremo, a dobil je tako hnde opekline, da se je ko je stopil iz gwreče zgradbe, nezavesten zgrudil. Poleg skednja so zgoreli živinski hlev, žitnica, vozovi, vse kmettV s!ko orodje, velika množina sena, štirje težki vozovi detelje in slamoreznica. Skoda je ogromna, vendar se sedaj še ne da točno ugotoviti. Posestnik Golčar je bil sicer zavarovan, a škoda ne bo pokrita z zavarovalnino. Kako je prišlo do nesreče, se ne ve, vendar pa je splošno mnenje, da je ogenj podtaknila maščevalna roka. ♦ Razstavo lepih perzijskih preprog po starih perzijskih originalih priredi Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v T^ubljand, Turjaški trg 4 die 4. septembra t 1. v svojih prostorih. Razstava bo pokazala. kaj se dela pri nas in kako so napredovali posamezni ljubitelji lepe tekstilne umetnosti r tej stroki. Razstavljena bo I nra)TWSle-hernika« v soboto 3. septembra in v nede ljo 11. septembra. Shakespearjev >Sen kresne noči« se uprizori v torek 6. septembra in soboto 10. septembra. Vse dramsse predstave se pričenjajo ob pol 20. in s;ox »Slehernik« na Kongresnem trgu, »S*n kresne noči« pa na igrišču za tivolskim gradom. Opera uprizori v nedeljo 4. sept Smetanovo »Prodano nevesto«, 8. septembra in 11. septembra pa opereto »Mascot-ta«. Operne predstave se pričnejo ob pol 16. in se vrše na igrišču za tivolskim gradom. Predprodaja vstopnic se prične 1. sentembra v dmevni blagajni v operi. Zunanje občinstvo naroča lahko vstopnfice pismeno. Na dan predstave se bo vršila na licu mesta prednrodaja eno uro pred začetkom predstave. Vse predstave bodo po dane le v primeru ugodnega vremena. u— Prijetno jesensko letovanje ob morju nudi s prvim septembrom posameznim osebam, tudi materam z otroki. Kolo jugoslovenskih sester v svojem krasnem Dežjem domu Franje Tavčarjeve tik ob morju v Kraljeviči. Morska kopel doma, stanovanja z vso oskrbo po nizki ceni. Pismene podfflvedbe na naslov: Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Rimska cesta 9, pritličje Ustne istotam v soboto 26. t. m. od 16. do 18. v društveni pisarni. u— Počitniška kolonija ljubljanske mestne občine v Mednem se vrne v Ljubljano danes z vlakom ob 16.30. Starši pridite po svoje otroke na glavni kolodvor u_ Ob priliki velikega shoda kmečkih fantov in deklet v črnem potoku bo Imel brzi vlak 1, kd odhaja, iz Ljubljane gl. kol. v nedeljo 28. t. m. točno ob 9. izjemno postanek 1 minute v Litiji. Vlak prispe v Litijo ob 9.31. u— Pogreb malega Toplikarjevega Marjana, ki se je bil smrtno ponesrečili na letovanju v Kraljeviči, se je vršil na pokopališču Sv. Križa ob zelo veliki udeležbi zlasti mladine in je bdi ginijdvo leip. V sprevodu je biilo dvajset beio oblečenih otrok, krsta je biil a vsa zasuta s cvetjem. Z nesrečno materjo, ki je hudo jokala za ljubim otrokom, so vsi sočustvovali. — Pogreba so se udeležili tudi zastopniki mestnega magistrata in socialnega urada. u— Pregledi motornih vozil. Uiprava policije v Ljubljani poziva vse imetnike avto-tomobilov in avtobusov iz Ljubljane in okolice, naj priipeljeijo motor, vozila, ki jim služijo za obrtno prevažanje oseh, na pregled 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 15. do 18. v garažo podjetja Triu.mph-auto, d. z o. z. v Ljubljani, Celovška 38, sicer se jim bo prepovedialo obratovati z nepregle-dandmd motornimi vozili. S seboj Je prinesti: izpričevalo o ipreizkušnjji vozila, obrtni in voznd list, takso za pregled 60 Din v gotovini. Obenem se bodo vršdii istotam tudd pregledi novih še nepreizkušenih motornih vozil zaradi izdaje, odnosno izpopolnitve prometne knjižice, na kar se opozarjajo oni lastnika motornih vozil, ki so nabavil! vozilo po 1. aprilu t. L, a sd niso še pridobili prometne iknjdžice. Brez prometne knjižice je obratovanje z novimi motornimi vozili strogo kaznivo. Za fotografiranje prihajajo najlepši dnevi — zato izrabite priliko in kupite filme pri Foto-Tourist, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 6 katere dobite za engTo ceno 10 kom vel. 6 X 9 cm 230 Sch. z 8 snimki za Din 190.— o— Skrivnosten pokončevalec galjevlšklh k uri c. Med gospodinjami delavske kolonije Gadjevica je zadnji čas zavladalo razburjenje, ker se Je lotila kokoši neka prav čudna bolezen. Ko so se na prostem pasle okrog gotovega prostora, so kar zlepa začele silno »kikatri«, kakor označujejo Belo-kranjioe pari koko&ih pojav, če se jim zavda. Več kokoši! Je trpelo, tudi lep pisan petelin je »Mkalc Njega bo še rešdiii. žrtve bolezni pa so postale tri lepe putke. Pri razteiesenjn eo dognali, da je meso vžitno, a veterinar Je ugotovil, da Jdm je moral zlobnež nastaviti mišnioo ali najbrž karbid, pomešan med krušne dmobtine. O skrivnostnem pokončevalcu mnogo govore, vsa Galjevica pa upa, da ga bodo le razkrinkali, kajti galjeviškl tacni Sherlok-Holmesd so vztra/Jno na delu. a— Mož z raznimi poklici. Varnostna oblastva zasledujejo 1890 v Trstu rojenega in na Vrhniko pristojnega Karla Umeka. Mož ima za seboj prav pdsano ikarljero. Služboval Je že križem dežele kot natakar, trgovski potnik dn strojni asistent In opravlja Še nebrori drugih poklicev. Izvr-šdi je v Ljubljani že več različnih sleparij dn Je bn'1 že večkrat kaznovan. Tudi te dni je na zvit način izvabil od Vekoslava Delničarja vojaško bluzo, vredno 300 Din. Kar hdtro jo je prodal in apet izginil. u— Z nožem se Je eunil. Predsinočnjim okrog 22.30 je stopil v gostilno v Aškerčevi toletd neznan mlajši človek, ki mu je vrela kri fes leve strani prsi. Neznanec je izpovedal, da ee je .pravkar sunil na ulici z nožem v prsi, in sicer v samomorilnem namenu. V obupamcu so spoznali 32 letnega trgovca Brnesta C., ki je bil videti popolnoma zmeden. Gostilniški gost Lgnaoil je o zadevi takoj obvestil stražnika, nakar so telefonirali po reševalni avto, ki ga Je na Ernest odklonil in ni hotel v 'bolnico. Ranjenca Je pozneje nekdo spremil na Stari trg, kjer je iskal v hiši št. 6, zatočišča pni nekih sorodnikih. C. }e fevršid dejanje v popolni duševni zmedenosti in 1e znano, da boleha na malarmji ter na huidl živčni bolezni. u_ Dolgi prsti povsod. Iz stanovanja Frančiške Sajetove v Perunovi ulic! 10 je te dni izmaknil neznan tat okrog 500 Din gotovine, inž. Vladimir Remec je prijavil, 1 VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti ČISTEM (ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana Drogerija Kane, Židovska da mu je 21. t. m. nekdo ukradel iz kabine v kamniškem koroališču denarnico, ob i to s kovinskimi ploščicami. V predalu denarnice je imel Remec tudi kravatno islo s platinasto okroglo serpentino na vrhu in z majhnim diamantom. Igla je vredna okrog 2000 Din. Tat pa mu je odnesel tudi tekstilni drobnogled, ki ga je imel v ženu obleke, in pa nekaj gotovine v kovanem novcu. Mihaelu Pečkarju je ukradel nekdo z ograje nasproti Javomikove trgovine na Glincah 200 Din vreden jopič zelene barve z lovskimi gumbi. u— Okraden na Savi. Trgovec Ivan Šri-bar z Gosposvetske ceste je odšel predvčerajšnjem z avtomobilom na Savo pri Zalogu, da se okopa. Medtem ko se je nahajal v vodi, je izrabil priliko neznan tat, ki se je splazil do avtomobila, kjer je Preiskal šribarjevo obleko ter izmaknil srebrno uro znamke »Omega« in zlato verižico, v vrednosti 1500 Din. šribar je tatvino seveda pozneje opazil in prijavil zadevo orožnikom v Vevčah. Ti so ugotovili, da je postal šribar žrtev oi.ganov. Okrog avtomobila so se namreč sukali cigan Berger Fran.io. njegova žena Marija in hči Rozika, v njihovi družbi pa je bila še neka Marica T,evakovičeva. Cigani so po izvršeni tatvini seveda takoi izginili. u_ Pogrešana deklica. 15 letna vaienka pri litografu Rafaelu Krušiču, Ana Kavčičeva, se je že pred dnevi odpeljala po opravkih s kolesom v mesto, nakar se nI več vrnila domov k staršem v Vodmat. Kam je izginila je zaer.xrat ponolnoma neznano in so ostala vsa poizvedovanja staršev pa tudi policijskih organov popolnoma zaman. u— Spremenjen program v cirkusu. Oir- kuške predstave v Tivoliju še vedmo vlečejo in naidejo tam zabavo sleherni v^čeT stotine ljudi. Program je prav zanimiv, čenrav razpolaga cirkus Colnmbia z majhnim številom a.rtistov in sploh s skromnim aparatom. Cirkus se bo te dni poslovil od Lj-ubljane. pred slovesom pa bo dal še nekaj predstav s spremenjenim prosTa.mom. Nastopili bodo tudd novodošli artisti. u— Za komarjevo nedeljo je najbotfše, če si kumdmo dalmatinska vina in žsra.nie pri tvrdki B.rača Lasa.n. gostilna >Da!ma cida* vulso Anžok, Vodnikova cesta 17. kier dobimo nristno in zdravo biazo. priporoča se Ivan Lasa.n u_ Danzing v hotelu Tivoliju. Pester prosra.m. Jazz. Ples. Pivo 6 Din. Vino 15 do 20 Din. a— Jubilej g. Burega. Včeraj je obhajal svoj 50. rojstni dan zaslužni javni delavec in zgledni obrtnik g. Franjo Bureš, ki je prišel pred 29 leti kot mlad urarski pomočnik v Maribor iz svoje češke domovine ter se je že 1. 1907. osamosvojil. Bil je prvi v pripravljalnem odboru za ustanovitev sokolskega društva v Mariboru. Dolga leta je stal v ospredju telovadnih vrst in deluje še danes kot podstarosta Sokola-matice. V težkih časih pred in med vojno je bil neustrašen in mnogo se je trudil tudi za češko-slovensko zbližanje. Bil je ustanovitelj češkega kluba v Mariboru, kateremu je še danes predsednik. Bil je tudi med prvimi, ko so ustanovili obrtno društvo in se vsikdar vneto zavzemal za interese obrtnikov. Sedaj je že več let agilni in požrtvovalni predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, kakor tudi načelnik urarske zadruge. Določen in izbran pa je tudi za predsednika novega okrožnega nadzorstva obrtnih zadrug. Dolgo časa je jubilant občinski svetnik mariborskega občinskega sveta in najboljši zagovornik obrtniških interesov. Zveza obrtnih zadrug bo priredila 17. septembra zvečer v Narodnem domu proslavo njegove petdesetletnice, na kateri mu bo izročila album s posvetili in podpisi vseh zadrug, pri katerih je deloval ali še deluje. Mnogoštevilnim čestitkam si pridružujemo tudi mi. a— Opozorilo obrtnikom. Pri obrtnikih se javkajo osebe, ki skušajo posredovati pri posojilih »Zanatske banike«, ter zahtevajo za posredovanje provizijo. Nadizorni odlbor opozarja obrtnike, da »Zanatska banka« ni pooblastilo nobene osebe, kii bi bila opravičena posredovati o zadevi kreditov pri Olbrtnd banikL Kdor pa želi posojilo, dobi informacije pri nadzornemu odlboru v Mariboru, Vetriniska ulica 11-1, kd je edini pooblaščen prevzemati prošnje za posojila. a— Prosvetni tečaj mariborske sokolske župe. Mariborska sokoiska župa je otvorila včeraj ob 8. v Narodnem domu tridnevno prosvetno šolo, katero poseča nad 70 poslušalcev Iz vsega župnega področja Razveseljivo število prosvetnega tečaja ie dokaz, da članstvo pravilno razumeva prosvetno sokolsko delo. a— Propagandna vožnja skozi mesto. Mariborski Moto-kluib priredi drevi vožnjo z lampijoni skozri mesto. Start bo ob 20. na Glavnem trgu. Po propagandni vožnji priredi klub izlet v Radvanje, kjer bo razdelitev nagrad in daril za zadnje »Gymkha-na« igre ob priliki Mariborskega tedna. Moto-klub vabi vse člane in prijatelje mo-tosporta k polnoštevilni udeležbi propagandne vožnje in naj prinesejo s seboj vsaj po en lampijonček. a— žalostna smrt. Pretekli četrtek popoldne se je oglasil pri posestniku Luka-su na Meljskem hribu hlapec Valentin Bajer iz Zamakove ter prosil za delo. Ker ga je posestnik odslovil, je odšel in legel pod drevo blizu hiše. Ko so proti večeru hoteli Lukasovi hiapca prebuditi, je bil mrtev. Domneva se, da se je zastrupil. Včeraj popoldne je odšla tja komisija, ki bo ugotovila vzrok te nenadne smrti. a— Dva vloma. V noči na petek so neznani vlomilci skušali vomiti v Skuškovo trafiko v Koroščevi ulici. Začeli so vrtati zid, ki pa je bil pretrd za nithovo orodje, in niso ničesaT opravili. Več sreče ie imel vlomilec, ki je s ponarejenimi ključi odprl dvoriščna vrata Križničeve gostilne v Dajnkovi ulici, se splazil v točilnico in pobral iz miznice 350 Din in 5 škatelj »Zeta« cigaret ter izginil brez sledu. a— Izredni občni zbor gremlja trgovcev. Grermri trgovcev v Mariboru opozarja svoje člane na izredni občni zbor 2remija, ki bo dreva o«b 20. pri »Orlu«. H Celfa e— Tekma koscev ln kolesarska dirka. Celjski pododbor Zveze društev kmečkih fantov in deklet priredi na praznik 8. septembra na Majdičevem prostoru nasproti Zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici v Celju veliko tekmo koscev, na progi proti Rožni dolini pa kolesarsko dirko. Po tekmi bo veselica. Ker bo ta prireditev velika manifestacija kmečke misli in bodo ta dan prispeli v Celje tudi razni odlični gostje, je pričakovati, da bodo tudi Celjani in okoličani v velikem številu obiskali prireditev. e— Udeleženci celjske skupine, ki se nameravajo udeležiti kongresa narodnih noš v Ljubljani, dobe legitimacije za četr-tinsko vožnjo pri ge. Boženi Ozvaldovi v kolodvorskem poslopju v Celju. e— šoferski izpiti se bodo pričeli v torek 30. t. m. ob 8. zjutraj pred mestnim načelstvom v Celju. Vsi zamudniki naj vložijo pravilno kolkovane in opremljene prošnje za izpit takoj pri predstojništvu mestne policije. e— Nagradno streljanje strelske družine v Celju se prične v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne na vojaškem strelišču v Pečovniku. e— Teniški tnmir se je vršil v četrtek 25. t. m. popoldne na teniškem igrišču pri evangeljski cerkvi v Celju med SSK Celjem in SK Atletik. Zmagal je SSK Celje v razmerju 4:1. Odigrana sta bila dva singla dam, dva mixed doubla in en double dam. e— Nogometna Sekcija SSK Celja. Drevi ob pol 20. bo v klubovi sobi v Zdravstvenem domu sestanek prvega moštva. Udeležba je strogo obvezna. e— Mestni kino bo predvajal danes ob 20.30 sijajno zvočno opereto »Tango ljubezni«. Znižane cene. Nova sezona bo otvorjena 1. ali 2. septembra. Is Kamsiilca ka— Prošnja obfinSki upravt. Z uvedbo nove državne takse na porabo električnega toka se je v Kamniku, kjer stane kilo vat 1.50 Din. cena povišala sko-o za .50 odstotkov. Od več s I rani smo prejeli prošnje, da bi se pristo i^me za uporabi'eno električno energijo pobirale vsak mesec in ne kakor dosegaj vsaca .iva meseca P^av tako naj bi se glo:»o za piekoračen ;e policijske ure pobirale /c vsak nrimer oosebej ui ne za pol leta nazaj. 1'rboveli t— Sokoli! Umrl je nas brat Janko Sušeč. Na zadnji poti ga sprejmemo d^uea ob 16. Udeležba v kroju, ostali v crvilu z znaki. Zdravo! t— Kino Sokol predvaja drevi ofo 20. dvojni program: »Sodoma in Gomora« aj »Zakon prerije«. Iz Novega mesta n— Kino »Dam« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.30 ter v nedeljo oh 18.30 in 20.30 zvočni film »Azija se budi«. Predigra zvočna! Znižane cene! Iz Krškega kr— Uprizoritev Finžgorjevega >DivJe-ga lovca« na prostem prvič v Posavju. Dramski odsek našega Sokola je že nekaj let seim zelo delaven in je že večkrat dokazal polnovrednost svoje igralske družine, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob pol 16. slavila nov uspeh. Noben oder ne more dati boljših kulis, kakor jih nudi sama narava v Krškem na štancerjeveia marofu, kjer bo uprizorjena narodna igra »Divji lovec« ob sodelovanju preko 100 oseb. Da bo igra podana uspešno, nam daje zagotovilo režija Izkušenega režiserja g. Stap-lovška. Pridite! kr— Sestanek rezervnih oficirjev krškega sreza bo v nedeljo 28. t. m. v Gregori-čevem hotelu. Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi sekcije UROJR za krški srez. Prijavljaina dela za osnovanje sekcije vodi kapetan fregate v pokojiu g. Vladimir Pfeifer Iz Soitasfa š— Gasilski dom v Gaberhah so preteklo nedeljo svečano otvorilL Obred blagoslovitve in mašo na prostem je imel župnik g. Gril. ki je tudi orisal pomen in naloge gasilstva. Otvoritve ee je udeležilo številno članstvo gasilskih društev šaleške doline. Mlademu društvu na pridobitvi je prišel tudi čestitat načelnik slovenjgraške gasilske župe g. Kopač. Popoldne se je razvila ob novem domu prijetna zabava. š— Izprememba posesti. L»ampre>iovo mizarsko delavnico na Sokolski cesti je kupil avtomobilski podjetnik g. Viktor Faktor, ki misli poslopje preurediti v avtoga-ražo. S tem preneha obstojati največja strojna mizarska delavnica šaleške doline. »CADILLAC" VOZ najboljša in najuglednejša ameriška marka, limuzina, 7 sedežev, v brezhibnem stanju, malo rabljen, na prodaj daleko izpod normalne vrednosti. Polnomočnik: Zastopstvo Automobila, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 25. 11145 Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din 320.— ženske za Din 295.— pri BRATA NAGLIč, 2IRI Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve! Iz Ptufa j— Hranarina v Dijaškem domu # Ptuju je znižana na letnih 6000 Din. Kura to rij je poleg tega tudi razpisal deset mest « hranarmo po 5000 Din. Ta mesta se bodo podelila v prvi vrsti dijakom višje gimnazije. in sicer do polovice dijakom iz Prek-murja, ostala mesta pa dobe dijaki iz drt> gih krajev. Prošnje s premoženjskimi podatki in podatki o dosedanjih učnih uspehih se naj predlože vodstvu Dijaškega doma do konca avgusta. j— Kupčija z jabolki se je že pričela in »e dnevno dovaža po več vozov na kolodvor, kjer se sadje tovori v vagone. Policija posveča tu največjo pažnjo tehtnicam, če so žigosane z najnovejšim; žigi. Pri trgovcu Štefanu Sršiju iz Str igo ve je policija zaplenila decimalno tehtnico z uteži, ki «o imeli stare žige. Srši je izpovedal da mu >e dal za uporabo to tehtnico nek; Haber-ma:n Anton, ki je tudi priznal, da tehtnice zaradi tega ni dal žigosati, ker jo malo rabi. Tehtnica in uteži so se zaplenili in j« podana prijava. j— Kino Rdeči križ bo predvajal v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob 18. 'n pol 21. zvočni film »Romantična ljubezen«. Važna konferenca občinskih avtobusnih podjetij Celje, 26. avgusta. V torek 23. t. m. se je vršila v sejni dvorani Celjske mestne hranilnice konferenca delegatov avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja in trške občine Vitanja in zastopnikov avtobusnih podjetij teh občin. Na konferenci so razpravljali o novem pravilniku glede obveznega zavarovanja potnikov v rednem avtobusnem prometu. S tem pravilnikom zvezana nova, huda obremenitev avtobusnih podjetij, ki zaradi gospodarske krize ne morejo zvišati voznih cen, da bi krila nove izdatike, ki onemogočila nadaljnji obstoj avtobuusnih podjetij ter bi nevarno ogražala tujski in ostali promet. Zato je bila poslana ministru za trgovino in industrijo g. Ivanu Mo-horiču s te konference naslednja brzojavka: »Na podlagi soglasnega ssklepa konference delegatov avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja, trške občine Vitanja in zastopnikov avtobusnih podijetij Vas prosimo, da ukinete pravilnik o obveznem zavarovanju pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu. Pravilnik je v tehničnem in materijalnem pogledu nemogoč in neizvedljiv ter pomeni nujno propast naših avtobusnih podjetij v nedogledno škodo prizadetih občin in tujskega ter ostalega pivrneta. Podjetja so ze sedaj pasivna. Voznih cen obubožanemu narodu ne moremo zvišati. Smo torej prisiljeni, da ostanemo pri dosedanjem, z zakonom o obrtih zaščitenem načinu zavarovanja. Obširna predstavka sledi.« To besedilo je bilo poslano tudi banu dravske banovine g. dr. Marušiču s prošnjo za priporočilo. Pri zapela, motnjah pri prebavi, goreči ei v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčicew Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo, »Franz Josefova« oda se dobi r vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Starodavna slavnost pri Treh farah Metlika, 28. avgusta. Veliko proščenje ali žegnanje pri Treh farah je ena najlepših ljudskih svečanosti ob slovensko-hrvatski meji in se po slovesu lahko vrsti s prcščenjem na Trsatu. Prošeenje se obhaja vsako leto prvo in drugo nedeljo po Jernejevem in je letos obisk še posebno ugoden, ker imamo izletniški vlak do Metlike. Od te postaje jo lsJhko mahnemo po stezi ob prijaznih njivah do Obrha in od tam se ne bo nihče izgubil, ker vidi vso pot pred seboj tri-farške cerkve. Najlepši razgled se nudi človeku, ko se vzpne na vrh Gorjancev in se spušča po beli cesti v belokrajmsko metropolo Metliko, okrog katere so razvrščene vasice z ličnimi hišicami in zidanicami. Ko pride izletnik po stezi na vrh metliškega hriba in nato po prijetni hladovini do par hišic, ki spadajo pod vas čurile, ima že razgled proti Trem faram, dalje pa proti Božako-vemu in Drašičem, preko železniškega mostu pa proti Bubnjarcem in ostalim hrvaškim vasicam. Par korakov naprej ga že pozdravljajo staroslovenske lipe pri Treh farah, iznad katerih kipi navzgor ponosen zvonik. Ob strani cerkve sta levo in desno še dve stavbi, ki sta tudi cerkvi, dasi-ravno nimata zvonikov. Zaradi teh treh cerkvenih zgradb je ime Treh far. Po drugi verziji pa je povod tega naziva dejstvo, da so se nekdaj pri Treh farah vršile službe božje po rimsko-katoliškem, gr-ško-katoliškem in pravoslavnem obredu in je bila takorekoč že od nekdaj tu združena Jugoslavija ne samo po narodnosti, temveč tudi po veri. Nedaleč od cerkvenih zgradb stoji nekdanje župnišče. kjer je dandanes nameščena pisarna občine Božakovo. Potem je samo še ena hiša, in sicer Kremeščeva gostilna, ki je odprta sicer vse leto, a ima veliko število gostov samo o Jernejevem. Deset minut od Treh far pa je postajica istega imena, kjer se zbirajo potniki tudi samo ob tej priliki. Tri fare z okolico so bile torišče ljutih bojev, kier je preteklo mnogo krvi v bojih proti Turkom v 1. 1408. do 1578. Svoj čas so tu bivali »tempi arii«, a bo se izselili zaradi ponovnih turških napadov. Ob proščenju so utrujeni, lačni fn žejni romarji dobro preskrbljeni, kajti že dva ali tri sejme pred proščenjem kupujejo okoličani v Karlovcu koštrunčke, ki jih potem pečejo lačnim romarjem. Polesr jag. netine so romariem na razoolago slastni odojčki. Za zalitje dobre pečenke pa ima Bela Krajina na razpolago prav dobra vina po najzmerneiših cenah. Prve grupe romarlev prihaiajo že v soboto dopoldne in -potem ves dan do pozne noči. Ves trg pred cerkviio na zasedejo raznovrstni trgovci in krošniarji, tako da dobijo romarji na cilju svojega romania vse, kar si po-lele. Pced proščenjem prihajajo Metličani pokušat vino, da ne bi gostje zabavtjaH čez blago in postrežbo. Romanje in proščenje samo ima sicer mnogo primerov v naših krajih, prirodne krasote, ki se nudijo izletniku, pa so nekaj posebnega in se vsakdo podvrže njihovemu čaru čas, ki je izletnikom na razpolago do odhoda vlaka, lahko uporabijo tudi za kopanje v Kolpi ali pa v potočku Obrhu, ki ima dosti hladnejšo vodo. Tudi do vinogradov se lahko izprehodijo ter pokušajo jagode že zrele portugalke. Vsak izletnik bo ob povratku vesel, da je pohitel k Trem faram. Žrtev strupenega pEna na dnu vodnjaka Škocijan, 26. avgusta. Pri posestniku Jerdanu v Prekopi pri Kostanjevici so kopali vodnjak. Delo je bilo zelo naporno, ker je ta mošnji teren ka-menit. Morali so z eksplozivnimi snovmi razstreljevati skalovje i.n so izkopali vodnjak že 12 metrov globoko. Ker se je v globini nabralo polno kamenja, so se začeli pripravljati, da ga odstranijo in nadaljujejo kopanje. Da bi bolje videli, so spustili v vodnjak svetiljko. Čim je ta dosegla dno, je nenadno ugasnila. Ker so hoteli delo hitro končati- se je spustil gospodar po vrvi v globino. Ker se gospodar iz globine ni oglasil, se je spustil kmalu za njim še eden delavcev. Tudi ta se ni več oglasil. Vsem se je to že čudno videlo, vendar pa so spustili v vodnjak še tretjega, ki je tudi umolknil. Šele zdaj se je vsem, ki so bili v bližini, zazdela zadeva sumljiva. Nekaj je bilo treba hitro ukreniti, kajti onim v vodnjaku se je moralo na vsak način zgoditi nekaj zlega. Po kratkem posvetovanju so je snustil v vodnjak še četrti, ki pa je bil toliko previden, da si je okrog ust in nosu zavezal cunjo, namočeno v jesih. Čim je ta dosegel tla, je našel vse tri na dnu vodnjaka v popolni nezavesti zaradi strupenega plina, ki se je nabral na dnu. Takoj je obvestil o nesreči one, ki so bili zunaj, in vsi so se lotili reševanja, ki pa je le počasi napredovalo, ker niso imeli primernih priprav. Reševalec v vodnjaku je vsakega ponesrečenca posebej navezal na vrv in dal zn"k, naj ob vodnjaku stoječi potegnejo. Tako se je posrečilo izvleči vse tri ponesrečence na svetlo la naposled J« prilezel iz globine še reševalec. Ponesrečenci so bili tri ure ▼ vodnjaku. Eden ponesrečencev, Ignac Rabzelj, doma iz Prekope pri Kostanjevici, je kmalu po rešitvi podlegel zastrupljen ju, čeprav mu je še bilo srce, ko so ga potegnili iz vodnjaka. Ostala dva sta bila dolgo časa v nezavesti. Hitro so poklicali zdravnika, ki je nudil ponesrečencema prvo pomoč. Eden od obeh se je zavedel pozno zvečer, drugi pa šele naslednjega dne popoldne. VerpenCftiovo Muhertus za žehto v avgustu Krava je ubila posestnika Poljčane, 26. avgusta. Ko je prignala te dni hčerka posestnika Hojnika, po domače Fuksa v Križni vasi, živino s paše domov, je oče opazil, da je eno kravo napelo. Hitro je poslal po soseda, 601etnega Franca Elorjančiča, ki je veljal, da se razume na živinozdravniški posel, s prošnjo, naj žival zabode v trebuh in ji reši življenje. Florjančič je prispel s svojim inštrumentom in se, vajen tega dela, strokovnjaško lotil posla. Pri vbodu pa je kravo najbrž močno zabolelo, kajti z vso močjo je ooskočila in sunila z zadnjimi nogami Florjančiča s tako silo v želodec in trebuh, da je siromak na mestu obležal v hudih bolečinah. Vendar pa se je Florjančič čez nekaj trenutkov zopet dvignil in je šel še sam domov. Nesreči ni pripisoval posebne prozornosti, toda postalo mu je huje in v teku 36 ur je umrl v hudih bolečinah. Pokojnik, ki zapušča vdovo bi 11 otrok, je bil splošno priljubljen in spoštovan kot dober posestnik daleč naokrog. Za tragično preminulim gospodarjem žalujejo vsi, ki so ga poznali. odarstvo Dolgovi agrarnih držav in preference Te dni se je v Varšavi pričela konferenca stalnega odbora agrarnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, na kateri so zastopani delegati Jugoslavije, Češkoslovaške, Rumu-nije, Madžarske, Bolgarije, Estonske m Litve. Kakor se zdi, bo konferenca energično nastopila proti zapadnoevropekim industrijskim in upniškim državam, ki terjajo anuitete za dana posojila, istočasno pa s svojo agrarno - protekcijonistično politiko onemogočajo, da bi agrarne države izvažale svoje pridelke in tako izpolnile svoje obveznosti-K otvoritvi konference je bivši poljski finančni minister in znani narodni ekonom Matuszewski napisal v oficijozni »Gazeti Polszki« članek, v katerem pravi, da preostaja agrarnim državam le eno orožje: Izjaviti morajo, da ne bodo v stanjfa, nadalje plačevati svojih dolgov na sedanji način, če ne bodo na tržiščih upniških držav dobili prednostne pogoje za prodajo svoiih proizvodov. Zato mora priti do primernega sporazuma med državami upnicami in onimi državami dolžnicami, ki jim je onemogočeno plačevati obveznosti z izvozom lastnih proizvodov. Gornje stališče, ki ga je zavzel Matu-szeweki je vzbudilo splošno pozornost in odobravanje. Kakor se zdi, je vprašanje izvoza v zvezi s plačevanjem dolgov glavni predmet razprav na konferenci, kar potrjuje tudi okolnost, da so v delegacijah večinoma zastopani tudi predstavniki novčanič-nih bank in finančnih uprav. K odločnejšemu nastopu silijo agrarne države tudi sklepi konference članic^ angleškega imperija v Ottawi, kjer je prišlo do veljave načelo, da Anglija prvenstveno krije svojo uvozno potrebo v sirovinah, zlasti pa v agrarnih proizvodih iz držav imperija, kar naj omogočijo znatneiše preference pri uvozu tega blaga v Anglijo. V odboru, ki je bil na varšavski konferenci izvoljen za proučevanje gospodarskih razmer v agrarnih državah, je poljska delegacija predložila v razpravo že dve resoluciji, ki precej sličita stališču Matu-szevvskega. Predlog poljske delegacije se glasi: 1. Z upniškimi državami je treba skleniti dvostranske ali večstranske pogodbe. v katerih naj se državam dolžnicam priznajo posebni dodatni uvozni kontingenti, katerih vrednost naj ustreza plačilnim obveznostim teh držav za dolgove. Izkupiček od prodaje proizvodov, uvoženih v okviru teh kontingentov, bi lahko služil kot garancija za nej>osredno izplačilo obresti posojil kreditov, ki so jih dale uvozniške države. 2. V vsaki agrarni državi naj se ustanovi spe-cijalni fond, ki naj bi prevzel nelikvidirane kmečke dolgove in kredite ustanov, ki so v zvezi s kmetijstvom, in sicer s sredstvi, ki naj bi se dobila z emisijo obligacij na tržiščih upniških držav- Za te obligacije naj bi upniške države prevzele skupno garancija Dve važni publikaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Zavod za posoeševanje zunanje^ trgovine je pravkar izdal dve obsežni in važni gospodarski publikaciji, in sicer »Privredni adre sar kraljevine Jugoslavije« in »Poročilo zavoda za pospeševanje zunanje trgovin« za leto 1931.C Nova izdaja adresarja je mnogo popolnejša kakor prva. Obseg adresarja se je povečal od 440 na 850 strani. Načelo pri razdelitvi gradiva je ostalo v splošnem nespre menjeno, vendar je adresar izpopolnjen z novo obsežno skupino, ki vsebuje trgovske tvrdke po strokah, poleg izvoznih in uvoznih tvrdk. Adresar je razdeljen na naslednje skupine: 1. Industrija in večja obrtna podjetja (17 skupin)- 2. Izvozne tvrdke (15 skupin). 3. Uvozne tvrdke (14 skupin). 4-Trgovina (14 skupin). 5. Denarni zavedi. 6. Pomožna trgovska podjetja. 7. Odvetniki. 8. Dodatek (gosjx>darske organizacije, zadružništvo, gosjrodarski tisk, diplomatska zastopstva). Adresar vsebuje še na koncu vodič za kopališča in potovanja. Ta obsežen adres-ni priročnik se naroča pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu in stane v Jugoslaviji 250 Din s poštnino vred, v inozemstvu pa 50 švicarskih frankov. Druga, še važnejša publikacija pa je »Poročilo zavoda za leto 1931«. To poročilo je zelo obsežno strokovno delo, ki bo imelo velik praktičen pomen zlasti za naše izvoz nike. Je to prva publikacija te vrste v naši državi, ki obravnava v prvem delu splošen razvoj mednarodne zunanje trgovine, v drugem delu splošni pregled naše zunanje trgovine v čaisu 1925. do 1931. leta, ▼ tretjem delu naš izvoz iao skupinah proizvodov, v četrtem delu naš izvoz po skupinah držav, v zadnjem, manjšem delu, pa vsebuje šele poročilo zavoda o poslovanju v preteklem letu. Gibanje izvoza posameznih izvoznih predmetov v zadnjih letih ie opisano na prav pregleden način in je skoro vsakemu važnejšemu izvoznemu predmetu posvečena posebna razprava z obilnim statističnim gradivom in ponazoritvenimi statističnimi slikami. Posebno zanimiv je tudi oni del knjige, ki opisuje razvoj trgovinskih odnošajev s posameznimi državami in možnosti za plasiranje naših proizvodov v teh državah. Delo je sestavljeno predvsem iz praktičnega vidika, zato so pri obravnavanju trgovinskih odnošajev s posameznimi državami poleg splošnega pregleda, ki vsebuje informacije glede trgovinske in carinske politike, glede konkurence drugih držav in tudi glede najnovejših uvoznih omejitev ter deviznih predpisov, še posamezne delne razprave o možnostih plasiranja posameznih izvoznih predmetov. Ta del knjige, ki obravnava naš izvoz po skupinah držav, obsega skoro vse evropske države, pa tudi države Bližnjega in Daljnega vzhoda, afriške države in ameriške države. Za ponazoritev gibanja izvoza in konkurenčnih možnosti v zunanji trgovini vsebuje knjiga med tekstom 120 statističnih tabel in 95 ponazoritvemh slik in diagramov. Praktično urejen je tudi in deks, v katerem je za vsako državo navedeno, kje v knjigi so navedene informacije za posamezne izvozne predmete. Glede na velik obseg zbranega informativnega gradiva je moral zavod obseg knjige razširiti na rre-ko 700 strani. Gospodarske vesti = Zagreb predlaga pavSaliranje trošarine na porabo električnega toka. Ker bi obračunavanje in pobiranje nove državne trošarine na porabo električnega toka povzročilo povečanje režije, je zagrebška mestna elektrarna predložila finančnemu ministrstvu predlog, da se ji ta trošarina pavšalira. Tako pavšalirano trošarino bi plačala ->ama elektrarna, ki ne bi zaradi tega podražila cene toku. Na ta način bi bilo pavšaliianje tako v interesu države kakor tudi ▼ interesu prebivalstva. — Beograjske zbornice prevzemajo svoje novo področje v Banatu. Po sporazumu med beograjskimi tremi gospodarskimi zbornicami in zbornico v Velikem Bečkereku, bo ba-natsko področje, kolikor pripada seda; po uredbi o zbornicah k beograjskim zbornicam, prišlo v pristojnost teh zbornie 1. septembra t. 1. Tako bo prišla s tem dnem v področje beograjske Trgovske zbornice trgovina mesta Pančeva in sreza Pančevo, v področje beograjske Industrijske zbornice oa industrija mesta in sreza Pančevo. Predvsem pa pride v pristojnost beograjske Obrtniške zbornice vse obrtništvo Banata, ker bo po novi uredbi zbornica v Vel. Bečkereku obsegala le trgovino in industrijo. — Velika poravnava v Beogradu. Beograjsko trgovsko sodišče je odobrilo poravnalno postopanje o imovini Preduzi-mačko-gradjevimske radnje Drag. Šidjan-skega in Grad j e vinsik o-pr eduzi m ačk e radnje Huga Kana (kstnik Drag. Šidjansiki pooblaščeni inženjer). Lastnik obeh tvrdk nudi 50 odst. poravnave pri aktivah od 12.9 in pasivah od 11.2 milijona Din. Kot vzrok za nezmožnost plačila navaja težkoče, ki jih ima zaradi terjatev za gradbena dela pri uradniški koloniji na Voždovcu, kjer zadružniki niso mogli dobiti hiootekamih kreditov za plačilo gradbenih deL » Prevesne olajšave ta. potnike in blago na jesenski ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 3. do 12. septembra so dovolile naslednje tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija in Šaarsko ozemlje. = Permanentne legitimacij« jeseaskega ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma opozarja imetnike permanentnih legitimacij, da veljajo le-te samo za osebo, na katere ime se glasi, in da so ne-prenosne. — H konknrrn Kmetijske eksportne »-druge t Mariboru. Prejeli smo: Glede na poročila o razpustu Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru in o uvedbi konkurznega postopanja o njeni imovini prosim kot zastopnik izvoljene uprave gori navedene zadruge, da objavite jasnosti na ljubo naslednje priobčilo: Res je. da je kr. banska uprava dravske banovine z odločbo od 19. aprila t. 1. odredila oblastveni razpust Kmetijske eksportne zadruge ter določila, da se brez odloga vsa premična imovina in denarna sredstva, poslovne knjige in poslovni pripomočki zadruge dajo pod zajioro in da je določila komisarja v izvršitev te zapore ter j v upravo poslov, ki jih zaradi interesov za-| družnega članstva ni dopustno odložiti. Kot vzrok za ta postopek je banska uprava navedla v glavnem, da so člani uprave prekoračili Statutarni delokrog zadruge. Zoper ta odlok je zadruga vložila priziv, ki pa še do danes ni rešen. Odlok banske uprave tedaj še ni pravomočen. Kljub temu je predlagal komisar zadruge uvedbo konkurznega postopanja in to zaradi tega, ker je zadruga po njegovem naziranju pasivna. Ta predlog je sicer okrožno sodišče zavrnilo, pač pa je ugodilo temu predlogu višje deželno sodišče. Tudi zoper ta odlok je vložila zadruga rekurz na stol sedmorice, tako da tudi ta odlok še ni pravomočen. Mimo vprašanja legitimacije komisarja k tako dalekosnžnemu predlogu, kakor je predlog na izvedbo kon kurznega postopanja, spodbija zadruga na ziranje komisarja, da bi bila pasivna. Spodbija namreč naziranje, da tvorijo oni zneski, ki so jih vplačali člani zadrugi na račun uprave tudi premoženja zadružnikov marveč stoji zadruga na stališču, da je to v smislu dogovora njeno premoženje. Do pravomočne rešitve tega vprašanja pa se še 0 končni likvidaciji Kmetijske eksportne zadruge ne more govoriti. Zahvaljujoč se Vam za sprejem tega poročila beležim z odličnim spoštovanjem, dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart. — Dobave. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 500 komadov vijakov z maticami in 600 kg fasadne barve, do 7. septembra glede dobave 100 komadov lopat za pesek, 800 kg žebljev. 350 kg podložnic, 300 kilogramov lakov za železo, 1000 kg laka za modele, 50 kg laka za razredčevanje, 50 plošč rebraste pločevine, raznega pribora za pozlačevanje, raznega orodja in 1000 kg karbolineja ter do 14. septembra glede dobave 1 numeratorja, raznih usnjatih jeimen. železa. 20.000 kg ovsa, strojnih delov, 1300 kg bakrenih vrvi in zobatih koles. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobav« 2400 kilogramov riža, do 5. septembra glede dobave 10.000 komadov krajnikov, do 6. septembra glede dobave 100 m konopnih vrvi, 7000 kg ovsa, 20 kg konopljenega tesnila 1 prsnega stroja za vrtanje, 500 komadov električnih varovalk, 5000 kg bukovega oglja, 60 kg bele kovine, 5 komadov smir-kcrvih plošč, 30 komadov locenjskih žag in 100 kovinastih žagic; do 12. septembra pa glede dobave 200 stotov živega apna in 400 kub metrov jamskega lesa. — Direkcija dr žavnega rudnika Kakanj sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave 1000 kg žebljev, 2500 kg strojnega olja. 150 komadov lopat, 50 komadov rudarskih želez, 60 komadov kant za vodo, glede dobave vijakov, grafita in kompozicij za ležaje; do 5, septembra glede dobave 1500 m jeklenih vrvi, do 9. septembra glede dobave verig, klobu čevine za izolacijo, medeninastih cevi, elek tričnega materijala in telefonskega materija-la. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 8. septembra ponudbe glede dobave ognjegasnib potrebščin. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. septembra ponudbe glede dobave pocinkanih jeklenih vrvi. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 26. avgusta Na ljubljanski borzi je danes deviza London ponovno nekoliko pooustila, dočim 90 se devize NevvVork, Pariz, Praga, Bruselj in Berlin nekoliko dvignile. Na zagrebškem efektnem tržišču }e tendenca v Vojni škodi nadalje mirna. Do prometa je prišlo le za kaso po 196 in 197. Od dolarskih papirjev se je trgovalo 7+ Blai-rovo posojilo po 41.625 in 41.75. V ostalem so bili zaključki v Narodni banki po 4250 in v Priv. agrarni banki po 225- Deviz«. Ljubljana. Amsterdam 2294.85 — 2306.21. Berlin 1354.03 — 1364.83, Bruselj 791.63 -795.57, Curih 1108.35 _ 1113.85. London 197.19 _ 198.79, Newyork ček 5680.47 -5708.73. Pariz 223.63 _ 224.75, Praga 168.67 — 169.53, Trst 291.79 — 294.19, Varšava 637.46 - 642.52 Zagreb. Amsterdam 2294.85 do 2306.21. Berlin 1354.03 do 1364.83, London 197.13 do 198.73, Milan 291.79 do 294.19, Newyork kabel 5702-47 do 5730.73, NewVork ček 5680.47 do 5708.73, Pariz 223.63 do 224.75. Praga 168.67 do 169.53, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20-1750, London 17.8250. Newyork 514.50, Bruselj 71.4250, Milan 26.37 Madrid 41.40, Amsterdam 207.15, Berlin 122.35, Stockholm 91.30, Oslo 89.30, Koben-havn 94.90, Sofija 372, Praga 15.22, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 196—197, za avgust 195—198, za oktober 194 do 198, za december 193—196, 7®/» investicijsko 51—54. 4°/o agrarne 25—27, 6®/» begluške 34—34.50, 7°/e> Blair 41.375 do 41.75. 8«/« Blair 44 do 45.50; bančne vrednote: Narodna banka 4250 do 4400. Priv. agrarna banka 225-227- Beograd. Vojna škoda 196—198, 7V« Investicijsko 51.50 zaklj., 6°/» begluške 36.25, 35.75 zaklj., 8°/e Blair 45 zaklj., 7*1* Blair 41.25. 41 zaklj., 7»/» Drž. hip- banka 44 zaključek. Narodna banka 4400 zaklj., Priv. agrarna banka 224 zakl. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14-50, Staats-eisenbahngesell. 16. Ruše 11.25, Trbovlje 19.05, Alpina - Montan. 10.35. Sečerana 28 25 Blagovna tržišča HMELJ 4- Žalec. 26. avgusta. Živahno povpraševanje za nemški račun traja dalje. Kupčije se sklepajo le za male količine do največ 3 met. stotov po 13.50 do 14 Din, dočim za 1 Sestra, kako slabi ste videti! Kaj vam pa Je? — O, mene že dolgo mučijo hemoroidi, opravljati pa moram pri tem tako težko službo. — Reva, pojdite h gospodu primarijo, naj vam predpiše Posterisan ln videli boste, kako izvrstno deluje to sredstvo. Bolnico s številke 17 je rešilo celo operacij«. Posterisan mazilo stane 31 Din, škatlica začepkov pa 39 Din in dobe se v vsaki lekarni. Odobrene od mta. aoe. poL ki mt. s. Iv. 938 od 10. maj« 19(33. večj« partije zamanf nudijo 14, 14.50 in !»■ jemno tudi 15 Din. Nekateri manjši mešetar-ji so ponujali samo 12 Din, seveda brez uspeha- Z nerazveljavljeno predprodajo j« prešlo v druge roke okrog 500 met. stotov. Jutri odide prvi vagon hmelja v Nemčijo. Obiranje je že v glavnem končano. Hmeljarji in trgovina pričakujejo napeto dogodkov prihodnjega tedna. + Celje. 26. avgusta. Za hmelj vlada B-vahno zanimanje, ker je savinjsko blago le-j>e barve v nasprotju s češkim hmeljem, ki je ves rdečkast. Glavni kupci so nemško tvrdke, pač pa ne toliko za Nemčijo, temveč za svetovni trg. Anglija še ne kupuj«, ker je baje tam obilna letina. Cene so čvrste in se splošno plačuje 13 Din za kg, za prvovrstno blago tudi več ŽITO. + Chieago, 26. avgusta. Začetni tečaji? Pšenica: za september 52.625, za december 56, za marc 60.625; koruza: za september 32.50, za december 36, za marc 37-625; oves: za september 21, za december 16.875, za marc 18.375; rž: za september 31.25, za december 31.25, za marc 34. + Ljubljanska borza (26. t m.). Tendenca za žito mirna. — Zaključkov m bilo. Nudi se pšenica (slov. post., po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor, 79 kg po 200 — 205, notiska, 80 kg po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh p« 310 — 315, banatska, po 330 — M); koruza (slovenska postaja, plačljivo ▼ 30 dneh); baška. po mlevski voznini po 165 do 167.50, pri navadni voznini po 170 do 172.50. + Jforoeadska blagovna borza (26-1 m.). Tendenca nespremenjena. Promet 38 vajj. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška, 79 kg in baška, okoL Sombor, 78 kg 142.50 _ 145; baška potiska, 79 kg 145 do 147.50; baška, ladja Tisa, 79 kg 147.50 do 150; gornjebanatska, 79 kg 140 — 142.50; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 137.50 do 140; baška, sremska, nova, 76 kg 132-50 do 135; banatska. 76 kg 130 — 132.50; baška, ladja Tisa, 76 kg težka 137.50 do 140. Koruza: baška 108 —110; okolica Sombor 110 _ 112; banatska 105 — 107; srem. 110—112; okol. Šid 112—111 Or«*: baški. srem., novi 105 — 110. 5f°ka: baška, banatska >0g< in >0gg< 230 — 245; »2< 210 — 220: >5« 195 - 200; >6« 175 — 180; »7< 140—145; >8« 90—95. Otrobi: 55 do 57.50. — Fižol: baški, sremski beli, novi 102.50 do 107.50. Ječmen: baški, sremski novi 64—65 kg 85 do 100 -f Somborska blagovna borza (26. t m.V-Tendenca nespremenjena. Promet 57 vagonov. Pšenica: baška, nova, okol. Sombor ia gornjebaška, 76 kg 130 — 132.50, sremska, slavonska in banatska nova, 76 kg 127.50 do 130; baška potiska, nova, 76 kg 135—140; banatska potiska, nova 76 kg 132.50—135. Oves: baški, novi 105—110; sremski, slavonski 107.50—112.50. Rž: baška nova. 127.50 do 132.50. Ječmen: srem. 95—100. Koruza: baška 107 do 109; okol. Sombor 109—111. Moka: baška, banatska >0g« in >0gg< 230 do 240; 3>25« 190 do 200; »6c 175 do 185; »7« 140 do 145; >8c 90 do 95. Otrobi: stari 65 do 70. + Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenca slabša, promet slab — Pšenica: za oktober 13.12 — 13.13, za mare 14.12—14.13; rž: za oktober 7.85 do 7.88, za marc 8.95 do 896; koruza: za maj 8.54 do 8.55, za julij 8.95 do 8.90. Nenavadni zavezniki Pleme Ukambi v južni Afriki ima poglavarja, ki ga niso oblasti v deželi prav nič vesele. A mož je tako spreten v skrivanju, da ga je težko zalezovati in naravnost nemogoče dobiti v roke. Zato je vlada poslala nadenj oklopne avtomobile z bombami. Bili so mu že za petami, ko se vsuje na zalezovale! velik roj čebel in opika vladino moštvo. Kako to, da so čebele posegle ▼ boj? Najbrže so jih razdražili s smrdljivi-mi bombnimi plini, živalice so tako dolgo zadrževale napredovanje napadalne kolone, da se je mogel ukambški poglavar umakniti in so se morali zalezovalci vrniti praznih rok domov. Kofiko tehta muha? Ljudje vemo, da tehta odrasli indijski slon do 124 stotov, tiger do oet stotov in največja roparica na zemlji. meJved z Alaske, približno sedem do osem stotov. Vprašanje, koliko tehta muha aii kanarček, se zdi ljudem manj zanimivo. Vendar »o se našli ljudje, ki 60 izračunali tudi to težo. Kanarček tehta povprečno 25 gr. z medom obložena čebela edem in tričetrt grama, navadna muha pa največ četrtinko grama. Pisemska znamka pa tehta povprečno dvajsetinko grama. Strupene klobase V Nasvaitu in Imelyju bliizu Komorna ie mnogo ljudi zbolelo zaradi zavživanja mesa. Poklicali so k njim dva domača zdravnika, ki pa sta morala pritegniti k zdravljenju še več zdravnikov iz bližnjega sosedstva. da so zmogli delo. Vzrok zastrupljen ja so bile klobase. Mesar OHe je nedavno prodajal cenejše meso. ki ga ie ljudstvo truimoma kuipovalo, nakar so os'©-parjenci zboleli. Mase se je polastilo takšno razburjenje, da je hotela mesarja lin-čati. zaradi česar so ga morali vzeti ▼ zaščito orožniku KULTURNI PREGLED Razmah slovenske dramatike Pet domačih premier v novi sezoni — 45 slovenskih dramatskih novosti v zadnjem desetletju v ljubljanski drami — Repertoami načrt ljubljanske drame za sezono 1932 33. — Iz razgovora z ravnateljem Pavlom Golio Končani so lepi počitniški dnevi V poslopju naše drame je živahno, ljudje prihajajo in odhajajo, nekje loputajo z vrati, z druge strani slišiš krik in vik, tam zgoraj govori nekdo v telefon. Sezona je na pragu. Igralci so se že vrnili; nekaj ele-gičnega napolnjuje vzdušje »tam za kulisami«. Tudi po teh temačnih kuloarjih se sprehaja Gospa Skrb. Toda — umetnost se ne sme vdati. Celjski grof Herman že nekje zadaj pesti svoje podložnike, Razkol-nikov se v strahu opoteka pred senco svojega zločina, literatje iz daljne Baske se lasajo med seboj. Iz megle bližnje prihodnosti se izmota vaj o kakor spiritistični duhovi novi Hamlet, Tartuffe, revizor iz Sankt-Peterburga in še mnogi znani in neznani liki, ki bodo letos čakali tu za kulisami, da jih vtelesijo naši vrli umetniki. — Gledališče je in ostane svet vere, upanja in ljubezni. G. ravnatelj drame Pavel Golia ima polne roke dela, vzslic temu me sprejme s široko slovansko gesto, kakor je to zdaj že tradicija med nama. Sezona je na pragu, občinstvo čaka, za gledališče vneti Baski se zanimajo za Vaše načrte: Kaj nam boste dali v novi sezoni, g. ravnatelj? Pred ravnateljem drame je velika pola « nekimi številkami. Brž najde pravilno in učinkovito izhodišče. Tako-le začenja: — Ne dvomim, da Vas bo zanimalo malo statistike, ki je za najin gledališki razgovor prav tečen aperitif: Glejte, seštel sem za deset let nazaj in dognal, da je ljubljanska drama uprizorila v tem času 45 iz-viriih slovenskih del in 21 srbohrvaških del. Izmed slovenskih dramatskih del kažejo največ uspeha Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentrlorjanski« in »Hlapci«, Milčinskega »Mogočni prstan«, Medvedovo »Za pravdo in srce«, Župančičeva »Veronika Deseniška«, Golarjeva »Vdova Rošlin-ka«, Novačanov »Herman Celjski« in moje »Peterčkove poslednje sanje«. Izmed srbskohrvaških — v retrospektivnem pogledu — predvsem Krleževi »Glembajevi«, ki sploh pomenijo enega največjih gledaliških uspehov v zadnjem času, potem vse komedije Branislava Nušiča, kar srno jih uprizorili v zadnjem desetletju, osobito še »Gospa ministrica«, dalje Ogrizovičeva »Hasanaginica« in Vojnovičeva »Smrt maj-ke Jugoviča«. — V tem, kar sem Vam pravkar povedal, — je nadaljeval ravnatelj drame, — vidim zlasti glede slovenske drame rastoče zanimanje našega književnika za. oder. Sikoraj večina slovenskih pisateljev se ukvarja z zapeljivo mislijo, ustvariti kaj lepega za naš dramski oder. Kakor raste pomen in umetnostna višina naše drame in doseza nivo odrov v velikih kulturnih središčih, tako dobiva tudi naše dramat-sko ustvarjanje vse večji razmah in sega vedno globlje. Z veseljem lahko ugotovim, da dobivamo čedalje bolj dovršena dela. Uprizarjanje teh novosti ni več samo neka »rodoljubna« dolžnost ali usluga slovenski književnosti, marveč jih gledališče uprizarja tako kot katerokoli tuje delo, ki ima neko literarno višino. V prihodnji sezoni bomo igrali kar pet slovenskih dramatskih del. Tudi glede teh pričakujem, da naše gledališče ne bo ž njimi izvršilo samo svoje dolžnosti do slovenske književnosti in vzpodbujalo piscev v veri vase in v literarnih stremljenjih, marveč da bo ž njimi dalo drame, ki utegnejo vzbuditi splošno zanimanje. »Kdaj in kako nameravate otvoriti letošnjo sezono?« — Po sedanjih dispozicijah bo otvoritvena predstava redne sezone dne 17. septembra. Uprizorili bomo Kreflo\>o dramo o celjskih grofih. Mladi dramatik se je polotil snovi, ki je pri nas že močno obdelana, priznati pa moram, da jo je obdelal z docela nove plati. Poglavitna značilnost Kreftovih »Celjskih grofov« je to, da dajejo sliko tedanjega časa. Osebe, ki nastopajo v tej drami, jarko osvetljujejo razmere tedanje dobe. Od svojih predhodnic se Kreftova drama razlikuje tudi v tem, da je zaporednost dogodkov res zgodovinska; pisec je natanko in kritično proučil vse razpoložljive vire. Posebna močna oseba v tej novi drami je Pravdač, ki sicer ni zgodovinska, vendar je obstoj take osebe na-značen v .zgodovini. Iz Pravdača je naš dramatik izoblikoval krepko figuro svobodo-urnnega meščanskega borca zoper fevdalizem. »Celjske grofe« bo režiral profesor Šest, ki je zrežiral tudi Župančičevo in Novačanovo »Celje«-: on je potemtakem že nekak specialist za ta naš »celjski problem«. »In nadaljnje domače novosti?« »To bo Vladimir ja Bartola »Ix>pez«. Sodobna drama, ki se dogaja med Baski; očitno pa je, da je to satira na neke razmere m-ti ljubljanskimi književniki, zlasti med mlajšo skupino. Če pojde vse po sreči, bo premiera 5. oktobra. O uspehu tega komada sem prepričan. O tretjem ko- madu »Voda«, ki ga je spisal Jožko Vom-berger, Vam še ne morem dati podrobnih informacij. Poleg tega so obljubili svoja dela tudi nekateri drugi slovenski književniki. »Nikar ne pozabite na se, g. ravnatelj. Ce sem prav poučen, niste samo obljubili, marveč že pišete dve novi igri.« »Prav imate. Že v septembru bom predložil upravi odrsko pravljico »Srce igračk«, januarja pa komedijo, ki ima za sedaj dva naslova: »Kulturna prireditev v Črni mlaki« ali »Prijatelj našega naroda«. Prva bo namenjena mladini in vsem, ki so čistega srca; to bo nekaka variacija na stari tema, da obleka ne delaj človeka; pravljica s pisanimi dogodki, ki, upam, ne bodo zgrešili socialnega in etičnega učinka. Drugo delo bo komedija iz našega podeželskega življenja. V ospredju dejanja bo »prijatelj našega naroda«, ki pride v podeželsko mesto in nehote sproži niz zapletljajev in zmešnjav, ki bodo humorno pokazale marsikaj v naši kulturni ali tako zvani »kulturni« sodobnosti. Komedija pa se ne bo dotikala nobenega živečega kulturnega delavca ali današnjega dogodka; to povem iz previdnosti že v naprej. Sicer pa se bodeva o stvari še pomenila, ko bo dovršena, kaj ne? — Nadalje bomo v tej sezoni ponovili Cankarjeve »Hlapce«. Ne glede na to, da Zagreb in Beograd v repertoarju dosledno izpuščata slovenska dela, bomo slej ko prej uprizorili tudi v novi sezoni vsaj po eno delo s srbske in hrvaške strani. Tako mislimo na Krleže\'o »Galicijo«, Milo-ševič nam je obljubil svoj novi komad »Avtomat«, zanimamo se za Nušičevo novost »Mister Dolar«. — Ali hočete odtod po »širokem slovanskem svetu«? Pravkar študiramo izborno dramatizacijo romana Dostojevskega: »Zločin in kazen«. Dramatizacija je delo dr. Pavla Križanovskega in sem jo dobil iz Prage; močno slutim, da je to psevdonim znane igralke iz hudo-žestveniške skupine. Ta »Zločin in kazen« obsega tri dele v 9 slikah. Ponavljam: izborno delo, spretno narejeno, z očitno pie-teto do Dostojevskega. Besedilo je povsod iz romana, takisto karakterizacija oseb. V Ljubljani bo verjetno druga premiera; prva je bila z velikim uspehom v Sofiji. Nadalje pripravljamo »Carjeviča Alekseja«, delo D. S. Merežkovskega in »Carja Fjodo-ra« od A leks je ja Tolstega (star.). Iz ruske literature mislimo še na Gogoljevega »Revizorja« in Gorkega »Na dnu«. Iz češke prihajata v poštev Langerjeva »Spreobrnitev Ferdyše Pistoria« in Dykovo »Zmou-dfeni done Cluijota«. Sedaj pa iz tujih slovstev: Močna novost bo drama O' Neil-la »Strast pod bresti«, veliko smeha utegne prinesti krepka, zdrava Zuckmayerjeva komedija »Veseli vinograd« (nagrajena s Kleistovo nagrado). Nadalje se pripravljajo: Pagnol »Marius«, »Tartuffe«, »1 Vallen-stein« in »Hamlet«, slednji v prevodu O. Župančiča, a »Tartuffe« in »Wallenstein« v režiji drja Branka Gavelle, potem Sha-u>ova »Sveta .Ivana«, Brucknerjeva »Elizabeta Angleške« in O' Ca$eya močno delo iz irskega življenja »Plug in z\>ezde«. Iz prejšnjih sezon bomo ponovili »Sen kresne noči«. Vmes med temi stebri našega repe rto srn ega načrta bo kakšna komedija, ki je v načrtu ne omenjamo posebej. »Ali bo pri vas kaj osebnih sprememb?« »Ne bo. Ansambl ostane neokrnjen, re-žirali bodo Sest, Kreft, Debevec, kot gost dr. Gavella in po potrebi še ostali naši režiserji. »Kaj pa sodite o gostovanjih?« — Osebna gostovanja se mi ne zdijo važna, zelo dragocena bi bila ansambelska, toda ta so hudo draga. »Ali finančno res zaostajate, kakor smo nedavno čitali v neki izjavi?« — Po izjavi blagajnika in pričevanju knjig smo v minuli sezoni finančno zaostali i v drami i v operi. Optimizem g. direktorja opere je očitno osnovan na res malo večjih inkasih, ki jih povzroči kdaj pa kdaj ta ali oni izmed mnogoštevilnih gostov. Obupno pa je dejstvo, da ti visoki inkasi prav pogosto ne zadoščajo niti za honorar teh gostov. »Naposled še to, g. ravnatelj: Kakšne želje imate glede gledališča in občinstva?« — Želim, da bi obisk ostal isti kot lani, odnosno se po možnosti še povečal. Menim, da je repertoar srečno izbran, čaka nas ogromno dela; stroški pa, ki jih imajo ljudje z gledališčem, so sorazmerno nizki. Pomislite: pri nas dobiš popolen abonement (40 gledaliških predstav, povprečno štiri na mesec, dve v drami, dve v operi) že proti mesečnemu odplačilu 23 dinarjev (a samo skozi osem mesecev). Potemtakem stane takega abonenta vsaka predstava cknog 6 Din. Ai* ni to nizka cena? Mar ne nudi gledališče še vedno in vzlic vsemu najcenejši in hkrati res umetniški užitek? njegov spfis o smrti (La Mort), dalje knjig; simbolično spisan lh razmišljevanj >La Sagesse et la Destiničr in »Tresor des Humbles«. Maeterlinck je prinesel vz svoje starodavne in slikovite Flamske, ki je dala Ru-bensa in množico drugih mojstrov, mistične nagibe, ki so se močno prilegali okusu zahajajočega- 19. stoletja. S svojim tankim čutom za jezikovne odtenke je ogrnil to mistiko s pisanim in vihrajoeim plaščem »moderne«: književnosti in vzbudil pozornost .po vsej mladi Evropi, tja do novomeškega študenta in lirika Dragotina. Ketteja, ki je .pri.dino prebiral Maeterlinckovo, po Mallarmeu ne baš izvirno liriko. Bolj kot lirik pa je Maeterlinck zaslovel kot dramatik. Iskal jie mračnih motivov, odkrival je področje vizij, sluitenj in strahu. Ne bom pozabil, kako zavzeto mt je pripovedovala danes že mrtva vaška učiteljica, s kakšnim strahom je čitala neko noč njegovega »Vsiljivca« (L' Intruse) in kolikšna groza je na mah napolnila tiho šolsko poslopje blizu pokopališča; da, to je bila ncDer bleiche, herbstliche Ha.bmond...)«. Podoben vtisk zapuščajo tudi >Slepci«. Realističen sujet obravnava »Monna Vanna/<, medtem ko je nežna prav-IjiVmost rPelleasa ;in Melis and e< prešla preko Debussyja v operni repertoar. Med vojno je Maeterlinck izrazil bolest tepitane Belgije v draimn >Le Bourgmestre de Stid-m-onde«, ki smo .jo videli tudi v Ljubljani: drama je dokument, ne testament; je bolj pričevanje o groznih dneh nego izpoved pesnika in misleca. Za mladino de Maeterlinck spisal več dobrih iger; med njimi se 0-e najbolj priljubila »Modra pticam (prevedena tudi v slovenščino,) ki j>e sploh postala za novo romantiko tako značilen kakor nekoč Novali-sov »modni cvete za roman-tizem. Vzlic temu, da tje simbolizem izhajal iz naturalizma'in pomenil njegovo starostno umiranje, je vendar Maeterlinckovo delo .vsaj z eno polovico v romantiki. V liriki je MaeterMnck zapustil malo klenega, vendar antologija francoskega pesništva tudi v bodoče ne bo mogoča brez njegovih verzov. V pripovedni prozi se (je urveliiav.il samo z dvema novelama. Prvo >La Massacre des In.noeents« (Pokolij nedolžnih), pretresljivo sliko herodeškega pokol j a v flaimski vasi, inspirirano po starem barbantskem mojstru, je iprevel prisec teh vrstic in pred leti objavil za božič v »Jutru«. O Maeterii.ne.ku je pisal ip.ri nas pokojni dr. Vinko Zupan v >Slovanu« iin v »Literarni pratiki«, v slednji je obdelal sledove Maeteriinckove filozofije pri Ketteju. Največjo studijo o Maeterlincku je spisal še pred vojno Čeh dr. V. Tille. _o. Kakšne načrte ima naša opera? Operni ravnatelj M. Polič o sezoni 1Q32I33 in o naših gledaliških problemih Oris novega programa Tiskovne zadruge Ljubljana, 26. avgusta. Tiskovna zadruga v Ljubljani bo v prihodnjih mesecih izdala tri obsežne knjige, med njimi izviren roman Toneta Scliškarja »Nasedli brod« in dva prevoda iz svetovne književnosti (Stevenson, Zola). Vrhu tega bod v zbirki »Slovenske poti« objavljeni eseji drja Stanka Lebna in proza Jnša Kozaka z naslovom »Celica«. Te knjige so v letošnjem založniškem programu in jih bodo naročniki imeli v rokah najpozneje decembra. Med tem pa se Tiskovna zadruga že pripravlja za novo založniško leto. Zvesta svoji petnajstletni tradiciji bo tudi prihodnje leto zastavila vsa svoja sred-^va za prospeh slovenske knjige- Vzlic gospodarsko težkim časom bo ta naša založba obogatila slovensko književnost z nekaterimi vprav dragocenimi književnimi novostmi. Izvedeli smo, da je literarni odsek Tiskovne zadruge pravkar izdelal načrt za prihodnje leto. Po tem načrtu bodo v zbirki »Mojstri in sodobniki« izšle zopet štiri knjige odličnih prevodov prvovrstnih leposlovnih spisov iz svetovne literature. Maurice Maeterlinck Jutri bo sedemdesetletnica slovcčega Flamca, ki se je priključil francoski književnosti, tudi pri nas dobro zna,nega Mau-ricea Maeterlincka. Ko je nedavno izdala njegova dolgoletna življenjska tovarišica, gospa Georgetita Leblanc, knjigo svojih spominov , ki nam kaže Maeterlincka z intimne strani, je nastala senzacija tudi zaradi samega Maeterlincka; nekateri listi so pisali, da je šele s to knjigo zopet oživel in vzbudil pozornost mladega rodu. Malce krivična in ironična usoda dekaden-ta iin simbolista v današnji družbi, vendar pa. nas ne preseneča: posebno v Franciji, kjer je zanimanje za književnost zelo veliko, je pisatelj samo žoga sile, ki je močnejša od njega, namreč mode. Brez dvoma je moda dvignila in čez mero poveličala nekateTe Maeteriinckove stvaritve in pozneje pokopala tudi spise, ki nosijo poleg časovnih in osebnih odlik obeležje močnega duha in predstavljajo trajno zanimiv književno-umetniški dokument. An atole France in drugi sloveči pisatelji niso nič manj prizadeti. A moda je tudi na književnem področju muhasta in nihče ne ve, kdaj bo dvignila vrednost včeraj pokopanih plodov genija in okusa. Maeterlincku je ostala zvesta ne baš številna in raztresena občina častilcev njegove umetnosti. Knjige, ki jih izdaja v zadnjih letih, pomnožujejo zlasti v inozemstvu vrste njegovih čitateljev. Da bi se rešil s potapljajoče se ladtje dekadentne književnosti, se je veliki Flamec zasidral prav na meji lečeva vo. Skupine, ki so si intelektualno in so-»Morana« in Hatzejex'a »Odel m Mara«. cia]no bližje, si določijo eksekutivo, ki Slovenske operne novosti? — Jih ni, kar mi je prav žal, lahko pa Vam povem, da bomo imeli v opereti dve, morda celo tri domače premijere. Uprizorili bomo »Eriko«, jazz-opereto Janka Gre-gorca na Simončičev libreto. To vam je opereta nekako v stilu »Viktorije«. Pride na vrsto že v začetku sezone. Druga slovenska operetna novost je »Blejski z\'on«. Skladatelj je naš zn^ni glasbenik in slikar Saš9 Šantel. libreto pa je prirejen po osnutku neke domače aristokratinje, ki se skriva pod psevdonimom Nelly Garden. Tretja novost je šele na vidiku,; o nji bi bilo prezgodaj govoriti. Kakor vidite, so se naši skladatelji zatekli k lažjemu žanru. Verjemite mi, da bi imel večje veselje sporazumno z gledališko upravo organizira gledališke predstave za člane teh sku» pin. Take predstave daje gledališče ob .znižanih cenah. V Zagrebu »Društvo bankov-nih činovnika« že več let uspešno vodi gledališko občino, ki ima vsak teden svojo predstavo. Pri nas bi bilo posebno želeti, da bi se po tej poti omogočil zlasti delavstvu užitek z gledališko umetnostjo. Gledališka uprava se tudi, da bi kar moči ustregla željam občinstva. V novi sezoni bo iz~ vesten abonement v drami in operi fiksiran na določeni dan v tednu, s čemer bo abo-nementom samo ustreženo. Vsekakor — gledališče išče kar najširši stik z občinstvom. Pomagajte mu tudi vi pri tisku! Tako sva razgovor zaključila. bomo še objavili. Za sedaj omenjamo samo to, da bodo v novem letniku izšli novi eseji O^ona Župančiča, knjiga ki bo nedvomno pomenila dogodek. Dalje bodo tu izšli gledališki fragmenti režiserja Cirila Debevca. eseji B. Borka i. dr. S takim programom v času. ki je slovenskemu založništvu trda preizkušnja, dokumentira »Tiskovna zadruga« z novimi prepričevalnimi dokazi svojo skrb in požrtvovalnost za slovensko knjigo. Vsi oni, ki jim je res do napredka naše kulture in posebej še naše književnosti, jo morajo podpirati v tem stremljenju! Proslava 100-letnice pesnika Gjure Jakliča. Matica Srbska bo proslavila dne 25. septembra v Velikem Bečkereku stoletnico rojstva slavnega nacionalnega pesnika Vojvodine. Gjure Jakšiča. Slavnostni govor bo imel predsednik Matice Srpske Radovije Vrhovac. 0 poljsko - jugo«lovenskem znanstvenem sodelovanju je priobčil krakovski »Ilustro-wani Kur jer Codzienni« doljši članek iz peresa zaslužnega organizatorja jugoslov. -poljskih kulturnih stikov, univ. prof. dr. Fr. Ilešiča. Iz članka izvemo marsikaj zanimivega o stikih obeh narodov zlasti na področju lingvistike in narodne zgodovine, o revijski zamenjavi i. dr. Tu čitamo med drugim, da prof. dr. Ilešič pripravlja že dalje časa Zgodovino poljske književnosti (v srbohrvaščini?). Nemška knjižna produkcija v prvi polovici letošnjega leta. »Borsenblatt fiir den deutschen Buchhandel« objavlja zanimive številke o r-»mški knjižni produkciji v prvih šestih mesecih 1. 1932. V te*" času je izšlo v Nemčiji skupno 10.636 knjig. 8882 publikacij je izšlo prvič, 1754 je bilo ponatisov. Od celokupnega števila publikacij je bilo 389 prevodov, 447 knjig pa je izšlo v tujih jezikih. V prevodnem slovstvu prevladujejo dela iz ameriške književnosti. Marijonete pripravljajo konsres. Mednarodna zveza marijonetnih gledališč, ki se je ustanovila 1. 1929., bo prihodnje leto ime« la v Kolnu svoj kongres. nad pol stoletja po vsem svefu inane kot neškodljivo in učinkovito sredstvo 9 Delujejo brez bolečin ta so lahko zauiltae. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. s. p. In n. t. S. K. f>S3od 291 m. W32. % MIlss VMmstv V bern.-.kem turnirju so se dogodile čudne stvari. Svetovnemu prvaku, dr. Aljehinu namreč. Prva nagrada, ki jo je dobil, je ne samo pičlo pridobljena. Ogromna sreča jo je vrhu tega spremljala. Aljehin je bil kar v treh partijah porazu zelo blizu, četrto, proti Bogoljubovu, pa je izgubil. To so sumljiva znamenja. Kaj bi bflo, če bi dr. Naegeli dal mat, ki ga je prezrl? Flohr, mladi Flohr, bi bil dohitel prvaka. Pa Oe bi ostala dva mojstra, ki bi bila lahko zmagala, zares zmagala? že po zadnjem londonskem turnirju sem opozoril na to, da je Aljehin očividno prekoračil svoj vrh. Sedaj pa že vidno pada. Saj ie mogoče, da se bo pobral. Toda bernska zmaga je Pyrhova zmaga. Prepričajte se sami, da ne pretiravam in študirajte naslednjo partijo! Beli: dr. A. Aljehin Črni: Dr. O. Naegeli 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sel—f3 Sg8—f6 e7—e6 d 7—d5 Prehod v stari damski gambit. 4. Lcl—g5 Lf8—e7 o. e2—e3 Sb8—d7 6. Sbl—c3 0—0 7. Tal—cl --- Do tu smo partijo že videli neštetokrat v modernih turnirjih. 7.---" d5Xc4 To najbrže ni najboljša poteza. Navadno irramo 7.---c7—c6. 8. Lf 1X c4 9. Lc4—d3 10. 0—0 11. Ddl—e2 12. Tfl—dl a7—a6 b7—b6 Lc8—b7 c7—c5 Bel pritiska na kmeta a6. Dr. Naegeli pa zamenjava odslej zelo spretno figure. Napo- s ed se mu posreči zamenjati tudi neprijetnega lovca zia a3. 12 .------Sf6—do 13. Sc3—e4 c5Xd4 14. Lg5Xe7 Dd8Xe7 15. Sf3 X d4 Sd7—e5! Ta poteza osvobodi končno trdnjavo na a8, ki sedaj brani kmeta na a6. 16. Se4—c3 Se5Xd3 17. De2Xd3 Sd5—b4 18. Dd3—e2 Tf8—d8 19. a2—a3 Sb4—d5 20. Sc3xd5 Td8Xd5 21. Sd4—c6 Lb7Xc6 22. Tel X c6 Beli je udri v sovražni tabor in ogroža Flabotne damine kmete. Dr. Naegeli ima pa presenetljivo obrambo: 22 .------D&7—d7! 23. Tdl—cl Ta8—dS! čmi igra na napad in se ne briga za kmete. 24. Tc6Xb6 Td5—dl-f 25. TclXdl Dd7Xdl + 25. De2—fl Ddl—c2 čmi seveda še ne grozi Td8—dl, ker njegov kralj nima ventila. Toda tudi beli kralj ga nima. Zato je napad nanj vendarle zelo nevaren. 27. h2—h3 g7—g8 28. Df 1X a6 --- Beli nima boljše poteze. 28 .------Td8—dl + 29. Kgl—h2 Dc2Xf2 30. Dao—cS-f- Kg8—g7 31. Dc8—c3-j- Kg7—h6 32. Dc3—e5 --- Mogoče je tu vendarle 32. TbS—b4 boljše. 32 .------Df 2—gl -j- «33. Kh2—g3 Dgl—el + 34. Kg3—h2 Del—gl + 35. Kh2—g3 Tdl—d5 Naegeli ne mara remija! 36. De5—f4-f- Td5—g5-f 37. Kg3—h4 DglXg2 Aljehin je nabrže videl, da bo zašel v to pozicijo. Tolažil pa se je gotovo z naslednjo potezo: 33. Tb6Xe6 ---- Te trdnjave črni seveda vzeti ne sme. Takoj bi mu dama na f8 dala mat. Toda saj ne potrebuje takih stvari. Na razpolago ima potezo, ki takoj odloči, namreč f7—fo. Kmet jemlje belemu kralju polje gl, zato grozi črni Dg2—g3 + , Df4Xg3, Tg5—h5+ in mat. Proti tej grožnji ni obrambe. 39.------Dg2—gl ? Škoda! Tako lepo bi bilo. Najbrže je Naegeli mislil, da igrana poteza zadostuje. Saj je imel prav, toda f7—f5 je bilo vendarle lepše in izdatnejše. 89. Te6—f6 --- Aljehin je seveda videl kaj nudi pozicija, zato preprečuje f7—f5. 39 .------Dgl—el-H 40. Df4—f2 Tg5—h5-f T Tu bi bil črni s 40.---Del—dl Se lahko zmagal, na pr. 41. Df2—f3, Tg5—h5+, 42. Kh4—g3, Ddl—gl + , 43. Kg3—f4, Dgl—g5+, 44. Kf4—e4, Dg&—d5+, 45. Ke4—f4, Dd5-p-e5-j-, 46. Kf4—g4, De5— g3-f in mat. Na 41. Tf6—f3 sledi 41.-- f7—f5 z grožnjo Ddl—d8. 41. Kh4—g3 Del—hI 42. Df2—f4+ Th5—g5+ 43. Kg3 —f2 --- Aljehin ne gre več pod nož (Kg3—hI?). 43 .------Dhl X h3 44. b2—b4 Dh3—g2+ 45. Kf2—el Dg2—b2 46. Tf6—f7 Db2—cl + Začetek večnega šaha, ki ga črna dama dajš na poljih cl in c2. Na f3 beli kralj ne ] sme, ker mu dama na g2 dd mat. Torej remi. V knjigi, ki jo pišem za začetniek in ki izide s približno 20 polarni pred božičem, prinašam zelo preprosto,-pa vendar eksakt-no utemeljitev moderne teorije o središču in o slabotnih točkah. Od Steinitza preko dr. Tarrascha do Njem-coviča se vleče ta osnovna teorija v empirični obliki. Zato je do sedaj začetnik ni mogel razumeti. Logična, torej znanstvena razlaga v silno lahko razumljivi obliki je v šahovski literaturi nova. Vesel sem, da jo priobčujem v slovenski knjigi. Za uspeh knjige, ki stane za vse naročnike, ki se javijo do 1. novembra 100 Din, je zelo važno zanimanje naših šah is tov za njo. Od pravočasnega zanimanja, pred 1. novembrom, zavisi mnogo. Zato pričakujem obilo obveznih prijav na naslov: dr. Milan Vidmar, Ljubljana, Aškerčeva 11. Kasneje bo knjiga dražja. Nedeljske utehe Srečanje med Prlmorjem in Ilirijo pada sicer v zelo neugodno dobo, ima pa vendar dobro stran, da naj podčrta trditev, ki se mora postaviti, ne da bi se mislilo na vprašanje zadnjih neuspehov. - Naporno lokalno prvenstvo v pomladi je zahtevalo od naših klubov mnogo na-cora in energije, ki so za določen čas popolnoma izčrpale zlasti mlajše igralce ljubljanskih klubov. — Medtem ko so n. pr. zagrebški klubi prepuščali medsebojno par forfait tekme, smo se mi od nedelje do nedelje izčrpavali do onemoglosti. Da je to točno, bo najbolj dokazala forma naših igralcev, ki se bo zboljašala, ko bo popustila sedanj? dnevna temperatura. Vročina namreč letos, ki ni niti najmanj prikladna za važne tekme v državnem prvenstvu, je n. pr. silila na.še igralce, da so morali potovati isti dan, ko so morali nastopiti ob neznosni vročini ter na ta način izgubili še ono trohico energijo, ki so jo 5e imeli. Nedeljska tekma bo s te strani najboljši dokaz, da je rešitev našega nogometa v razumevanju pogrešk in v delu, nikakor pa ne v obupavanju in pesimizmu. Glavna tekma se bo pričela ob 17. uri na igrišču Primorja. Predtekmo cb 15.15 bosta igrali moštvi Primorie rez. in Grafika. Prvenstveno tekmo bo sodil zagrebški sodnik g. Fabris. K državnemu prvenstvu v skokih v Karlovcu (Konec) Pred pričetkom tekmovanja je že atmosfera težka, dušeča! Prv; skok izvaja Kordelič: navaden skok naprej z zaletom z 10 m. Na suhi nreprogi mu pri odskoku tepodrsne :— posledica ocena nekako 5—6 točk. Glasno Izraža publika sv-caje škodoželjno zadovoljstvo nad tem neuspehom ljubljanskega favorita! Pri vsakem skoku se ponavlja isto: Grilc je pri svojem nastopu sprejet s fre-netičnim aplavzom, ljubljanski skakači, zlasti Kordelič pa so deležni vedno večjih, intenzivnejših iin predrznejših nenaklonjenosti publike; vedno se najde nekdo, ki na ta ali oni način moti tišino pred 6kokom prepotrebno vsakemu sikakaču za absolutno koncentracijo. K vsemu se pridružijo Se sodniki, na kar tere skuša publika vpMvati -z vsemi sredstvi. Program obveznih skokov je končan, prično se poljubna skoki. Kordelič in Grilc sta >v ljubi 'borbi na prvih dveh mestih. Zopet je na vrsti Kordelič: izvajati ima Auer-bachov skok iz stoje na rokah. Stokrat je morda že Srečko stisnil stojo na robu de-setmertersike platforme — bila je to ved.no najefektnejša in najsigurnejša točka njegovega skakanja. _ Počasi dviguje tezno stojo, skoro bo prigib v pasu izravna.n, skoro bo v stoji. Tu pa se zasliši od nekod >Fuij Kordelič !< _ Za trenutek so mu popustil M živci, popustile so mišice in iz skoro postavljene stoje mora Kordelič na tla Tu pa zaori publika v mogočen val xfuj« Mi cev, žvižganja, roganja in psovanja. Kordelič čaka trenutek, drva, tri na robu platforme, da bi se publika v>irila — zastonj. Skrajno raizburjen stopi k ograj; stolpa in z nepremišljeno besedo reagira na izpade publike, ki postane zato še glasnejša. V prihodnjem trenutku se je Kordelič že zavedel svojega nepremišljenega dejanja ia že stopa po lestvi s stolpa do vrhovnega sodnika in se mu opraviči, živci pa so mu že odpovedali; ko se je posrečilo publiko nekoliko pomiriti, mu je šele pri drugem poizkusu stoja uspela, uspel pa ni skok in ocena je bila zopet 6_7 točk! Tako gre vse do konca, Grilc ima kot zadnji skok 2Vs salto naprej, ki so ga iimeij ■v programu tudi vsi ljubljanski skakači, le da ga Grilc feva/ja v lažji skrčeni drži telesa. Ta skok ima odločiti. »In — Grilc ga fevede preveč ter pade skoro plosko na hrbet. Poleg ene same pravilne ocene >2« je od ostalih sodnikov dobil Grilca za ta skok tudi kar po 8 točk, kar mu je zado stovalo za prvo mesto. Zanimivo placira.nih prvih pet skakačev s stolpa: Grilc (KiSU), Kordelič, Strnad Trost (Ilirija) in Karba (Jadran) so sami Slovenci! V nedeljo popoldne — prva točka so soniorke s stolpa. Skače saimo Pretnarjeva (Ilirija) in Hanzalekova (Jadram). — Ce se Hanzalekova plasira na prvo mesto je Jadran sigurno drugi pred KSU. — Po prvih dveh skokih vodi Pretnarjeva z nekoliko nad 3 točkami kljub vsemu »drukanju« splitskih sodnikov. Tretji skok je navaden skok naprej z 10 m z zaletom. Kot >zalet< napravi Hanzalekova 2 počasna koraka, se na robu platforme popolnoma ustavi tn od-skoči. Splitski sodniki zopet visoko ocenjujejo. Zadnji skok. Pretnarjeva skače prva. Oglaševalec jami >povratni skok s 5 m — skrčen!« — Vedno se je bil povratni skok izvajal v prigibu in takšnega je Pretnarjeva tudi trenirala. Nastane zmešnjava V službenih obja-^ah je predpisan skrčen, treba torej delati takšnega. — Prvič v živi je nju je Pretnarjeva skočila skrčenj povratni skok in uspel je _ za nekako 7 točk. Modi Hanzalekova — izvede čisti povratni skok v prigibu! Vse čaka kaj bo — skok je drugačen, kot je bil objavljen, zaslužena i ocena je 0. Na znak vrhovnega sodnika je pa sasmo ljubljanski sodnik dal 0, dočim je g. inž. Roje dal oceno 9! Primer neobjek-tivnosti, ki ga dosedaj v plavalnem športu še nismo imeli... In vse to se je stokrat stopnjevano ponavljalo še pri skokih seniorjev z deske. Čim se je .pojavil ljubljanski ekakač na deski, mu je .publika na ta aH oni način skušala onemogočita izvedbo. Psovka za psovko je padala in naši skakači so IzgubljaM živce, izgubljali voljo. Bodrila jih je le zavest, da skačejo za Petrinovičev pokal, sicer ne bi vzdržali do konca Pridružili so se sodniki, ki so s skrajno brezobzirnostjo forsirali Jadranaše ln posledica je bila, da so ljubljanski skakači padli daleč pod običajno fonmo. Kordeliču ni uspel 2V« salto, ni uspel vdjak, ni uspel .prigib s polvijakom, An/tosie^vicz je svoje sigurne skoke kot vijak in po Is veder izvedel mlzerao! Tudi Grilc je imel neuspele skoke. Toda, če si je sodnik upal oceniti ga z mam j kot 9 točkami, je letelo nanj kamenje, dvigale so se pesti proti njemu im padale so grožnje. In ko Kordeliču ni uspel njegov zadnji skoik: polsveder, ko je Ml Grilc sigurni prvak, se je dvignilo gromko navdušenje, ki je nemalo vplivalo na zaključne skoke ostalih skakačev. Ko je bil proglašen rezultat, Je marsikdo široko odprl ne le oči. tudi usta: iprvtf Grilc drugi Kordelič, šele tretji, četrti Ln peti Jadranaš in šele šesti Iliirjan Antosiewlcz! Po končanem tekmovanju so ljubljanski skakači sklenili soglasno, da r Karlovac ne gredo več skakat. In — prav imajjo. Taim, kjer nI osnovnih oblik športne vzgoje, tam, kjer nI nobenega sledu športne lojalnosti, objektivnostl hi športnega duha, tam. kjer »skače«, hoče >ska.katri< publika in jury, taen skalkači nimajo kad iskati, tam za športnika nI mesta! In to nad bi konstattral ln upošteval tol. 6). — Slike igralcev ASK Primorje se dostavijo JNS. Mo Maribor na zahtevo JNS in poziv LNP v službenih objavah LNP v »Jutru« od 13. VITI. t. 1. ni vposlal zapisnika o zaslišanju igr. Najžarja (ISSK Maribor), zato se Mo izreče ukor. Zaslišanje imenovanega izvrši sav. delegat v nedeljo 28. t. m. r Mariboru, kateremu naj se predstavi gospod Najžar po odigrani tekmi Maribor : Gradjanski. Opozarjajo se klubi na določbe čl. 14. Spi. pravilnika JiNS. po katerih se mora podsavezu prijaviti vsaka tekma 8 dni pred odigranjem — z izjemo mednarodnih, ki se jih mora prijaviti vsaj 14 dni prej JNS preko podsaveza. Kadar klubom ni mogoče se tega roka držati, morajo v naknadni prijavi navesti v,zrok, v nasprotnem bo LNP postopal proti klubom, ki bi vsaj do vsake srede vnaprej ne prijavili tekem. Prijavo poškodbe igr. Gričar M. (SK Retje) po Mo Trbovlje v dopisu od 16. 8. se odstopi skupno z zdravniškim izvidom P. f. Določi se pričetek prv. tekmovanja v I. razredu (v podsavezni ligi) za 25. september 1932. Razpored tekem — terminov in parov — se bo objavil, čim bo določen 8. udeleženec v tem razredu. Na znanje se vzame, da je p. o. isti dan tudi določil kot pričetek prv. tekmovanja vseh H. razredov. Ob tej priliki opozarjamo klube z željo, da bi se prv. tekmovanje vršilo v redu, da izpolnjujejo predpise, pozive odborov podsaveza, da pazijo na red na igri- ščih in slično. Predvsem naj klubi postavljajo za stranske sodnike starejše osebe, enako reditelje, ki naj nosijo viden redi-teljski znak. Ugodi se ustmeni prošnji g. Sevniga M., u. o. LNP, da se ga iz zdravstvenih vzrokov razreši odb. dolžnosti v LN*P. Koopti-ra se na njegovo mesto v upr. odboT LNP g. Schell Hugo. Odreja se občne zbore Mo: v nedeljo 4. septembra ob 10. dopoldne v Mariboru, v soboto 10. septembra ob 19. v Trbovljah in v nedeljo 11. septembra ob 10. dopoldne v Celju. Dnevni red: poročila funkcijonar-jev, razrešnica, spopolnitev odbora, predlogi in slučajnosti. Mo naj preskrbe za lokale ter o tem obveste svoje klube predčasno. CSK (čakovački SK) in PSSK (Pu-stakovečki Seljački SK) se predhodno uvrstita v iMo Maribor. — Tajnik I. Propozlcije za društveni desetoboj Ilirije, SK Ilirija priredi danes 27. avgusta s pričetkom ob 16. uri tn v nedeljo 28. avgusta s pričetkom ob 9. uri društveni desetoboj na svojem igrišču ob Celovški cesti. Tekališče meri 385.20 m, je iz ugar sitov in Ima dva nedvignjena zavoja. Pra-vioo starta imatfo vsi verificiran] člani največ dveh klubov. Prvi v desetoboju pirejme kolajno z diplomo, drugi in tretji diplomo. Prijavnimo za osebo 5 Din s prijavami je poslati najkasneje do 27. avgusta opoldne na naslov: Drago Karba, kavarna Evropa, Ljubljana. Na startu se sprejemajo prijave le prot; dvojni prieav-nimri. Tekmuje se po pravilih JLKS-a Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službene objave Mo.) V sporazumu s SK Ilirijo se spremeni razpored tekem IV. kola sledeče: Tekma Ilirija I. : Ilirija II. (sodnik g. Končan) se bo odigra danes, v soboto ob 17.45, tekma Svoboda : Jadran jutri ob 8. na igrišču Ilirije in tekma Morava : Hermes prav tako jutri ob 8. na prostoru Hermesa. Mo opozarja sodelujoče klube v ostalem na včerajšnje objave. Savinjski šport. SK Mozirje : SK Polzela 4 : 0 (2 : 0). Preteklo nedeljo s« je vršila ta tekma na igrišču SK Polzele na Polzeli. Z velikim zanimanjem pričakovano srečanje je prineslo zasluženo zmago SK Mozirju. Da ni rezultat še večji, se mora moštvo Polzele zahvaliti samo Izvrstni obrambi, ki je nedmovno tudi najboljši del moštva. V drugem po'času je Polzela predvedla mnogo boljšo Igro, toda obramba, predvsem vratar Mozirja, je držala vsako še tako težko žogo. Mozirje se je proti koncu igre zopet znašlo in zabilo še dva gola. V mozinski enajstorici je bil najboljši k-seni in je končalo z 2:2 neodločeno. Nedeljsko srečanje bo msd Novomeščnni gotovo zbudilo precejšnje zanimanje, saj bosta oba kluba postavila v boj svoje najboljše igrače. JLAS. (Službeno) Popoldne ob 16. in jutri dopoldne ob 9. priredi Ilirija na slojem igrišču desetoboj. Vodja tekmovanja g. Griinfeld, vrhovni sodnik g. geom. čer-ne, starter g. Luin; vsi savezni sodniki morajo biti obakrat pol ure pred tekmovanjem na igrišču. — Predsednik. Službene objave LHP. Podsavezni sodnik g. Urauič se zaradi dogodkov pri tekmi SK Bratstvo : SK Svoboda odigrani 14. t. m., do nadaljnjega suspendiia. šišenska nogometna reprezentanca! Podpisniki prošnje na LNP naj se sigurno udeleže sestanka danes ob 20. na vrtu restavracije »Keršič«, Celovška cesta. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 17. dalje strogo obvezan trening za vse juniorje. Trener. SK Ilirija, nogometna sekcija. Jutri, v nedeljo ob 9.30 trening kombinirane rezerve v sestavi Božič—Francot, Kveaer— Glušič, Pavlič, čemač—Smerkolj, Tujfič, Grintal, Ladiha, Kavečič. SK Svoboda, Ljubljana. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. Jutri cb pol 9. dop. se morajo javiti na igrišču Ilirije naslednji: Gore-uc. Vinšek, Bogme, Serše, Uhan, Habicht H., Verhovc. Repotočnik, Zavrl, Demovžek, Stane B., Simčič, Bizjak, Pungerčar. — Ob pol 8. dop. se morajo javiti kot službujoči: Simonič, kot reditelja: Janežič in Boncelj. TSK Slovan. Drevi ob 20. v lovski sobi gostilne pri »Sokolu« redna odborova seja. Zaradi važnosti dnevnega reda se pozivajo gg.: Kunaver, Grm, Dorčec. Anko, Bucik, Felber, Gluhak, Novak Rudi, Novak Kobi, Globelnik, da se je siguno udeleže. — Jutri naj bodo ob 16. na igrišču Korotana na Rakovniku igralci: Zavrl I.. II., Marchiot-ti I., Grm, Meran. Schlegel, Poljšak, Jenko, Lipovšek, Ključec Thuma, Srebotniak, Bogel, Jerančič, Sluga, Dejak in šorn. Prinesti morajo opremo seboj ter jo pravočasno prevzeti od gospodarja. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo ob 9.30 strogo obvezen trening I. in U. grupe na našem igrišču. Pc-sebno se pozivajo: Sinkole, Klingenstein. Sernec, Pleš, Lasič, Poženel. Erlih, Mikuš. Hir-kič. Kdor Izmed imenovanih ne bo redno posečal treninga se mu bo odvzela oprema ter se ga bo črtalo. Juniorji imajo danes ob 20. obvezen sestanek v našem lokalu. SK Trbovlje (old boys). Redni treningi se vrše vsako sredo in petek ob 17.30. Pol-noštevilno in točno! — Table-tenis sekcija ima v nedeljo 28. t. m. ob 14. turnir v Hrastniku. Igrači, Berger. Forte, Juvan, Moli naj bodo točno cb 12.30 v klubski sobi. S o k o Sokolski dnevi v Šiški od 5. do 11. septembra SiSka se pripravlja na velik sokolski praznik. Priprave kažedo, da bodo slovesnosti res prarva sokolska in narodna manifestacija, Sokol Ljub)jana-fti&ka, ki de leta 1927 predel od Društva »a zgradbo Sokolskega doma v Šiški prijazno letno telovadišče, predme od istega društva prihodnji mesec svoj dom, ki bo ponos Sokola in vse Šiške. Veličastna zgradba je sedaj gotova 'In čaka le še slovesne otvoritve. V novi zgradbi bo Sokol še bolj intenzivneje deloval ln širil sokolsko misel v svojem okolišu. Slovesni trenortek otvoritve Sokolskega doma mora naša Šiška na dostojen načini prosla/viiti. Ker vemo, da Sokol Ljublijana-Siška n drži križem rok smo trdno pre pričami, da bo to lepa svečanost Sokolski teden bo tael tele prireditve: nočni tek * baklami, štafetml tek, telovadno akademijo, 11. septembra otvoritev doma i i na prejšnji večer baklado po šišenskih ulicah. Ža stafetni tek je razpisan prehodni pokal, M ga je darovali br. mr. ph. Hočevar Slarvko, lekarnar v SiškL Prosimo le, da občinstvo pridno poseča prireditve sokolskega tedna Podrobna navodila, iepaki in vabilo bodo v kratkem sledila eka zatfedmiica pod pogojem, da ga zamaru-jejo pred poplavami s primernimi napravami. člastvo je to tudi izvršilo in je obenem nad 3000 m2 obsegajoče telovadišče ogradilo in opremilo z orodjem. Po prihodu jeseniškega vlaka ee je razvil lep sprevod skozi Dovje iin Mojstrano na telovadišče, kjer je pozdravil iin čestital društvu v imenu župe br. špicar iz Radovljice. Odgovoril mu je zastopnik domačega društva br. Rabič. Ob 16. uri se je pričela javna telovadba, ki je vsestransko dobro uspela. Zlasti so se izkazali vzorni jeseniški telovadci z vajami na drogu. Svirala je pod vodstvom br. K leča zelo dobro in požrtvovalno jeseniška sokolska godba _ Delo mojstranskega Sokola je imelo torej vsestranski moralni uspen. Plavalne tekme v župi Kranj Letos se vrše prvič po sokolskih župah tudi tekme v pla/vaniu. Tako je priredila 21. avgusta župa v Kranju svoje plavalne tekme v grajskem Ikopaljšču na Bledu, kjer je tekmovalo 15 člamov, 4 članice, 13 naraščiajnikov in 5 naraščaiinic lz raznih društev. Tekma je z oziram na precej kratko pripravljalno dobo obsegala plavanje na 50 m prsno, člani in na.raščajniki pa so tekmovali na 100 prosto. Rezultati so naslednji: člani 50 m prsno: Gerirmam Stane, Bled ln Košnik Milan, Kranj, 0:0:38, Plivelič Rado, Škofja Loka 0:0:39.3; Pehar Jože, Skofia Loka 0:0:40.3; članice 50 m prsno: Lebairieva Mara, Bled 0:0:50.3; Naraščajnik! 50 m prsno: čeme Jsaiez tn Ve/rner And,rej, Bled 0:0:41.4; Dolinar MIlan, Jarvornik in Ferjan Iivan, Bled 0:0:42. Naraščajnice 50 m prsno: Babisnikova Mara, Bled, 0:0:41; Plemlijeva Ivanka, Bled 0:0:42. člani 100 m prosto: Košnik Milan, Kranj 0:1:20.4; Plivelič Rado, Škofja Loka 0:1:34 Mandelic Fran, Bled 0:1:40. Naraščajnik! 100 m prosto: Svetina Blaž 0:1:34; čeme Janez 0:1:38.3; Vemer Andrej, 0:1:45; vsi iz Bleda Tekme so razmeroma prav dobro nspele in obstoji upanje, da se bodo prihodnjih tekem drugo leto udefležila tudi ostala žun-na društva v čim večjem številu. Po izvršenih tekmah so izvedli nekateri člani krasne skoke s skakalnega stolpa. Za uspeh tekme ima zasluge nesporno tudi br Kenda, ki 1e dal na raznolago graisko kopališče na Bledu. Vodil jih je br. Stare in Buh, sodniki so bili br. Horvat, Smer-du. Majnlk. čeme In RakaT. Zlet jeesnfškeaa okrožja v Mojstrani Sokol v Mojstrani je v nedeljo otvorii svoje lastno telovadišče ter se le ob tej priliki vršil !stota.m tudi 1er>o uspel okrož-ai zlet jeseniškega okrožia žune Kranj. Da §e nI zamrl Meali7f>m nrlča dejstvo, kako požrtvovalno so člani Sokola v Mojstrani s skromnimi sredstvi, v kljub veliki brezposelnosti uredili svoje letno telovadišče, ki jim ga je dala občinska gospodar- Sokolsko društvo Št. Lovrenc na Dolenjskem je .priredilo v nedeljo 21. t. m. svoj javni nastop s sodelovanjem društva Mir. Sok. okrožja. Po določenem programu se je pričela telovadba po 15. uri ko je 30 članov pod vodstvom br. načelnika Janka šp en dala odtelo vadilo še precej skladno s a vez, ne proste vaje. 11 ženske dece je odpelo in zarajalo s s. načelnico Vero Kolen-čevo ljubke jPeričice«. Odrezal se je prav dobro domači moški naraščaj, ženska deca (10) je v redu izvajala župne vaje. nakar je 8 moške dec-e iz Trebnjega podalo tudi župne vaje. Nastop 14 članic s s. Vera Kolenčevo je s savezmimi vajami ugajal. Enako člani z efektno skupimo. Trebanjska moška deca je nato postavila na kozi 4 skupine in izvajala še raznoterosti s teki v vrečah, kar je prineslo mnogo veselja na telovadišče. Moška in ženska deca domača (11 in 4) je lepo oditelovadila 2 lastni sestavi s šopki, nakar je bil z orodno telovadbo, 3 vrste nastop v dobri uri zaključen. Društvo je na svoj uspeh lahko ponosno in vsa čast br. špendalu in s. Veri Kolenčevi. — Obisk je bil zadovoljiv. Veseli šče s telovadiščem lepo urejeno, kar bodi društveni upravi in vsem domačinom v ponos župno upravo sta zastopala br. žut>. starešina dr. 'I, Vašič in župni načelnik br. Lj. Pajpež. Vsem skromnim in tihim delavcem v Sokolu v St. Lovrencu — naprej! Poskusi z vremenom že od nekdaj je človeštvo sanjalo o tem, da bi po mili volji spreminjalo vreme in j-zaklinjanje vremena« kakor »obstrelja-vanje vremena« imata še dandanes ponekod neko ulogo — seveda brezuspešno. Znanost se je lotila tega problema na svoj način in poskusi, da bi pobijala meglo s streljanjem električno nabitega peska iz letal na oblake, so imeli tudi nekaj uspeha. Bil je pa premalenkosten in — predrag, da bi s temi poskusi nadaljevali. Novo pot je šel hamburški učenjak prof. Weigand, ki brizga naelektreno tekočino v najdrobnejših kapljicah proti oblakom. Raznoimenska elektrika kaoljic in megle se izenači, megla se spremeni v dež. Nova metoda je bistveno cenejša in bo uporabljiva zlasti za pobijanje megle nad letališči, vendar o pravem vplivanju na vreme niti tu ne more biti še govora. Zdi se celo, da po sedanjem stanju znanosti nikoli ne bo mogoče spreminjati vremena na večjih ozemljih. Toda v človeški zgodovini je bilo že marsikaj »nemogoče«, kar je postalo mahoma zelo »mogoče«, n. pr. razbijanje atomov. Preroki pravijo, da bo možno baš s silovitimi energijami, ki se sproščajo pri razbijanju atomov nekoč proizvajati lepo vreme in Morda ni ta čas niti \teč daleč. Iz življenja in sveta ,-v* Velesejmsko razstavile v Lipskem Na letošnjem jesenskem velesejmu v Lipskem, čigar razstavišče prikazuje naša slika, bodo razstavljeni posebno predmeti iz stavbne ter gospodarske stroke in materija! za obrate Največji magnet Največji magnet na svetu Je last elektrotehničnega laboratorija Francoske akademije. Ta velikan tehta 130 ton in danski fizik Oersted, slučajni odkritelj elek-tromagnetizma, bi se mu zelo začudil, če bi ga mogel videti. Anglež Faraday je napravil prvi elek-tromagnet in s tem je otvoril novo dobo v zgodovini tehnike. Telegraf in telefon in neštete druge stvari bi bile brez elektro-magneta nemogoče. Pri tem pa še vedno ne poznamo mnogo skrivnosti, ki so z elektromagnetizmom v zvezi. Nekatere morejo pojasniti le poskusi z ogromnimi elektromagnetskimi polji. Zato je prof. Appel, vodja neravo-slovnega odseka Francoske akademije pred vojno, že tedai predlagal, da bi si akademija dala zgraditi takšen elektro- SOletmca zaslužnega fizika Prof. James Franck iz Oottingena je 2«. avgusta obhajal svojo petdesetletnico. Znameniti fizik, ki je prejel 1. 1925 Nobelovo nagrado za fiziko, ima zasluge za proučevanje atomov in ionizacijo molekulov. Od kril je zvezo med katodnimi žarki in spek-~alnimi progami Cepljenje s Calmetteovim cepivom Pariški Pasteurjev zavod Je objavil poročilo o dosedanjih uspehih cepljenja s Calmetteovim serumom zoper tuberkulozo. Serum so preizkusili v 46 deželah in nikjer ni bilo žalostnih posledic, kakršne so ram še vsem v spominu po aferi v Liibe-rku. V Franciji so cepili 454.000 otrok, v inozemstvu 444.000. Po desetletni izkušnji ie možno reči, da je cepivo povsem neškodljivo in da zelo očitno povečuje odpornost napram jetiki. Ognjavarna obleka V Lilleu je demonstrirala 30 letna ga. Bi-pet pred predstavite!ji znanosti nevaren, a zanimiv eksperiment. Preizkušala je na lastnem telesu ognjavarno obleko, ki naj bi rešila letalce pred zgorenjem. I/sumit e-Ijica se je oblekla od glave do nog, se nato zavila v bombaž, namočila istega v bencinu in ga zažgala. Ko je ogenj ugasnil, so prestrašeni gledalci pristopili k eksperi-mentatorki. da vidijo učinek poskusa. Morali so ugotoviti, da se je eksperiment sijajno obnese! Ga. Biget ni zadobila niti najmanjše opekline in" je zdrava odvrgla ognjavarno obleko. Sijor zaradi Piccardovega pristanka ^ Kakor so se v starih čas;h prepirala grška mesta o tem. kje je bii prav za prav roien pevec Homer, se zdaj kljujeta dve italijanski občini, kjer je prav za prav pristal prof Piccard. V italijanskih in švicarskih listih se vrši o tem predmeta velika debata. Po običaju se smatra, da je balon pristal tam. kjer se je prvič dotaknil zemlje. Ker pa je Piccardova gondola parkrat udarila ob tla preden se je ustavna red bombaide-mentom zunanjih energij. Tem bolj potrebuje vsega tega moderni meščan. Hiš bi tedaj ne smeli graditi tako, da pripuščajo kolikor mogoče več sonca, zraka, svetlobe itd., temveč vse le do neke mere. Zdrav člcwek vendar to lahko takoj dobi, če hišo ostavi. Moderne zgradbe postavljajo to načelo na glavo. Moderna hiša ne varuje, temveč Izpostavlja, pa ni čudno, da postajajo ljudje bolni. V modernih zgradbah so ste- Demanti v očesa Tihotapci, ki delujejo ob belgijsko-nem-ški meji, nudijo s svojimi novimi triki trd oreh carinskim oblastim na obeh straneh. Tobak v avtomobilskih blazinah in rezervnih gumah spada tako rekoč med klasične metode tihotapske zvitoreposti in se ne posrečijo vedno. Težko obloženi konji, ki jih z bičem poženejo same preko meje, kjer jih na varnih krajih pričakujejo obveščene osebe, pa imajo več sreče. Neki zelenjadar, ki je z vozičkom prevažal vsak dan svojo robo preko meje, je postal tihotapec največjega stila, ne da bi sam vedel za to. Preden je pasiral mejo, so ga povabili v malo gostilnico na breznlačno čašo piva. Na oni strani so bili spet ljudje, ki so ga sprejemali z okrepčili. Mož se ni branil, dasi se mu je ta gostoljubnost zdela malo nenavadna. Med tem ko je pO, pa so mu pod zelenjavo vtikali tihotapsko blago, ki so mu ga spet odjemali, med tem ko se je krepčal na oni strani. Nemški cariniki so pazili že dalj časa na elegantno oblečeno damo, ki je prihajala često čez mejo. Večkrat so jo natanko preiskali, a niso odkrili ničesar. Končno je anonimno pismo pojasnilo uganko: dama je imela stekleno oko in v njem skrite demante. Tega trika menda še ni bilo na svetu. V prvih treh mesecih letošnjega leta eo nemške oblasti zaplenile 2 milijona cigaret. 40 ton kave rn ogromne množine dru-ze tihotapske robe. Koliko je pa pride ne-opažno čez mejo, je težko uganiti. Smrt polarnega raziskovalca Angleški polarni raziskovalec Wa tfoins, ki je prošli mesec odpotoval iz Londona z neko ameriško-angleško odpravo ter je hotel raziskati možnost arktične zveze med Kanado in Anglijo, je po poročilih fe Ko-danja utonil pri lovu na t ju Inje v Kaja-kulykkL Čebele usmrtile otroka V Erpfendorfu pri Inomostu so čebele aapadle poldrugoletnega otroka, ki je stal pred panjem. Pičilo ga je kakšnih osem živalic. ena celo v desno uho. še isto noč je otrok umrl zaradi hude vročine. Trebftsch-LincoJn zopet straš! Trebitisch-Lincoln, kralj sodobnih pustolovcev, se zopet vrača iz Kitajske v Evropo. Mož, ki je rodom Madžar ter je bil Član angleškega parlamenta, ki so ga pa v Angliji zaradi vohunstva obsodili na smrt, se je na Kitajskem dal posvetiti v budističnega meniha. Baje hoče v Anversi osnovati budistični samostan. Angležinja se bori za Indijo Madelaine Slade, hči angleškega admirala in Gandhijeva tajnica, je bila zaradi sodelovanja pri osvobo-jevalni akciji za Indijo obsojena na leto dni zapor* ne in stropi tako tanko in slabo zgrajeni, da se strese vsa hiša, če pridrvi mimo najnavadnejše vozilo. Graditi hiše, ki fe ne tresejo, je naravnost temeljna zahteva naših dni. Ce se vse v hiši neprestano trese, tedaj zagrabi to tresenje tudi človeško telo in to vpliva dozdevno degenerativno na drobovje in njegovo živčevje. Trdnih tal pod nogami potrebuje človek tudi tam, kjer stanuje. Najmanj, kar mora storiti, pa je to, da spi v čisto stabilnih, trdih posteljah. Svetlobe, zraka, sonca naj si poišče zunaj. I>r. Goering ne more razumeti, zakaj imajo pročelja toliko oken ra zakaj ni rajši notranja stran poslopja> glavna stran. Nemški higienik ima morda deloma prav, samo njegov boj proti moderni arhitekturi je le boj proti slabi arhitekturi, ta pa ni ne starinska ne moderna temve&-brezčasna kakor vsako šušmarstvo. Ni imel sreče Italijanski letalec Soster, Cigar aeroplan se je v tekmi za evropski krožni polet zrušil med Turinom in Canne-som. Njegov mehanik se je pri tem ubil, Suster je bil hudo ranjen 150 gradov naprodaj Neka praška korespondenca javlja, d« v češkoslovaški republiki naprodaj prubiitž-no 150 gradov. Praška vlada je namreč z agrarno reformo odvzela gradovom velike komplekse gozdov, njiv in travnikov, ki »o donešali graščakom toliko obresti, da so lahko vzdrževali graščinske zgradbe. Večina lastnikov graščin je ostala izpodreza-na glede pritekanja gmotnih dobrin in zato ponujajo gradove v prodajo. ANEKDOTA Ko je nekoč Clemenceau prišel na fronto, mu je general Z. odrekel pristop v strelske jarke. V generalovi navzočnosti je stari »tiger« poiskal telefonsko zvezo z glavnim stanom in zavpil v aparat: »če general Z. nikoli ne pride v strelske jarke, to vendar še ne more biti vzrok, da tudi jaz ne smem vanje«. Vsak dan ena »Koliko zahtevate za prenos prtljage?« »Za večji kovček kovača, za mala dva po 2 Din«. »Nu dobro, vzemite mala dva, večjega gonesem same, MIcbel Zčvaco: 128 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Tisti dan je bH db mož ju griča Sv. Ro&a, na katerem sta stala dva mlina, konjski semenj. Grič Sv. Roka je bii nedaleč od vrat, na desni, če si prišel iz mesna. Kraj je bil torej zelo obljuden. Jehan, še vedno ves zamišljen, se je potopil v množico. ^ Ob jarfcu, med Mcm-tmartrsikimi vrati in vrati Sv. HoooiDa, Js ležal pas ozemlja, ki so ga bili na obeh kancih obsadili z drevjem. Ta ravnica je bila »žogališče«, podobno tistemu pri orožarni, kjer se je bil ustavil Pardaillan. J ehan Hrabri je obstaJ in jel Sedati igralce. V resnic! f9i rti videl. Bolestna sanjarija ga je odnašala prečko meja resničnosti. Bil je kakor slep ra gluh. Trudno st mu je zadržala korak, ne da bi se bil zavedel. Prav tedaj je prišel po sejmišču Concini, spremljan po svojih Štirih plemičih. Zagledal je Jehana, fci mu je obračal hrbet. Oči so se rrm zalesketale, ustnice skrivile v spačen režaj, roka se mu je skrčila na držaju meča, in pripogmil se je kakor zver, ki hoče skočiti. Planiti na razbojnika, ga zgrabit! fei odnesiti, preden bi se zavedel, kaj delajo z njim — taka je bila njegova prva misel. A že je krvavo pogledal okoli sebe in besno zmajal z glavo. Sredi te gneče je bil zaskok nemogoč. Štkrtal je z zobmi, ves bled od togoite in treso-č se ob misli, da mu je treba samo iztegniti roko, pa bi bilo vse končano, a da tega ne more storiti: sovražnik mu bo vzlic temu ušel! Za trenutek ga je pograbilo, da b5 skočil na raz!bo£n2ka, mu za- sadil bodalo med pleča ta nato trtonfl med množico. To Je bilo mogoče. A kako klavrno bi bilo tako maščevanje — po tem, kar je nameravaj! Obotavljal se je. In zdajci mu je zaigraj na ustnicah mračen smehljaj. Kar vesel je bil, da se je mogel premagati. Opazil je bil Jehanovo razmišljenost, in v tem ga je obšla nova misel. Dal je kraitko povelje, se zavil v plašč in stopil ob srtran, da ga ni bilo tako lahko opaziti. Eden njegovih ljudi je naglo nekam odhitel. Ostali trije so se postavili nekaj korakov od Jehana, tako, da na mogel neopažen izginiti. Skrivati se jim ni bilo treba, ker jih ni poznal. Niti slutil ni, da so Goociniuevi spremljevalci. Jehan se je zganil in nadaljeval svotfo zamišljeno pol Trojica, ki ga je opazovala, mu je ostala za petami. Concini, zavit v plašč in s klobukom potisnjenim na oči, je od daleč stopal za svojimi opričniki. »Pozdravljeni, gospod Jehan Hrabri, Bog vam daj vse dobro,« Je zdajci rekel resen glas. Jehan se je zdrznit Preplašeno, kakor Človek, ki se vrača iz nadzemeljske daljave, je pogledal tistega, ki ga je bil pozdravil. In že se je zavedel; preko ustnic mu je zletelo kakor senčica nasmeška. »O, vi ste, Ravaillac !c 5e rahlo odvrnil. »Vse dobro, pravite? Bogme, radoveden sem, ali se bo vaša želja uresničila! Ko site me ogovorili, sem pravkar premišljeval, kako lepo bi bilo z bodalom končati to malo prida življenie... Kakor vidite, mi Bog res daje dobro. In v posvetnih rečeh je takisto: trije srebrnjaki so vse moije imetje.« Tako govoreč se }e zagrohotal, da se Je redko razleglo med množico. Ravaillac ga je sočutno pogledal fin njegove črte so se spačile. kakor da bi bil z njim vred nesrečen. Žalostno je zmajal z glavo. »Zelo bledi ste videti,« je dejal. »Shujšali ste. Vaše oči ss vro- čično leskečejo. Pa ne da bi biJi bolni?« »Jaz? Še nikoli se nisem tako dobro počutil, duša draga! Sam« tole je bolno!« Srdito se je udaril po srcu. Ravaillac je prebledel. Izraz obupa se je razgrnil po njegovem obličju. Neizmerna tesnoba se je zrcalila v njegovih očeh. Očividno se je boril sam s seboj. Odprl je usta, da bi govoril, a slišati ni bilo ničesar razen zamolklega jeka. Jehan ga je takisto opazovat In tudi njegovo lice je dobilo sočuten izraz. »Tudi vi ste se zelo izpremenili! Kaj ne, da imate še vedno svoje mračne privide, siromak? Revščina vam ne zadošča; nalagate si kaj vem kakšno strahovito pokoro, kakor da bi hoteli postati svojemu lastnemu telesu krvnik! In vendar ste mladi, ne napačni na pogled, pameten in učen človek... Vaše življenje bi bilo lahko enako lepo kakor življenje mnogih ljudi, ki ne zaslužijo sreče. Lahko bi imeli zdravo telo, miren dom in ljubeče svojce. Vse to se vam ponuja, kakor vsakomur. In vsemu temu se odrekate zaradi utvar, ki vas bodo zavedle sam Bog si ga vedi kam! Oh, gorje nama obema!« Nato je segel Ravaillacu pod pazduho fa z dobrodušnim nasmehom dodal: »Vidite, bogat sem — saj vam pravim, da imam še tri srebr njake. Dajte, da vas pogostim. Dobra večerja in steklenica dobrega vina sta najboljše sredstvo, da človek neha mračno gledati na svet. Pojdiva.« Ravaillac ni rekel ničesar. Le njegov pogled je bil mahoma poki neizrekljive ganjenosti. Solza se mu je za iskril a na trepalnicah, zdrknila po upadlem licu in izginila v razmršeni ruši bradi. Prijel je Jehana za roko in jo poljubil. Jesenski velesejem 1932 na Lipskem Podrobnejša pojasnila pri glavnih potovalnih pisarnah to pri uradnem zastopniku: ING. G. T8NNEES, LJUBLJANA, Dvofabova nfiea S/II. Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avgusta do vključno 1. septembra. Sejem za tkanine ftextiliie) do 31. avgusta. Sejem za stavbarstvo, gospodinjstvo in promet od 28. avgusta do vključno 1. septembra !z življenja na deželi Iz Prekmurfa j»m— Veliko manifestacijsko zborovanje JRKD bo v nedelo 4. septembra r Beltincih. Zborovanje bo ob 10. na trg« pri ©arkvi. Na zadnji odborovl seji »reškega odbora, JRKD je bil izvoljen poseben pripravljalni odbor, ki vodi priprave, da bo »borovanv res nekao veličastnega. Na zborovanje pridejo tudi minister g. dr. Kra-zner in oba prekmurska Ln drugi poslanci. .Računa se, da bo na zborovanju nad ✓OG ljudi i« vseh vasi doinjelendavskega sreza. pm— Prvi gaslski dom v dolijelendav-skem urezu. V nedeljo so v Kobilja blagoslovili Gasilski dom. Po osvobojenju je to prvi gasilski dom, ki je bil postavljen v lendavskem srezu. Dom je sicer skromen, vendar je naš':-mu Kobilju v ponos. Delavnemu gasilnemu društvu v Kobil,™ moramo čestitati, da je v današnjih časih postavilo svoj dom. Na dan blagoslovitve in otvoritve je bila v Kobilju lepa sla vn ost. V podružnični cerkvi se je vršila božja f užba, ki ji prisosvvovalo mnogo gasilcev. Med raznimi govori, zlasti med govorom župnega načelnika g Gvorkosa so gasilci te ostalo občinstvo navdušeno vmkMtkali. Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Lepa svečanost je napravila na narod naj lop ši vtis pm— Strelske družine. Zadnje Čase ce povsod pri nas ustanavljajo strelske družine. Tako sta ustanovljeni družini v Dolnji Lendavi in Beltincih. V Črensovcih pa te je sestavi' pripravljalni odbor, ki bo uredi! potrebo za ustanovitev družine. V Beltincih ho otvoritev strelišča 4. septembra Strelišče je že lepo urejeno; dala ga je na razpolago grofica Zichijeva. Otvoritev b<» popoldne ob 15. Vabljeni! pm— Pri dolnjelendavski Kolektivni obrtniški zadrugi .se je nedavno ustanovil odsek m'atilničar jev. V nedeljo se pa ustanovi odsek mlinarjev. Zbor je sklican m 10. uro v dvorano hotela Krone. KOROŠKA BELA—JAVORNTK. Marljiva podružnica ^Svobode« na Javorniku je v nedeljo slovesno praznovala 10 letnico svojega obstoja z istočasno otvoritvijo norih društvenih prostorov zadruge »Delavski dom« pri Konjiču. Zjutraj ob 5. je igrala kovinarska godba budr.ico sk^zi Jesenice in Javornik. Ob 7. je bil sprejem gostov na postaji, na kar se je vršilo zborovanje v salonu pri Konjiču. Ob 10. trn se je vršil vel:k pevski koncert v dvorani kina Radio na Savi, na katerem so nastopili zbori »Svobode« z Jesenic, Javoraike in Kranja. Pred koncertom ye vse pevci ir> zbrano občinstvo pozdravil v imenu javor-nSke '»Svobode« g. Edvard Giongioni, ki ie v lepih besedah povedal, da je bila tn ho .slovenska pesem vedno zvest« in draga spremljevalka delavskega kulturnega po kreta. Združeni pevski zbori so mogoino zapeki FTeinrichovo »Mi smo mlada gar da--, nakar so začeli posamezni zibori izvajati svoj spored. Opazilo se je, o*3 stoje delavski pevski zbori na zelo lepi HSini. predvsem pa je bil zaznamovan velik napredek pri zhoru javorniške »Svobode«, ki pa ie vodil a-jilni dirigent Franc Mencin-per. Pri zhoru kranjske »Svobode« se je opazila mala nesigurnost, kar je vzrok prvega javnega nastopa, pač pa ee je tudi tu opazilo. da ima zbor dobre posamezne moč- in lepo^ bodočnost. Med posameznimi pevskinr točkami pa je godalni kvartet (Bokri. Bertoncelj. Celesnik in Zupan) za-fera! tri težke glasbene kompozicija. Pred-va:4 vadijo. — Dobiva se v vsttb lekara&b is dro-jerijab. — Origlnaln? tavojčki 10 te 80 Din. D«pot: Trlfoliufu droge rija, Beograd (Slavija! halco kot pere Le rolce čisti zoK|c-zdravi zobje čistite zobe teko kot vale roke — i vodo in mi- lom. Samo milo lahko raztopi maščobo, ki zaostane s brano na Vaših zobeh. Milo za zobe ali pasta GIB3S ter voda za usta GIBBS — ta odlična sredstva za nego zob, prijetnega okusa in zmerne cene — zagotavljajo popolno higijeasko nego Vaših ust. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. Opozorilo staršem PrejeM smo: Ker se bližajo vpisovanj« v šolske zavode in da bo staršem nekoliko Ittčja odločitev usmeriti svojim sinovom pravo pat, čuti podpisana organizacija dolžnost, opozoriti j>2h, naj v preveliki meri ne silijo svojih otrok na stiojni in elektrotehniški oddelek iehiške Srednje šole, ker po končanem študiju ne bodo imeli izgledov za namešoenie. — Iz statistike, fci jo organizacij« vodi, j« razvidno, da abi-turijenti zadnjih dveh letnikov v veliiki meri še danes zaman čakajo nemesčeuja. Temu tiči vzrok v dejstvu, da zavzemajo večino tehniškah mest v raSih industrijskih podjetjih — tulci, in dokler ne bodo podjetja uvidela velike narodne napake, ki jo povzročajo s favoriziranjem tujcev, ne bo izboljšanja obstoječega stanja. — Vsak zavod, tembolj strokovni, mora nuditi jamstvo za življenski obstoj evojiih abiturijentov. Imenovani! ®avod tega ne nudi in tudi ne more nuditi v teh okornostih. Zaradi navednega pozivamo cenjene starše, naj ne povzročajo letos zo ■in. letnik znaša 500 Din. Brez plačane Šolnine ne bo nihče sprejet. Redni Šolski pouk se prične v ponedeljek 18. septembra t. 1. ob 2. popoldne. Razredi, ki pridejo v poštev ta dan, bodo razvidni na šolski deski, kakor vsa ostala navodila. Vpisovanje v francoski otroški vrtec pri frančiškaokah, misijonarkah Marijinih v Ljubljani Gorjupova 17, bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 11. dopoldne. Na državni mešani meščanski šoli v Škof ji Loki bo vpisovanje v 1. razred 1. septembra od 9. do 12. K vpisovanju morajo prita ponovno tudi oni učenci (ke), ki so se provizorno že vpisali. Za vpis sta potrebna šolsko izpričevalo ali izkaz in krstni list. Državna tekstilna gola v Kranju. Popravni izpiti 31. t m. ob 8. Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo 31. t. m. in 1. septembra od 10. do 12. m od 14. do 16. Sprejemni izpifcj za I. letnik se prično 2. 6eptembra ob 8. Vpisovanje učenoev bo za oba letnika 5. septem bra od 8. do 12. S prijavo naj prinesejo kandidati s se*>oj rojstne in krstne liste, domovnice, zadnja šolska izpričevala (o aavršnem izpitu nižje srednje ali meščanske šole), izkaze o praksi in nravstvena izpričevala. ako kandidat ni bil v prošlem letu učenec kaike javne šole. Pri vpisovanju mora vsak učenec izročiti prijavnico, kol-kovano s 50 Din (prijavnica se dobi pri ravnateljstvu), plačati 20 Din za zdravstveni fond in 100 Din kavcije za čuvanje šolskega inventarja m učnega materijala, predložiti potrdilo o neposrednih davkih in plačati predpisano šolnino. Absolventi dobijo izpričevala o završnem izpitu proti plačilu kolka 100 Din. Redni šolski pouk se prične 5. septembra ob 14. N« bano vinski kmetijsko-gospodfnjski Soli v Št Juriju ob južni železnici se zaključi prvo šolsko leto 06 koncu avgust«. V prvi polovici oktobra se začne drugo šolsko leto. Pouk bo trajal 10 mesecev (do 31. julija 1933). V šolo se sprejmejo kmečka dekleta, ki se bodo v bodočem poklicu udejstvovale kot kmečke gospodinje. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina (za hrano, stanovanje in razsvetljavo) znaša mesečno 400 Din. Revnejšim gojenkam podeljuje banska uprava primerne štipendije, ako se izkažejo kot res potrebne po predloženem potrdilu o premoženjskem stanju staršev. Razne stroške za šivanje, knjige, zvezke nosijo gojenke same. Dekleta, ki nameravajo obiskovati to šolo, morajo dovršiti 16. leto starosti, morajo bit zdrave in neoporečne preteklosti. Pravilno kolkovano prošnjo za sprejem je treba poslati z vsemi potrebnimi listinami /odstvu banovin-ske kmetijsko-gos pod in js ke šole, št. Jurij ob južn: železnici. Vpisovanje v vae 4 razrede meščanske šole v Vojniku bo 2., 3. in 4. septembra od 8. do 12. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list Ponavljal-ni črplti bodo 3. septembra od 8. do 12 Začetek pouka 9. septembra ob 8. Vse ostalo kakor preteklo Šolsko leto. Pričetek Šolskega leta na deški mešEan-«ki Soli v Maribora. Dne 29.. 30. fe 31. tega meseca so privatni izpiti z vsakokratnim pričetkom ob 8. Za izpit potrebne pripomočke naj prinesejo dotičniki seboj V Četrtek 1. septembra so popravni izpiti za rse razrede s pričetkom ob 8. UČen-d, ki imajo popravni izpit, naj prinesejo seboj letna izpričevala in dijaške knjižice. V petek, soboto in nedeljo, dne 2., 3. in 4. septembra je vpisovanje v vse razrede od 8. do 12. ure. Vsak vpisanec vplača za 9edaj v zdravstvene' fond znesek 20 Din. O vplačilu vpisnine in šolnine bo naknadno odločilo ministrstvo prosvete. Vsak vpisane« naj pazljivo prečita objavo na šolskih vratih. Na meščanski šoli v Dolnji Lendavi se začnejo popravni izpiti za privatiste in redne učence 30. t. m. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. im 3. septembra. Revni učenci dobijo učne knjige v šoli brezplačno. IzvSečefs Iz programov Sobota, 27. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13. Čas, plošče- — 18-Salonski kvintet — 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Zabav, kotiček. — 20: Pevski koncert ge. Negro - Hrastove. — 20.30: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 2130: Salonski kvintet. Vmes čas in poročila. Nedelja, 28. avgusta LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene flas-be- — 10: Versko predavanje — 10.30: Šah. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Igra. — 16.45: Salonski kvintet —r 20- Pevski koncert ge. Škerlj -Medvedove. — 20.30: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Napoved easa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.30: Prenos pevskeca koncerta iz Zemuna. — 17: Jazz. — 19.30: Narodne pesmi. — 19.55: Lahka godba — 20.50: Godba na ksilofon. — 21.45: Poročila. — 22.45: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Francoska orkestralna glasba. _ 17: Godba za ples. — 20.30: Večer lahke glasbe. — 22.45: Godba za ples. — PRAGA 19: Prenos iz Brna. _ 19.50: Vojaška ?odba. — 2050: Pesmi. — 21.15: Godba na pihaia. _ 22.25: Plošče. — BRNO 19: Jazz — 19.50: Koncert iz Prage. — 21.15: Ljubavne pesmi. _ 22.25: Plošče. - VARŠAVA 20: Koncert orkestra. — 21: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba _ DUNAJ 10.15: Orgle. — 10 45: Simfoničen koncert. — 12.20: Lahka glasba. — 13.30: Koncert na citre. — 15.30: Komorna glasba. _ 17: Popoldanski koncert. _ 19 &5: Arije ir pesmi. — 20.10: Literaren program. — 20.45: dramski večer. — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Koncert godbe na pihala. — 20.40: Glasba h Goethejevim spevoigram- — Plesna glasba. — KONTGSBERG 19: Sere-nade. _ 20.40: Prenos iz Berlina. — MttH-LACKER 19.30: Koncert na citre. - 20.15: Goethe: >Ifigenia na Tauridi. — 22.50: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 19.30: Klavirski koncert. _ 2020: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Operetni večer. Cene malim oglasom Ženttve bt dopisovanja, vsaka beseda Dtn 2>- ter enkratna pristojbina za Ufro ali za dajanja naslova Din 5.—v Og/aal trgovskem tn reklamnega tnačaja: vsaka beseda Dtn J.—^ Po Dw za besedo »a zaračunajo nadalje oglasi, ki »padajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Au t o-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji»Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* bi »Zašlo-lek*, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te Oče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali služba, plača ta Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dim Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5._ za iifro ali ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—, NaJmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10._> »rt oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe v poslati v pisma obenem t naročilom. 'IHi Hiti Vsaka beseda 50 pa.r; u dajanj« naslova ah ta iifro pa S Din. (1) Račun, uradnika »anesljivega, sprejmem za 2 nri dmevmega dala. — Zglasiti se je t soboto mf.d 10. im 12. uro pri Voka&o, Krekov trg 10. 3-2798-1 Boljšo dekle Bpreim-em takoj za po- m režijo bolnice. — Ljub-Lj.ua. Masarykova 66. 32785-d Mlinar pridna im polten dobi službo na Viču štev. 55. Trgovski pomočniki Tujski promet vojaščine prosit, verziran bo naraščaj, č« bost« fcuj- v modni im galanterijski ce ogovarjali v njihovem stroki, išče službo. Gre jeziku. Vse moderne jezi tudi za pra.ktika.nita t ma- ke najhitreje in najceneje irafakituiro. Naslov v ogl. nauči Dopisna trgovska oddelku »Jutra«. 32706-2 | šola v Ljubljani, Praža- kova ulica 8. — Ni Vam Nemška I tre*>a hoditi v šolo, ker I dobite vse rta dom. Pišite Stenografinja takoj po informacije! gre r pisarniško ali vzgo- I 202-4 jiteljsko službo. Ponud.be na oglasni oddelek Jutra pod »Začetek z uspehom« 32706-2 Potniki Želim službo k deklici od 2 Jeit naprej, v Zagrebu ali Osjeku. Po- | nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pnd šifro »Navedba plače«. 32766-3 Dober brivec o3540-l tj 7,-na tudi nekoliko m-I dulirati, išče mesto z na-Pošten mlaJcniČ | sitopom p«, dogovoru. Gre Kdo? ižde mesto pot-nika, plača za vsako besedo 50 par; aa da. janj« naslova ali sa iifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, pla-č* besedo po 1 Din: ta dajanje naslova ali ia iifro pa S Din. (B) Cen}, damam naznanjam, da so tank letne gumi-nogavice zopet dospele. — Ad« Besednik Ljubljana, Šelenburgova 6. 33496-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Sloven ska 18. 144 Grobnica 3 X 4 m velika, s primernim nagrobnim kamnom in lično železno ograj poceni naprodaj na kras nem prostoru pokopališča pri Sv. Križu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 32806-6 Potnika po možnosti i a-vto*n — c 30—40.000 Din kavcije, na deželo. Naslov v aprejane takoj renomirana dffcb-: stalno službo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« domača industrija pletenin ▼ oglasnem oddelku Jutra I 32765-2 [ Ponudbe na oglas, oddelek 32655-1 2 čevljarska Sobarica z zmmjem nemškega jerf-i ka, kij je že služila v pOmOCIIIKa boljša hiši, išče mesto s teSje baka.ndže sprej- 16. septembrom. Naslov v me Rade Uzelae, Plaški. oglasnem oddelku »Jutra« 33670-1 I 32767-2 Juitra« pod šitro »Uspeh g^tov«. 32682-5 Blagajničarko j Službo natakarice ■ znanjem knjigovodstva, iščem s 1. septembrom — | lahko začetnica, s kavcijo I najraje na deželi. Zmotna 5000 Din siprejime.m takoj. I sem taidS neikoliko gos-po-Pnnudbe n« oglas, oddelek I diinjstva. Naslov v oglas. »Jutra« pod »Agentura«. I oddelku »Jutra«. 3°743-2 | 32701-1 I Kdor i i č « tasluika, plača sa vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro S Din. — Kdor n a d i tasiužek, pa za vsak« besedo 1 Din, ta dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din. (3) Točilno mizo ln rešo na plin prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3£809-6 Ogla..-. trg. tnačaja po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova aii ta šifro 6 Dim. — Ogiasi socialnega Enačaja vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslova a^ ta Šifro pa 3 Din. (7) Absolventinja Rajon, zastopnike za Maribor, Pituj in Mirr- Žensko I meščanske šole io trgov- Soboto, za prodajo Btrdrajjh let, pošteno In I skega tečaja, išče službo, avtomobilov sprejme »Oi-pridno. ki zn» kuhati ter Gre tudi "k otrokom, ali tiro-em« rastoipstvo, Ljub- ravnati z majhnimi otroci, I za podporo gospodinji. _| Ijaoa, Ooeposvetska e. 13 op-ejrne Andlovic, Rimska I Naslov v oglas, oddelk-u cesta 5/1. 33S2S-1 | »Jutra«. 32703-2 Zastopnika za prodajo vsaki hiši po- 32773-3 /Mesto h«šnika Mizarske skobelr.ike kupi Jurij Pollak, strojno marcarstvo v Kranju. 32792-7 Rabljeno izložbo in vhodna vrata za tTgovimo, kupim. Ponudbe z opisom i,n navedbo velikosti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »39« 32391-7 Skobelnik hi dru^o mizarsko orodje kiupiim. Cene s popisom potrebnega orodja naj bodo stavljene za posamezno Knjigovodinja , odda.m t.3koj. Naslov pove I bilancistka, samostojna ko- t.rebne tehnične novosti, oglasni oddelek »Jutri«. respond entka, zmožna slo- ®6d »Pomočnica«, no«. 32823-16 32788-8 33827-2 300 Din nagrade 3270&44 I ttstemra-, ki mi pre- skrbi mesto sluge ali kaj I slič-nega. Ponudbe na ogl. C C en ca I oddelek »Jutra« pod šifro sprejme m a nu fakturna tr- I »Vojaščiine prost«, gov-ina v Ljubljani. Na- | 32855-2 sliv pove oglasni oddelek »Jutra«. 33804-44 Prodam »Citroen« a v+omo'bil e, nove in rabljene, ter drugih znamk kupite najntgndneje pri zastopstvu »Oitroen«, Ljubljana, Gosposretska e. 13 33775-10 Avto »Essex« petsedežna limuzina, malo vožena, v brezhibnem stanju ugodno naprodaj — event. proti vložni knjižici alj v zameno za ko-lonijalno blago, moko ali vino. 0. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva Ul. 32Š71-10 Stanovanje Vsaka beseda i Dta: si dajanj« nastavi aa sa iifro pa 6 Dia. (»I) Štirisob. stanovanje z vsem mojernim komfortnim, v sredini mesta dam s 1. novembrom. — Naslon v oglasnem oddelku Jutra«. 32748-31 Trisob. stanovanje solnčno, oddam j 1. novembrom v vili na Vrtači. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 33510-31 Solnčno stanovanje 2 sob in kuhinje, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. septembrom. Ogledati sa.mo popoldne med 2. in 7. dto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32584-211 Stanovanje 4 »oo sobo poleg gimnazij« na Poljanski cesti z zajtrkom ali popolno oskrbo. Klavir, nemška kon-verzacija. strogo nadzorstvo. Ponud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«. 32787-22 Dva boljša dijaka sprejmem na stanovanje v lepo in solnčno sobo z dobro hrano in oskrbo, v bližini realke in obrtne šole. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 32749-22 Za dijaka iščem sobo z vso oskrbo — tudi izven mesta. Ponudbe z navedbo eem« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za jjetošolca«. 32754-22 Dijakinje v Celju h boljših rodbin sprejmem v vso oskrbo po zmerni čemi. Strogo nadzorstvo, izboma hrana, solnčno stanovanje sredi mesta. vrt. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 32015-32 Dijaka ali dijakinjo sprejme boljša rodbina na stanovanje z vso oskrbo. Kersnikova ul. 5/TI, levo. 32862-22 2 mlajša dijaka(inji) sprejmem po zmerni ceni v vso oskrbo in vestno nadzorstvo. Poizve se v Gosposki ulici 10, pritličje Dijakinjo event. dve sestrici sprejmem v najboljšo oskrbo. Klavir in pom-oč pri učenju. Nemška konverzaci. a — Rimska cesta štev. 3/1. 32869-22 Dijakinje sprejmem v vso oskrbo v Mariboru, Cvetlična 31/1. 33882-22 Vsak« beseda 1 Dta: ta dajaajs oaaleva a« ta lifra pa 6 J&». (ifl) Svetel lokal modem, s sob->o oddam za mpsarijo, trgovino ali obrt. Vprašati na Dunajski cesti 37,1. 33772-19 Lokal v Ljubljani v katerem se nahaja že 10 let modna in manufak-tuma trgovina, oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Odkupi trgovsko opravo«. 32784-19 Industrij, podjetje zelo rentabilno, v bližini Zigreba prodam za knjižico Ljublj. knsdiitne banke. Cenjene dopise na oglasni Vsaka beseda 1 Dm: ta dajanje naslova aii ta Mro pa 6 Di«. (26) Pianino dobro ohranjen, kat»im po zmerni ceni proti ' takojšnjemu plačilu. Ponudbe na naslov: Simon Gorišek šol. upravitelj. Dol. Lendava. Navesti je zadnjo ceno. 33541-36 Opremljene sobe solnčne, oddamo s hrano in vso osikrbo. Na razpolago klavir io kopalnica. — Sv. Petra nasip 43. 32848-33 Dijaka sprejmem t lepo tn park e-tiiramo sobo t električno razsvetljavo. Dobra ^kr ba. na zahtevo fina doma ča hrana. Cena solidna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31865-22 Dijaka v Celju nižješolc« sprejme profesorjeva družina v popolno oddelek »Jutra« pod šifro oskrbo. Pomoč pri učenju Naslov pri podruž. Jutra v Celju pod šifro »Strogo nadzorstvo«. 32877 »380«. 33384-19 Vsaka beseda, l Lun. ia dajanje naslova aii za iifro na 5 Din. (33) Sobo z 5 posteljama oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32839-23 Boljšo sobo s wvnporabo kopalnice, po setmim vhodom in elektr razsvetPavo, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra 33870-33 Vsaka beseda 00 par; » dajanj« m*rwm «4 *• • Dm. (33«) Sobico išče gioapodična. Ponudbe na oglasni oddelek Juitra pod šifro »Sobica«. 32740-23/a Tapetnik \, . , i mlad, priden in vneten, 3 jen KO j išče službo. — Dopise na aprejme strojna pletarna oglas, oddelek »Jutra« pod F. Stalekar, Maribor, Bet- j šifro »Vesten«. 33842-2 navsta 7. 3288.5-44 Modist. učenko t event. tudi s hrano takoj sprejmem. Naslov v ogl. oditlfcu »Juitra«. 33837-44 mmmm V=«Va beeeda 50 par; za dvenje naslova aH za šifro ta S Din. (2) Beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besed« 50 paj-j sa šifro ali ta dajanj« naslova 3 Dtn. (4) Ogiasi tog. tnačaja pe 1 Dia beseda; ta ix-janje naslova alj ta iifro S Din. — Ogiasi socialnega tnačaja vsaka beseda SO pari sa dajanj« naslova aii sa Sitno pa 3 Dia. (6) Vsaka beseda 1 Din: za 'lajanj« naslova aH ta SiAro pa S Din. (15) Prst za vrtove presejano, 6n>«, Vam dobavi gradbeno jpodjetje Anton jtavrič, cesta 38 Furnir vsakovrsten tudi v manjSih količinah se dobi, dokler zaloga traja po konkurenčnih cenah, Aleševčeva ul. 37, Sp. šiška. 32174-15 Kot hišnik SeJim mesto za takoj ali po-zneje. Razumem se na mizarska, ključavničarska in vrtnarska dela. Naslov v oglasnem oddelku Juitra 33604-3 Pisarniška moč vešča ylov., hrvatskega in nemškega jezika, strojepisja, knjigovodstva ter s-.PTwvgra.fi je, išče name-f a g 1. septembrom. C ij. ponudb na podruž-n-c.o »Jutra« v Mariboru j>ci šifro »Marljiva moč«. 32761-2 Gosli poučuje bivši oči tel j k onserva torija Studentovska ulica št. 9/1 32079-4 Šoferska šola Gojlvo Pipenibacher se je preselila na Gospo-svetsko cesto štev. 1 (pri Figovcu na dvorišču). Učiteljska abiturijentka daje instrukcije v Ljubljani io okolici. Od ure 7 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« jiod šifro »Vestna inštruktorica«. 32856-4 Sesalec prahu veliki (Staubsauger) Je na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32250-6 Drva prodaja graščina BoStanj ob Saro. 32388-6 Reklamno tablo lepo, skoraj popolnoma novo, 180 am dolgo iin 63 con široko, na obeh stra- Deske Dunajska I sanre&ove-jelove, m in IV telefon 33-83. I vrste kupim franko Sušak 33669-6 I Ponudbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod šifro »Večja množina«. 32710-15 ia besedo. Ogla«) socijalnega tnačaja po 50 jxtr beseda. Z« dajanje naslova ali za šifro 8 Din, oziroma 5 Dia. (II) Kolo za 980 Din naprodaj na neh steklene plošče, takoj Aleksandrovi cesti 5/H,_ ugodno proda Gjud Alek- I 33865-OT sander, Ljubljana, Kongresni trg 6. S3S16-6 Avto, ntoio Sostanovalca hrano ali brez sprejmem po zmerni ceni v sredini mesta.. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32752-23 Sobo z efeikifcričjno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu ali gospodični na Poljanski cesti št. ?'/I. až7ul-23 Separirano sobo z majibno kuhinjo, v vili oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32771-33 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnjišča, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 32778-23 Lepo mesečno sobo z eiekitrik« poceni oddam na Dolenjski cesti. Naslov pove ogiasmd oddelek »Ju.tra«. 92781-23 • Sobo moderno opremljajo, lepo in »o! nično, z neoviranim vbodom s stopnij-išča od da.m boljgemu in stalnemu gospodu v vili na Mir ju, Ma.rmon.tova nldca št. 18. 327.17-23 Zakonca brez otrok iščeta opremljeno separirano sobo v eemtm mesta — po motnosti z uporabo kuhinje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Točaa plačnika«. 32844-33/a Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par: aa dajanj« naslova aH sa iifro 8 Dia. (S2) Dijakinjo raosrcHiov sprejmem v v»o oskrbo. Klavir na raapolago. Naslov v ogl-oddelfcn »Jutra«, 32800-22 Dva nižješolca aprejan« boljša družina na stanovanje z vso oskrbo pod strogiim nadzorstvom za 600 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32745-32 Gramofon, plošče od 15 Din — kakor tod! gramofone od 300 Din prodaja »8Ia-ger«, Aleksandrova it. 4. Vsaka beseda 1 Dta: ta dajanj« naslova aii ta Šifro pa s Din. (10) Avtobus kdgar Iiice Burronghs: prehod »Viitoria« palače, i ,.„, , . , . 254-6 I W™>-®edežeo, malo rabljen, ugodno proda Lampret, Ljubljana, Gospo-svetska 18. 32774-10 Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Motorno kolo AJS s prikolico, 1000 kub. 3m, prodam. Franjo Ku-novar. Sv. Križ. Ljubljana. 32155-10 Avto dobro ohranjen, štirisede-žen, odprt, vožen 20.000 km, ki porabi malo bencina, proti gotovini prodam po zelo Diski ceni. Pojasnil« daje Hinko Sever, knjigarna, Ljubljana, Stari trg 34. Prazno sobo solnčno, z balkonom, v kateri je Štedilnik, oddam 8 1. septembrom. — Pot v Rožno dolino 40, pritličje. 32744-23 Majhno sobo z dobro hrano in vso oskrbo oddam mlajšemu gospodu v bližini Napoleonovega trga. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 32750-23 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, v bližini banske |>a-lače od<3am. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 83741-23 Opremljeno sobo zračno, na mirnem in lepem kraju, z elektriko, posebnim vhodom in zajtrkom oddam solidnemu gospodu za 160 Din mesečno. Naslov v oglasnem 33868-10 ' oddelku ».Jutra«. 32810-23 Dva dijaka sprejmem t vso oskrbo v svetlo iin sol.nčno sobo z električno razsvetljavo. — Ljubljana, Raslj«va cesta U. 3/H levo. 32746-22 Dva srednješolca višjih razredov, in eno srednješolko nprejmem na stanovanje s hrano tU brez, po primerni ceoi. Klavir na razpolago. Puistišek, Dunajska eesta 18/1. 32796-32 2 dijakinji na stanovanje lo hiramo po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32786-22 Dijakinjo sprejmem v dobro oetrtio Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«. 32799-22 Učiteljska rodbina sprejme dijaka — najraje nižješolca — v dobro oskr bo. Naslov pri podružnic,' »Jutra« v Mariboru. 32534-22 Dijaka sprejme učiteljska družina v r s o oskrbo v centru mesta. — Klavir, nemška konverzeoija, strogo nadzorstvo io pomoč pri učenju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutta«. 32698-22 Dijakom mod™ prvovrstno domačo hrano po nizki ceoi. — Vprašanja pod šifro »Dobra hrana« na oglasni oddelek »JutTa«. 32731-22 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje v čedno, sveti o ki zračno sobo s hrano po 500 Din mesečno, ali brez hrane. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33456-22 Dva srednješolca sprejmem z vso oskrbo ali brez n® Dvornem trgu št. 3/1, nasproti univerze. S2831-32 Vsaka beseda 1 Dta; aa dajanj« oaetoma a* aa fcir« pa 6 Dta. (20) Stavbišče ali remljišče v Ljubljani oziroma v okolici kupim Ponudbe z navedbo lege in cene na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 33783-20 Enodružinske hiše pri Mariboru, od 30.000 Din naprej prodaja Posre dovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. 32660-20 Novo vilo dvo^tanovaojbko, «noinad-stro>pno prodam. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra« 32712-20 Vilo ali hišo z malo posestva kupim. Predpogoj je dobra prometna zveiza. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 32586-20 Majhno vilo alf Mšiicw>, dvo«tanovajij. sko, kupim v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 32676-20 Dva dijaka (inji) sprejme učiteljica v dobro oskrbo. Nemščina in klavir. Čevljarska ulica 2/ITI — nad trgovino Podkraj-Sek (zraven Jurčičevega trga). 33803-22 Dva dijaka (inji) sprejme strokovni učitelj v krasimo soi u hiram kolodvora oddam gostilno zakoncema hrez otrok. Žena mora biti dobra ku^ harica im izurjena v gostilni. I^onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 10.000«. 32808-10 Vsaka beseda 8 Din; ta dajanj« naslove aH iifro pa S Dia. (SG Zobozdravnik Seii znanja z lepo gospodično ia ugledne obiteljd, sta.ro do 25 let. Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna budučniost«. 33875-34 Mflostlfiva! Važe obnašanje napram meni je zgolj krinka, s katero hočete prikriti svoje občutke! — Ljubim Vas — poročil Vas bom! „Mofa boš" 1. septembra Malinovec pristen tn naraven, s čistim sladkorjem vkuhan. ie lob-. na ma!« in velii0 v lekarni dr G. Picooli, Ljubljana. Dunajska cesta 6. 226 Gorenjski oves lep, domač, kakor tndt lečo po rajrrfžjS ceni nudi Lj»-d-ervot Sire, Kranj. 30656-38 j Vsaka Oeseda 1 Dm. j za dajanje naslova ali j za iifro pa 5 Din. (34) Kanada jabolka vagonske mm ožine, s.*irr>a lepo biag-o, kupi inoz euv-ski trgovec proti takojšnjemu plačilu. Takojšnja ponudbe z navedbo približne cene na podružnico »Jutra« v Mariboru p.a 5 Din. fSS1! »Remingrton« pisalni stroj, z veliko pi* savo, zelo dobro ohramjea poceni naprodaj. Naslov f o-gla«nem oddelku »Jutra« 32S-J3-33 Pisalni stroj znamke »Adler«, dobra ohranjen, prodam vsled ■opustitve pisarne. Naslov v oglasnem oddeJku Jutra 338:2-29 Potni pisalni stroj zelo poceni naprodaj na Aleksandrovi cesti št. 5/U 33SS7-29 Šivalni stroj okroglim čolničkom, M šiva naprej in nazaj, veze, štopa itd., popoinoma nov, z garancijo z3 1-8O0 Din naprodaj na Aleksandrovi cesti štev. 5/IT. 33866-39 svetle« sntte lokale z vodovodom, plinom in elektriko (tudi za električni pogon) ODDAM posamezno ali skupno s 1. oktobrom v mestu. Le resne ponudbe na oglasni oddelek j>Ju-tra« pod: »špecerija Ima prednost«. 11159 r Mlajšo dijakinjo sprejme upokojena učiteljica v "vso oskrbo. Na-slov pove oglasni oddelek »Jmtra«. 32795-22 Dva dijaka (nižješolca) sprejme učiteljska rodbina na stanovanje in obilno hrano v bližini realke io meščanske šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33665-22 Dfjakfnjb L »0 H. ginmaaij« sprejmem v vso oskrbo v centru mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3281)1-22 KAJ S E BO! | To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi »Jutra«. Tarzan se je vzpel na okno, ld je gledalo na nlico, in tiho poklical dekle za seboj. Objel jo je s svojo močno roko bi si jo zavihtil na I rama. Nato je nkazal Abdulu, naj zasloni vrata, ter se z dekletom vred lahkotno zavihtil na streho. Prodam prvovrstno vpeljano elektrotehnično delavnico f v BEOGRADU, v centru mesta, ki obstoja že 11 let na istem mestu, zaradi prevzema drugega obrata, s celokupnim inventarjem in opremo po zelo ugodnih pogojih. Interesenti naj se obrnejo pismeno ali dostavijo svoj naslov: Jugoslovenskemu Rudolf Mosse d. d., Beograd pošt. pret. 409 pod šifro »216«. 11089 ZAHVALA. Ob priliki smrtne nezgode mojega soproga Franca BraSea, M je bil stalen naročnik »Jutra« in tako tudi zavarovan pri zavarovalnici „TRIGLAV" za primer smrti zaradi nezgode, se isti najiskreneje zahvaljujem za takojšnje in kulantno izplačilo posmrtnine ter najtopleje vsakomur priporočam ta res kulantni zavod. r ■ Nova vas pri Rogoznici, dne 25. avgusta 1932. 11144 MABICA BRAČTC. Zalivala Ob prebridki smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka itd., gospoda •Mirka 0€r@g1fa učitelja izrekamo vsem onim, ki so blagopokojnega obiskovali in ga tolažili v dneh težkega trpljenja, iskreno zahvalo. Predvsem čutimo dolžnost izreči globoko zahvalo č. sestram usmiljenkam ter gg. zdravnikom za vso pomoč, postrežbo in požrtvovalno nego, s katero so pokojniku lajšali trpljenje. Istotako bodi izrečena zahvala č. g. duhovnemu očetu za vso skrb in duSno tolažbo umrlemu. Iskreno se zahvaljujemo mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, združenim pevcem pod vodstvom g. Zorka Prelovca za prelepo v srce segajoče petje, gospodu šol. nadzorniku I. Venturiniju, ki se je poslovil od pokojnega z ginljivim nagovorom, dalje pokojnikovim stanovskim tovarišem in tovarišicam ter vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili prerano umrlega na njegovi zadnji poti. Končno se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujejo z nami in so nam izrazili sožalje na ta ali drug način. Vsem: Bog plačaj! 11157 V Ljubljani, 26. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorm Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dei Je odgovoren Alojz Novak. Vsi * LjubljanL »