t o j t i j n n plačana ▼ g o t o t i n i -iav. »31- — ■—— krat,—.— priJofl. S T £ V 19 3 1 L £ T O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja fsnko sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravuištvu »Domoljuba« v Ljubljani Naše zadružništvo Dne 6. maja se je vršil v Ljubljani jbčni zbor naše Zadružne zveze. Predsedoval je bivši minister dr. Anion Korošec, ki je uvodoma podal nekaj misli o delovanju zadružništva v "naši mladi državi in opozoril na nekatere dogodke, ki ne obetajo našemu gospodarstvo najboljših časov. Gospodarska kriza ima svetoven jnačaj in ne bo šla tako hitro mimo nas. Zgodovina našega zadružništva nas uči, da ie že nekajkrat ravno zadružništvo rešilo kmeta, delavca in obrtnika propada. To velja tudi za težke čase, ki jih preživljamo se-' j. V mpčno razvitem zadružništvu je naša rešitev. Eistvo zadružne misli je samopomoč, medsebojna podpora in požrtvovalno delo za se in za bližnjega.' TJpamo, da bo tudi država z novim zadružnim zakonom, ki ga pričakujemo, dala našim zadrugam možnost neovirano delovati za korist gospodarsko šibkejšega. Trpljenje bo še veliko, zato pa mora biti tudi veliko dobre 'olje in veliko nesebičnega dela v korist skupnosti. Le na ta način nam bo mogoče vzdržati. Ravnatelj Zadružne zveze Franc Ga-brovšek je podal poročilo naoelstva, iz katerega je razvidno, kako zadruge pri nas uspevajo. Število zadrug-članic je naraslo v enem letu od 578 na 611. Denarni promet zveze je narastel za 200 milijonov. Vendar se pa vidi, da so naložbe po zadrugah malo narasle v primeri s krediti, ki so jih zadruge dajale svojim članom. To je pač naj-očitnejše znamenje gospodarskega obubo-žanja našega kjneta. Saj so se ponekod dogodili slučaji, da se je moral kmet zadolžiti, da je mogel plačati davke. Zadružna zveza je priredila več tečajev in predavanj po deželi z namenom, da bi vsi spoznali namen in bistvo zadružništva in prišli do zaključka, da je zadruga edina pot, potom katere je mogoče priti do boljšega gospodarskega stanja. Skrb r.as vseh bodi, da se vedno bolj zlijemo v eno celoto, ki bo kot urejena bojna četa sposobna ponesti zadružno misel v zadnjo gorsko vas in zmožna prekvasiti slehernega člana našega naroda z željo po skupnem sodelovanju in po samopomoči. Ljubezen do domovine IV. Slišali ste že govoriti o slepi ljubezni. Podtikajo jo radi po družinah materam, pa t«di očetje niso vselej brez nje. Slepa ljubezen vidi vse lepo, vse jasno in čisto, tudi jam, kjer je morda senca ali celo tema. — Slepa ljubezen rodi mnogo sovraštva po družinah, zaseka globoke razdore med sosedi, škodljiva je pa zlasti tistemu, kdor je 'Je deležen. Ce že v družine zanese slepa ljubezen le gorje, če razdira ta nestvor že sela in Yasi' naj pa potem rečemo o slepi ljur', ®««u do domovine! Verjemite mi, da je največ gorja med narodi zakrivila ravno taka slepa ali pretirana ljubezen do lastne domovine, do lastnega naroda. Koliko krvavih vojska, ko-"Ko vdov in sirot, koliko razbitih mest in "Pustosenih pokrajin ima na vesti taka Prenapeta in pretirana ljubezen 1 nar j « naPa£na ljubezen vidi samo svoj VBi r) • naj Živi> ta m°ra ŽiVeti> Ce tUdi arugi narodi gredo pod zemljo. In na tej bolezni hirajo domalega vse evropske države; tudi zadnja svetovna vojna jih ni izmodrila in jih ni izučila. Za to boleznijo je izhirala starodavna Avstrija, ki je poznala samo Nemce in Ogre. Tem je stregla, to so bili njeni izvoljeni otroci, njeni srčni ljubljenci; tem je bilo vse dovoljeno, vsi drugi narodi so bili narodi druge vrste. Dobro se še spominjamo, kako je pokojni dr. Krek očital v državni zbornici, da je imel kralj Asuer, ki ga omenja svetopisemska Esterina knjiga, več državniške modrosti kakor pa vsi tisti državniki prejšnje Avstrije, ki so samo to gledali, kako bodo ostale avstrijske narode fpnemčili oziroma pomadjarili. Zakaj sam erem, da je kralj Asuer poslal pisma do Judov in poglavarjev in oskrbnikov in sodnikov, ki so bili čez stosedemindvajset dežel od Indije do Etijopije, za vsako deželo in za vsako ljudstvo posebej po njih jezikih in črkah in za Jude kakor so mogli brati in umeti. Narodna prenapetost je pokončala mogočno Nemčijo in njenega vladarja vrgla raz prestola. Most do Adrije, hrepenenje po vzhodu in druge visoko leteče pa prazne besede so toliko časa prevevale sinove nemškega rodu, dokler ni vesoljni nemški narod {»obit in ponižan izšel iz groze svetovnega boja. Ali! Pokojni dr. Fr. Detela, pravijo, da je imel navado reči: »Zgodovina je učiteljica življenja. Ampak samo tega nas uči zgodovina, da se narodi in ljudje iz zgodovine nočejo nič učiti.« Tako se niso ničesar naučili Nemci sami, dasi čutijo gorje napačne narodne ljubezni na lastnem telesu, nič Italijani, nič Poljaki in tudi drugi narodi bore malo. Zato pa na svetu še ni miru, še ni zado-voljnosti, še tli iskra, ki zna prej ali slej razvneti bojni plamen. Napačna ljubezen do domovine vidi torej samo svoj narod, samo svoje ljudi, samo svojo domovino. »Mi smo,« govori taka ljubezen. Mi moramo rasti, mi se moramo razširjati, če prav vsi drugi narodi radi nas izginejo iz zemeljskega površja, tako jih zatirajmo, preganjajmo, zagrenimo jim življenje, dokler jih ne uničimo. (Dalje.) Gorenjskim fantom in možem! Tabor za može in fante na sv. Joštu nad Kranjem na binkoštni ponedeljek za kranjsko in loško dekanijo. Da poživimo našo versko zavest, da se navdušimo za svoje največje ideale za Gospoda Jezusa in Marijo, da si v molitvi izprosimo blagoslova božjega — gremo na binkoštni ponedeljek na sv. Jošt. - Na sv. Joštu bo ob 10 v cerkvi sv. maša samo za može in fante. Naš ljubljeni nadškof dr. Anton Jeglič prihiti med Vas možje in fantje, da bo imel sv. mašo. Kako rad Vas je moral imeti, da se ne ustraši dolgega in težkega pota. Ves srečen bo, da bo zopet med svojimi gorenjskimi možmi in fanti. Po opravilu v cerkvi bo zadaj za cerkvijo tabor za može in fante. — Spored tabora se objavi v prihodnji številki »Domoljuba«. Možje in fantje! Binkoštni ponedeljek naj bo Vaš dan; mogočno se dviga sv. Jošt — mogočno naj bo ta dan Vaše moško zborovanje! i1 FranjO Neubauer: V marijinem mesecu Ko pride mesec Tvoj, veli mi misel nate: ■Nad žarke dvigni zlate najlepši glas in poj!« In pesem iz srca odplava mi v višave, zapoje Ti pozdrave, ki jih ljubezen zna. Drevesca vzbrstela is popja hite na žitih zelenih demanli bleste. Delite Ti vonjave i: liost in z gredic in sredi višave pozdravlja Te klic. Prihajaš k nam r pomladni dan, vihra Ti plašč, iz žarkov stkan. Z zvezdami je posut, pokrit, nebeški ga razžarja svit. Marija, v plašč me Svoj zavij in svetu me in grehu skrij! Vod plaščem tem je maj krasan, ,v viharjih vseh pristan utiran! Kako si sam i 2 račun g m davek ? Jugoslovanska Kmetska zveza v Ljubljani je izdala in založila knjižico »Kako si sam izračunam davek.« Ta knjižica bo vsakemu davkoplačevalcu zelo dobrodošla, ker bo na podlagi njenih navodil in pojasnil vsakdo pm lahko izračunal višino davka, ki mu ga je plačati, in se bo izognil vsaki nevarnosti, da plača več davka, kakor bi bilo treba. v knjižici je najprej natanko opisano, kako se izračuna davek na zmeljarino. V ta namen so naštete katastrske uprave v Dravski banovini, kjer se lahko dobi posestna pola, da se more izračunati čisti katastrski donos. Nato je izračunan osnovni davek, in dopolnilni davek, ki pride pri zemljarini v poštev. Dalje sledi pouk o davčni obveznosti in davčni prostosti pri zemljarini, katerim davčnim obvezancem se lahko dopolnilni davek zni-za in kdaj se osnovni davek deloma ali popolnoma odpiše, kaj je v tem slučaju treba storiti m kam se je treba obrniti. Nato sledi pojasnilo o zgradarini, pridobnini, rentnini in usiužbenskem davku ter o davčni oprostitvi družin, ki imajo 9 otrok. Važen je tudi pouk o poslovanju davčnih odborov, ki ocenjujejo dohodke, in reklamacijskih odborov, ki rešujejo pritožbe. Tudi o postopanju pri £ obiranju davka in pri eksekuciji se dobi v ijižici pojasnilo. Cena tej prekoristni knjižici je samo 2 Din in se naroča pri tajništvu Jugoslovanske Kmetske zveze v Ljubljani, Dunajska cesta 29-11. T PO SVETU Avstrija s Poljedelski program nemških narodnih socijalistov. Navedemo naj samo poglavitne točke. Narodni socijalisti zahtevajo: 1. Da se zniža zemljiški davek in vsi drugi davki, ki obremenjujejo poljedelstvo. 2. Carinska politika mora koristiti razvoju poljedelstva. 3. Zemlja mora biti pravno tako zaščitena, da bo služila edinole prehrani nemškega ljudstva. 4. Dedna pravica naj ostane, toda samo pogojno, da se bo zemlja izkoriščala v splošno dobro vsega naroda. 5. Ustanoviti se mora stanovsko vrhovno razsodišče, ki bo čuvalo, da se ta pogoj izpolnjuje. 6. Zemljo mora lastnik obdelovati sam. 7. Država kot najvišja oblast obdrži neke vrste splošno prodajno pravico. 8. Vsaka vknjižba na zemljo je prepovedana in država mora nuditi poljedelcu potrebne kredite. 9. Davki morajo biti v sorazmerju. 10. Država ima v gotovih slučajih pravico razlastitve pred vsem, kadar ugotovi, da se zemlja slabo obdeluje, ali kadar je zemlja last nenemških posestnikov. 11. Krivičnim potom pridobljena zemlja se brez odškodnine odvzame. 12. Država naj skrbi za smoterno kolonizacijo. 13, Poljedelsko delavstvo naj bo potom posebnih pogodb zaščiteno in uvrščeno v kmetske družine. 14. Ta program ne bo izvedla stanovska, nego politična organizacija. Najbolj zanimiva točka v programu je prepoved zemljiških vknjižb. Do sedaj se ta zahteva še ni nikoli tako izrazito poudarila in morebiti tudi še nikoli ni bila kmetska zemlja potrebna zaščite, kakor dandanes. Ako-ravno, kakor zgoraj omenjeno ni lahko misliti, da bi ta zahteva v doglednem času postala dejstvo, je vredna posebne beležbe, ker odgovarja dejanskim potrebam povojnega kmetijstva. Morebiti je ta zahteva v svoji splošnosti preostra, morebiti ni potrebna za nemškega kmeta, ako se pa pomisli na stanje kmeta po nekaterih vzhodno evropskih državah, kjer je zemlja postala last bank in raznih oderuhov, postane takoj jasno, kako velikanske važnosti bi bila zakonodaja, ki bi strogo nadzirala vknjižbe in tako rešila kmeta pred propadanjem. Italija s Kako širi fašizem dvatisočletno kulturo. Angleški časopisi obširno poročajo o strahovitem postopanju italijanskih vojaških oddelkov s prebivalstvom dežele Kufre v Afriki. Ubogo ljudstvo se ni hotelo udati prodirajočim Italijanom in se je raje dvignilo na dolgo in nevarno pot skozi Sudan v Egipt. Žene in otroci, staro in mlado, vse je šlo na teško pot. Več plemen je na poti pomrlo od žeje in lakote, pred vsem ženske in otroci. Afriška plemena, ki so doslej živela v oazah (zelenih tratah v puščavi) v srcu Tripolitanije, so morala na ukaz Italijanov zapustiti svoje rodne kraje in se naseliti o ozkem pasu ob Sredozemskem morju. Okoli 80 tisoč ljudi je moralo nasilno proč od svojih dragih domov. s Zborovanje italijanskih »dalmatin-cev«. Nedavno se je vršila v Trstu letna skupščina »dalmatinskega društva.« Društveni tajnik Verbano je predložil obširno poročilo o delu tega društva v preteklem letu. Društvo je protestiralo proti" okrožnici prevzvišenega nadškofa g. dr. A. Baueria v Vitorialu, bivališču d' Annunzia, so nn stavili dalmatinski steber, ki naj bo priča italijanske kulture. Z glavne skupščine «o bili poslani pozdravi zatiranim bratom v Dalmaciji. Dalmatinsko zastavo so pokrili s črno kopreno, ki se bo polagoma trgala tako, kot se bo osvobodila ta zemlja in dokler iz rimskih in benečanskih stolpov od Raba do Perasta ne bo zaplapolala sa-vojska zastava, podoba osvobojene Dalmacije. Italijanski »dalmatinci« pozabljajo, da se bo prej osušilo Jadransko morje, koi bo Dalmacija italijanska. s Besede in dejanja. »Fašizem je katoliški in spoštuje in ceni versko bogoslužje, je zapisal oni dan v »Popolo d' Italija brat Mussolinija, g. Arnaldo. Kako fašizem v resnici »spoštuje in ceni versko bogoslužje« pa nam kaže dogodek, ki se je odigral dne 26. aprila v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Ta cerkev je obsežna kakor ljubljanska stolnica in ob 9. je bila pri slovenski pridigi polna. Med pridigo so fašisti zagnali vpitje in protestiranje, nakar je župnik stopil mednje in zahteval naj se odstranijo. Ljudstvo je bilo preplašeno. Nekateri so se razjokali, drugi jeli glasno moliti. Ko so prišli orožniki, so se fašisti odstranili in sv. maša se je mogla izvršiti potem v miru. Kasneje so nekatere razgrajače zaprli, a orožniki so jih takoj izpustili. s Povest o slovenski zastavi. V Črničah pri Gorici so te dni zaprli okoli 10 domačih fantov. Obtoženi so, da so obesili na neko drevo v vasi slovensko zastavo. Trobojnico so opazili na drevesu orožniki, ki so se pripeljali iz Gorice z avtomobilom na izvid. To je bilo okoli 10 predpoldne. Značilno je, da niso prej domači orožniki zapazili zastave. Nekdo jo je torej moral obesiti na drevo tik pred prihodom orožniškega voda iz Gorice. V danih razmerah bi se gotovo noben Slovenec ne upal ob belem dnevu z zastavo zlesti na drevo, ker bi ga orožniki ali njihovi zaupniki gotovo opazili. Ljudstvo je mnenja, da so zastavo podteknili fašisti, da bi se potem lahko znesli nad Slovenci. Grčija s Rompcmpom v Atenah. Kakor poroča Agencija Avala so v grških Atenah odkrili zaroto proti sedanji vladi. Vladne čete so zaprle dva častnika in še druge zarotnike. Tudi v mestu Seresu je imela policija opravka s komunisti. Veliki oddelki orožništva in policije so obkolili neko hišo, kjer so se komunisti shajali in so jih prisilili, da se udajo. Zaprli so razne vodilne boljševike, ki so izvesili povsod v Seresu in drugod rdeče zastave. Iz zaplenjene blagajniške knjige so oblasti dognale, da so nekateri komunistični voditelji Pre' 1 jemali mesečne plače okrog 3300 Din. Obenem je policija odkrila v Seresu tudi tajno komunistično šolo. V Španija s To in ono Iz najnovejše republika Zaradi spora z ministrskim predsednikom Zamorro v katalonskem vprašanju je notranji minister Mavra odstopil. Baje je gospod Zamorra zelo naklonjen Kataloncem, ki hočejo biti republika v republiki. Mavra pa je mnenja, da ogrožajo želje Kataloncev po čim večji samostojnosti obstoj špansM republike. Barcelona ie odnekdaj gnezao t Ivan Kregar, ki je 7. maja v Ljbljani naglo umrl. :W V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! "»C KŽrf domai:a "najdba. O. Al. Ocepek iz Šmartna ob Paki je popolnoma sam iznašel slroj zu pra-senle velikega sadnega drevja z apnenim prahom, '"! tpmplMfn tlni/4! vc« SknHtnvrp liani " "»'e, so nam pokazan v Ljuo- nam kali i 'P, en'ri'- Vse opravi ajo stroji, ska kaze jeklen stroj za urejevanje cestišča. i IJUMOLjUBt, dne 1>. maja 19*51. jugoslovansko-poljsko prijateljstvo. Koncem aprila je obiskala večja skupitia Jugoslovanov Poljsko, kjer so se vršila razna posvetovanja o skupnem kulturnem in gospo- . darskem delovanju. Na sliki vidimo naše udeležence s poljskim trgovskim ministrom v sredi. Ljubljanico so pričeli zopet regulirati. Slika nam kaže poglabljanje struge s pomočjo strovjev. Ameriški bančni knez George Fisher Baker, eden najbogatejiih ljudi na svetu, ki je razpolagal, s premoženjem nad 14 milijard dinarjev, je umrl v starosti 01 let. Uaker je bil sin čevljarja in 16 let star vstopil kot učenec v finančni oddelek new-yorške državne uprave. Kmalu se je> povzpel dc vodilnih osebnosti First National Bank. Baker ja daroval mnogo milijonov za dobrodelne namene. anarhistov in puntarjev. Zato so anarhistični krogi izkoristili nove razmere po proglasitvi republike in razširjajo po Barceloni hujskajoče letake. Redarstvo Še ni moglo dognati, odkod prihajajo ti letaki in kje se tiskajo. Katalonska vlada kakor tudi osrednja vlada v Madridu sta izjavili, da bosta zatrli anarhistični pokret z vsemi sredstvi. V vlaku iz Saragose v Barcelono so prijeli dva anarhista s 67 bombami. — Na seji ministrskega sveta so razpravljali o načinu, kako se bodo izvršile volitve v špansko ustavotvorno skupščino. Vsaka pokrajina bo predstavljala volivno okrožje, Madrid in Barcelona pa bosta predstavljala posebna volivna okraja. Na 50.000 prebivalcev pride po en poslanec. Če bo ostanek glasov znašal nad 40 tisoč, dobi stranka še enega poslanca. Duhovniki in žene imajo pravico glasovanja, toda žene ne bodo mogle biti voljene. — Boljševiku Trockemu tudi republikanske vlade ni dovolila dohoda v Španijo. s Prosvetne razmere v Španiji so kakor znano precej na mrtvi stopnji. Število nepismenih znaša 75%. V samem Madridu je 50.000 otrok, ki niso mogli biti vpisani v šole, dasi so njihovi starši to želeli. Sedanja začasna republikanska vlada je odredila okrog 10 milijonov za najem novih zgradb, ki bodo služile šolskim potrebam v Madridu, 30 milijonov pa za iste potrebe na ceželi. Španija ima milijone in milijone ljudi ki ne znajo zapisati niti svojega imena. Komu je bila tema milejša od svetlobe? Drobne novice 16.00? uradnikov hoče odpustiti avstrijski državni varčnostni komisar. Mi homo storili vse za mir, je izjavil na nekem shodu francoski ministrski piadsednik Laval. Voditelj romunskih kmetov Maniu je rekel, da bo vodil ostro borbo proti min. piedsedniku Jorgi, kot uničevalcu parlamentarizma. 70 letnico rojstva obhaja ta mesec Kabindranath Tagore, slavni indijski pesnik. Zarcčila se je romunska princezinja I eana z nadvojvodo Antonom Habsburškim. V Rimu je umrl v 68. letu papežev generalni vikar kardinal Basiiio Pompily. Novi nemiri so zopet na Kitajskem; Angina je odposlala v Šanghaj bojne ladje. Reka Drina je poplavila na Poljskem v 20 občinah 6000 hiš. 9.768 slušateljev iz 24 narodov je vpisanih na Karlovem vseučilišču v Pragi. , Španska 't priznala sovjetsko Rusijo. Pred 50 leti je pogorelo praško narodno gledališče. x Velike Orlovske slavnosti bodo letos v ceskem Hodoninu. Grški zunanji minister je izjavi!, da Hoče biti v najožjih prijateljskih' stikih s svojim turškim tovarišem. Za predsednika turške republike je bil zopet izvoljen Kemal Paša. Radi nemirov je proglašeno obsedno stanje nad egiptovskim glavnim mestom Kairo, Ostavko je podal poljski ministrski predsednik Slavek. . Brezposelni so napadli s palicami in lopatami borzo v danskem Rotterdamu, KAJ JE NOVEGA Potrdilo in zahvala Podpisani Miha Godec iz Dolge noge, župnija Kresnice ob Savi, sem sprejel od c. g. župnika Dolinarja 2000 (dva tisoč) dinarjev, ki mi jih je kot dolgoletnemu naročniku naklonila uprava »Domoljuba«, ko sem dne 25. aprila 1931 pogorel. Se lepo zahvaljujem! V Kresnicah, dne 3. maja 1931. Miha Godec, s. r. d Za škofijska duhovna svetnika sta bila imenovana g. Jakob Ogrizek, župnik v Pečah, in g. Matija Slak, župnik na Brdu. d 70 letnico koroškega prvoboritelja g. Fr. Grafenauerja je proslavil klub koroških Slovencev v Ljubljani v sredo 13. maja v dvorani Delavske zbornice. Zaslužnemu slovenskemu voditelju daj Bog še mnogo blagoslovljenih leti d Nevarno je bi! nedavno obolel goriški nadškof dr. Sedej. Sedaj poročajo, da se mu zdravje obrača na bolje. Bog do j! d Obolel je g. župnik Prelesnik v Šmi-lielju nad Mozirjem. Bog daj zdravje! d Pod vodstvom bivšega predsednika ministrskega sveta g. dr. Antona Korošca so si dijaki belgrajske poljedelske visoke šole te dni ogledali Ljubljano in zlasti razne zadružne ustanove. Obiskali so tudi Bled in Maribor. Zatrjevali so, da pridejo še o počitnicah in sicer v večjem številu in za dalj časa. — & maja pa se je pod predsedstvom dr. Korošca vršil letni občni zbor Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije v Splitu. d Romanje na Trsat, o katerem smo že poročali v zadnji številki, se bo vršilo o Binkoštih in sicer odpeljeta na binkoštno soboto dva posebna vlaka: eden iz Ljubljane, drugi iz Maribora. Oba bosta pobirala udeležence na vseh postajah. Ker ne to treba nikjer čakati na zvezo ali pa prestopati v drug vlak, temveč se bo vsakdo peljal lahko do Sušaka (Trsata) v skupnem posebnem vlaku, je prilika za udeležbo izredno ugodna. Vožnja je polovična, za brezalkoholne sokove na vlaku je pre skrbljeno. Vsi udeleženci bodo napravili brezplačen izlet na otok Krk. Vseh podrobnosti radi pomanjkanja prostora ne moremo navajati, pač pa svetujemo vsem, ki 158 tisoč oseb se je izjavilo na Finskem za zopetno uvedbo alkoholnih pijač. 51 vasi je uničil potres v ruski Armeniji. 390 mrtvih, 7420 ranjenih. Ponoviti so morali ljudsko štetje v Angliji, ker je mnogo popisovalcev izgubilo listo. (So najbrže delali za bohlonej!) Norveška vlada je dobila v zbornici nezaupnico in podala ostavko. Spomenik kardinalu Mercieru so postavili v belgijskem Louvainu. 40 milijonov Din je daroval znani bogataš Rockefeller londonski visoki gospodarski in politični šoli. Do krvavih spapadev s policijo je pri-Slo v egiptovskem Denisnefu; več ubitih in mnogo ranjenih. 31,148.000 prebivalcev šteje po letošnjem januarskem štetju Poljska. Verski dan pri sv. Antonu na Zdenski rebri Fantje in možje dekanij Ribnica, Žužemberk, Šmarje, vsi na binkoštni ponedeljek 25. maja na slavno božjo pot k Sv. Anton« na Zdenski rebri (Dobrepolje), kjer se bo vršil »verski dan«! Spored bo približno ta-le: ob 7 prihod vlaka od Ribnice v Dobrepolje. Od tu je 20 minut oddaljena božja pot sv. Antona na Zdenski rebri. Ob 8 prva sv. maša v romarski cerkvi, ob 9 prihod vlaka od šmar-I ja v Dobrepolje, ob pol 10 sv. maša s pri-! digo na prostem. Nato govora gg. Tersegla-i va in Kremžarja. Popoldne se bo vršila j primerna slovesnost pri fari. j Z »verskim dnemc bo združena proslava sedemstoletnice smrti sv. Antona in tristoletnice, odkar je bila sezidana romarska cerkev sv. Antona na Zdenski rebri. Ta dan zjutraj se bo pri Sv. Antonu tudi spovedovalo in obhajalo. Da se versko poživimo in navdušimo za lepo krščansko življenje, zato, fantje in možje, pridite na binkoštni ponedeljek k Sv. Antonu! se za romanje z izletom po morju zanimajo, naj se takoj prijavijo Brezalkoholni produkciji v Ljubljani, Kolodvorska ul. i (nasproti Mestnega kopališča), ki pošlje na željo vsakomur točna pojasnila poštno-obratno. Tisti, ki so se že preje prijavili, so izkaznice že prejeli. Torej še enkrat: Kdor misli čez Binkošti na Trsat in ua Jadransko morje, naj ne odlaša več s prijavo! d Tečaji duhovnih vaj za tretje četrtletje 1931. Za duhovnike: od 5. do 11. junija (petdnevne); od 20. do 29. julija (osemdnevne); od 3. do 7. avgusta; od 24. do 28. avgusta; od 14. do 18. septembra; od 21. do 25. septembra. — Za inteligente: od 14. do 18. avgusta. — Za abiturijente: od 14. do 18. julija; od 1. do 5. septembra. -Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6 zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Oskrbnina znaša- za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9. d Hišne tablice. Zakon o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številke-mi je predpisal velikost in obliko hišnih tablic. Ta zakon je določil, da hišne tablice nabavlja županstvo ter jih oddaia hišni® lastnikom za nabavno ceno. Podrobna navodila o nabavi hišnih tablic je izdala občinam banska uprava, ki je tudi občina® sporočila naslove tvrdk, pri katerih naj občine naroče tablice. Želje nekaterih županstev, da bi se izdelava'tablic poverila domačemu obrtniku, banska uprava ni mOff* vpoštevati, ker morajo biti tablice v vsej banovini enotne in ker noben obrtnik nj v stanu izdelati v mali nakladi zares trpez«« in lične tablice po taki ceni, kakor jih m°re industrija v veliki nakladi, namreč po enpi; ni ceni 22 Din za eno. Če bi hišni lastni ne plačali tablic, more županstvo zaprositi okrajno načelstvo za politično rubežen. Toliko v pojasnilo vsem, ki jim nove hišne tablice hodijo v napotje. _ d Omlačena slama odhaja popolnoma poravnana. Kmetijska strojna zadruga« v Savljah je naročila najmodernejšo miatii-nico. Velika prednost te mlatilnice je zlasti v tem, da odhaja omlačena slama iz mlatilnice popolnoma poravnana. S tem bo zelo ustreženo kmetovalcem, ki so imeli dose-daj ob mlačvi cele kupe zmedene in raztresene slame in zrna. d Za brezposelne rudarje. Minister za gozdove in rudnike je podpisal naredbo o osnovanju fonda za brezposelne rudarje. d Velika udeležba tvrdk na XI. ljubljanskem velesejmu. Letošnji XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija, je tako zaseden, da bo več tvrdk, katerim ne bi bilo mogoče dodeliti prostora v razstavnih zgradbah, razstavilo svoje proizvode pod solnčniki na prostem. - G. minister trgovine in industrije Juro Demetrovič ie blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega velesejma. d Selitev. Kraljevska banska uprava, referent za inšpekcijo parnih kotlov se je preselil dne 6. maja t. 1. iz sedanjih prostorov na Krekovem trgu št. 10 v Stiski dvorec , Stari trg 34. d Selitev. Referat za pospešev. obrti se je 6. maja preselil s Krekovega trga 10 v svoje nove pisarniške prostore na Starem trgu 34-1, kamor naj obrtne zadruge in obrtniki odslej nastavljajo svoje dopise. d Pojest o opicah. Oni dan so doslej na nepojasnjen način ušle iz železniškega vagona štiri opice, ki so bile baje na potu iz tfagenbeckovega zverinjaka pri Hamburgu. Opice, ki so se očividno naveličale dolgotrajno vožnje, so jo popiha'e na vse strani. Ena je skočila pod brzovlak, sp oprije?a va-?ona in se odpeljala proti Podbrdu." Druja |e ušla v park Hrenovico. Najzabavnejša pa je bila tista, ki je splezala na streho Tan-(■arjeve gostilne na Jesenicah. Ce se ji je kdo približal, je pa skočila na sosedovo Mesarjevo hišo. Neki železničar je hotel opico prepoditi s strehe in je vrgel vanjo svojo kapo. Opica pa je kapo prijela in jo vrgla železničarju nazaj, kar je pri številnih gledalcih povzročilo mnogo smeha in zabave. V petek je opica še vedno čepela na strehi; bilo ji je pa očividno mraz, ker se je vedno tiščala dimnika. d Tudi gostilne so bile preccj prazne, lako zvani Florijanov semenj v Litiji, ki se je vršil oni ponedeljek, je bil v znamenju obče gospodarske krize. Živine so Kmetje še precej prignali, kupcev pa je biio >p malo in se je živina zelo težko prodala. .lle so bile zelo nizke, gibale so se za voe od 6—7 Din kg žive teže. Krama je ;UUl slabo odrezala. Tudi gostilne so bile Precej prazne ... Kako je vendar lo, da iroctajajo vzlic izredno nizki ceni goveje in druge živine mnogi mesarji meso še vedno po 18 Din za kg? Oblast, kje si? d Nekaj o upokojencih in invalidih. V področju dravske finančne direkcije vJLjub-ljani imamo: 5678 upokojencev v starosti od 29 do 100 let, ki prejemajo mesečno na pokojninah 3,741.479 Din; 2537 vdov drž. upokojencev, ki prejemajo mesečno Din 627.766, in 183 sirot državnih upokojencev, ki prejemajo mesečno 39.107 Din. Skupaj 8398 oseb z mesečnimi pokojninskimi prejemki 4,408.352 Din. Poleg pokojnine prejemajo ti še draginjske doklade v znesku 6,755.000 Din mesečno. — Invalidov imamo 2802, invalidskih vdov pa 3804, ki prejemajo skupno mesečno okroglo 893.000 dinarjev, tako da prejema vseh 15.004 upokojencev, invalidov, vdov in sirot mesečno 12,056.352 Din. Zanimiva je starost državnih upokojencev: 2 sta dosegla že starost 100 let, 11 jih je v starosti 90—100 let, 140 jih je v starosti 80—90 let, 660 jih je v starosti 70—80 let, 1885 jih je v starosti 60 do 70 let, 2980 jih je pa v starosti pod 60 let. AZEr A TE3PFNH. NOVO MiLO J ti NEfOOit a-LJIVO V V-AKEM DOBRiiM GOSPODINJSTVU PAZITE NA IME „GA.ZiiL,V\ Priporoča se prvi slovenski zavod ^afemna zavarovalnica Ljubljana l,aWi »b Miklošičevi in Masarykovi cesli Celi,, p . PODRUŽNICE: tru h' kjudslte posojilnice, Zagreb,StarčevliSev " • V,"'"0' Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica P ? 22, Beograd, Poincareova 2 d ('e voli »rsjžsjo«. Skozi postajo Rakek gre vsak dan mnogo vagonov živine v Italijo in neiedko se zgodi, da dobijo živinski napajale! v vagonih živinče, ki je iz enega ali drugega vzroka poginilo ir.ed prevozom. To pa največkrat tadi tega, ker je mnogo živinskih trgovcev, ki živino kar natrpajo v vagone in jo odpošljejo na dolgo pot brez varstva. Tako so pretekli teden našli v nekem vagonu dva vola, ki sta poginila, drugi dan pa v enem samem vagonu kar sedem volov, ki so se zadušili radi pomanjkanja zraka. Torej teh sedem volov je vzel konjač — poklicali so ga pa še k nekemu drugemu vagonu, kjer je poginil en voliček. V treh dneh je tako pokopal — konjač namreč — deset živinčet — koliko pa trpi pri prevozu živina, je pa še posebno vprašanje. _ d Gostilničarska pivovarna. Dne 5. t. m. se je vršila v Laškem zadnja seja pripravljalnega odbora za ustanovitev gosli!-ničarske pivovarne d. d. v Laškem. Predsednik Majcen se je spominjal v otvoritvenem govoru dveh umrlih članov gg. Stepiča in Zurca, ki sta veliko pripomogla za ustanovitev. Poudarjati moramo skrajno požrtvovalnost vseh članov pripravljalnega odbora, ki so vse stroške, ki so jim nastali v zvezi s pripravljalnim delom, krili iz svojega. Podpisanih je 24.427 delnic za Din 12,213.500. Ker je omogočeno vplačevanje delnic na obroke, se je nabralo dosedaj delniške glavnice v znesku 2,375.640 Din. Vsi stroški do sedaj z nakupom zemljišča vred znašajo 259.000 Din. Ustanovni občni zbor se bo vršil 27. maja ob 9 dopoldne v hotelu »Savinja« v Laškem. Pristop imajo vsi delničarji v zmislu pravil, odnosno njihovi namestniki s poverili. d Za zgradbo železobetonskeja nad-| voza v Radovljici se vrši 26. maja pri di-, rekciji državnih železnic v Ljub'jani licita-j cija. ! d LiceneovaAje plemenskih bikov za srez Ljiililjana-okolif.i se ho letos tržilo po sledečem redu: 18, maja: ob 7. Pod-smreko (pri Kancu) za občine Vič, Brezovico, Log, Dobrova, — ob 11. ra Vrl niki j (na sejmišču), — ob 16. v Kosovnici, — ob 18. v Preserju" (poVg ko'cdvorf. >— j .19. maja: ob pol 10. v Horjulu za občini Horjul in Št. Jošt, — ob 1?. v Po'h o ve m gradcu za občini Polhov giadee in ("Yni vrh.; — 20. maja: Ob 8. v Me J vodah, - - oh pol -11. v Št. Vidu (p i Jolelu) za občini Št. Vid in Zg. šišk«, — cb 19. v 'I .senu (gosii'na Košir) za olviro Šmrri-o, — pb 16. na Ježiei (p:i Tavr«|e'-em diorr) ?a občine Ježiea, Cir.uče, Poi^a* i "a. — 21. | innia: ob pol 8. pil občinski H i v Dobm-l niah za občino Bobiune- r't v i). M. i v Polju, — ob pol 12. v !■'( 3'tJ> (i m :'njV-nu). — 22. meja: ob S. na pu <'u: S- a« -ljlt) za občine S'u 'eruc, \ rh'f i i ves, lška 'oka. Že im1 je. — cb iS. v sko"-| liici (pii Cgoie^u) za okvire ?t.: .j?, Urnik in Pi>«a — : S. r" .: c' ° j v Orosup^cni za (.'•'•ine T< "i s 8'b'pi •• ' Grosuplje, — ob 11 v Pf-no i vt si i i ! Kovačiču)" za oboi ne Š\ «,iuij in Lipi p •• i Las'nHii p;en<--n-''•» n'-»»a: I ('a se tejno drže del .'ent^a a n da t ? :••» čakanj in z&iuuue. d Občili zhur Vinarsko^.i r.ruSiva • a dravsko banovino «<> ie "trii pod pret!«e 1-sivom g. Lo-,ro Pe o s.b 'r rani Zadružne go: co : :•■ -> boru. G. piedsedri': je » o '& našega vinovrr.dniši a. v- e leta 1928. G. i\T-.> vozu našega vira v iur, pančič pa o uspešni o' ; o- i dov. Nazadnje ?;> se ?pit>'t-med drugim zahtevajo: \ inogradpit površina naj se man Ta, zakon o vinu naj se najstrožje izvaja, ce'oltUTa trovM ,'na na vino naj bo največ en dirar na liier, banovina in država naj še bolj poji h ata vinogradniško zadružništvo, zekon o pobijanju draginje naj se tudi pri vinu strogo izvaja, ukine raj se vsaka eai i na na galiw, žveplo in druga sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev, proizvodnja piotialko-holnih pijač, v katerih ni prav nič naravnega soka bodisi iz grozdja, bodisi iz sadja, naj se prepove itd. d Izgube kmetijstva radi nizkih cen. Neki berlinski kmetijski zavod je ugotovil, da je kmetijstvo dobilo za svoje proizvode v preteklem letu na vsem svetu za 20—25 milijard mark manj kakor v letu 1929, in Varno nauuue saj, cenar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poteg hotela,Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, prot ooroštvu i. t d. ll v '.i o- v:e v j'.!, ;-'c"~0 " :0 p >• !-.••-; ?? i e d n d o ' -i o r(. iZu-i:i vinr^ra-e vi: \ ki OtroSki spcmer.ik . a . apo sksra. Hri velikem potresu, ki ie divja! leta 1923 na Japonskem, je na!« smrt tudi okrog 50C0 folskih otrok. V spomin na e žrtve so v Tokiju postavili krasen sporaca.k, k> nam Ja kaze na-a i še na ninogo l.-t' Na siii.i vidimo jubilanta v družbi svojo soprog- in vnuke/. Naša konfekcija oblači nalboiiše! OBLEKE, Pl ,\ščl ZA DAME, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPCDE. V KAKO-VCSTI, IiVRŠtTVl IN CENI NEDOSEGLJIVA! Drago Gorup & C o. Ljubljana, Miklošičeva 16.1. nadstr. sicer zaradi velikega padca cen. Upoštevati je sicer treba, da so istočasno tudi cene onih industrijskih predmetov, ki jih potrebuje kmetijstvo, padle za nekaj odstotkov, vendar v znatno manjši meri kakor cene kmetijskih proizvodov. V inozemstvu so padle najbolj cene kmetijskih proizvodov v Italiji, na Poljskem, Madjarskem, v Kanadi jn Novi Zelandiji. V Nemčiji pa so se cene znižale v manjši meri. V splošnem se opaža, da so se cene kmetijskih proizvodov znižale posebno v državah, ki so odvisne m] izvoza. Deloma je to v zvezi tudi s tem, da s® rastlinski proizvodi bolj padli kakor cene ara živino in proizvode. Posledica vse-fi tega je občutno zmanjšanje kupne moči kmetijstva in zavod ceni, da je znašala čista zguba kupne moči vsega kmetijstva na celem svetu nekaj čez 10 milijard mark (marka 13.50 Din). d Francoske bojne ladje pridejo 10. junija v Split. Priplule bodo tri krlžarke. V Splitu ostanejo tri dni, nato obiščejo Kotor. Vsaka križarka ima 150 do 200 mož posadke. d Francozi so nant posodili dve milijardi in 300 milijonov dinarjev. Posojilo se bo uporabilo za ustalitev našega denarja, nekaj pa bo šlo tudi za potrebne gradnje v državi. Obrestna mera znaša 7 odstotkov, vrniti pa moramo posojilo v 40 letih. d Ugodno pišejo o ?:adnjem jugoslovanskem posojilu praški in francoski časopisi. d Izredna zanimivost preteklega tetina je bil sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra i romunskim kraljem Karlom II. Vladarja sta se dočakala v pristanišču Drenkova na Dunavu. Po poročilih je imelo svidenje rodbinski značaj. d Pri zaprtih vratih so zborovali oni dan v Romuniji zunanji ministri male an-lante. Poročajo, da je vladala v vseh vprašanjih popolna soglasnost. V Parizu so, kot piše časopisje, z omenjenim sestankom in njegovimi uspehi zadovoljni. d Podružnica jngoslovanske-madjarske Irgovske zbornice v Budimpešti bo osnovna prihodnji mesec v Belgradu. d Nemškega premoga je dobila Jugoslavija v prvih treh letošnjih mesecih 15 tisoč ton. d Splitska delavska zbornica zahteva posredovanje vlade v prid mornarjev na jugoslovanskih trgovskih parobrodih. Mornarji niso namreč bogznakaj plačani. d Avtomatično telefonsko centralo bo 'lobilo v tekočem letu tudi Sarajevo. Centrala bo imela okoli 3000 številk. d Da bi povsod tako postopali! V Stari Kaniži je te dni policija napravila zanimiv obisk v vseh hišah, kjer so imeli zaprte 'tomače ptice pevke. Po zakonu o varstvu PJic se domačih ptic pevk ne sme imeti za-Prtili doma. Policija je našla okrog 30 takih Ptic in jih je takoj spustila na prosto. Proti onim pa, pri katerih so jih našli, bodo se-a uvedli policijsko kazensko postopanje, d 2469 oseb je umrlo na jetiki v okraju »jakovo v zadnjih 12 letih, ni i ,J avtom se '»orno vozili tudi po stopicali. Zagreb je doživel pretekli teden ve-*"«> zanimivost. Po Jelačičevem trgu je J nvoza avtomobil, ki je imel zadaj namero dveh koles kar štiri. Avto je meni nič Dol nie„zavozil na stopnice, ki vodijo na šea^' z lahkoto je dospel na vrh stopni-zai J! S prav tako lahkoto zavozil zopet na-J po stopnicah, še bolj čudno pa je bilo to, da je avto nazaj grede sredi stopnišča obstal in po kratkem presledku zopet nadaljeval vožnjo. d Neurje na jugu. Te dni je divjalo v okolici Ristovca v Srbiji strašno neurje, ki je v petih občinah povzročilo strašno škodo. Utrgal se je oblak, kar je povzročilo, da so hipoma narastle vse reke v okolici in preplavile vsa polja v obsegu kakih 2000 hektarjev. Temu se je še pridružil strašen orkan, ki je odnašal strehe. Voda je začela vdirati v hiše in prebivalstva se je polastila silna panika. Nato pa je voda zopet izginila, nakar so mogli šele pregledati strašno škodo. V vseh petih občinah, ki jih je zadela ta nevarna katastrofa, je nad 50 hiš popolnoma porušenih. V vasi Lepčinjci, kjer je voda najbolj divjala, sta izginila neki mož in neka ženska. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev. d 11 hiš in 30 gospodarskih poslopij je upepelil ogenj v vasi Cštrice pri Novem Marofu. d Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji je pogorela posestniku Jemcu Janezu iz Katarija pri Moravčah. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. d Požar je izbruhnil v nc-Si na 5. maj v delavnici in skladišču zvonarne in livarne v Št. Vidu nad Ljubljano. Škode je okrog 400.000 Din. d Mlin je uničil požar poeer.tniku Ivanu Oranjeku iz Črnove, občina št. Janž pri Dobrni. d Popolnoma jo pogorela *aga posestniku g. Potočniku pri Novi cerkvi. d V Ljubljani je umrl pr.sar g. Ivan Kregar. Pokojni se je uveljavil v raznih samoupravnih gospodarskih in stanovskih organizacijah in je bil odličen pristaš in političen sodelavec pri bivši Slovenski ljudski stranki. G. Ivanu Kregarju bodi Bog obilen plačnik. Preostalim naše sožalje! dV Kranju je umrl tamornji lekarnar g. Franc Šavnik. Večna luč! d Umrl, ker se je napil Jiganja. V Sr-bobranu pri Novem Sadu je 20 letni Š. Si-jačič v enem samem dušku ispil pol litra žganja in se takoj nato zgrudil nezavesten na tla. Kmalu zatem je umrl. Zdravniki so ugotovili zastrupijenje z alkoholom. d Vlak je do smrti povoril 75 letnega starčka Franca Simoniča, očeta župana SI-moniča Ignacija v občini Clrkmca na bivšem Štajerskem. d V Krškem je umrla soproga tamoš-njega g. notarja gospa Irma Završnik. Bog ji daj večni mir! d Naenkrat je udarila vanjo strela. V vssi Mjakovcu pri Varaždinu je te dni bes- | nela silna nevihta, katere žrtev je postala 19 letna Marica Hedžet, ki je ob času, ko je zadivjala nevihta, delala na polju. Naenkrat je udarila vanjo strela in jo usmrtila. d Kar na lepem je udarila vanj strela. Te dni je nad vsem Medmurjem divjala silna nevihta, ki je med drugim povzročila tudi dve človeški žrtvi. Na polju pri vasi Žabniku je delal kmet Karel Nagy. Med delom ga je zatekla nevihta. Ker je bi! na planem, se ni mogel nikamor skriti, kjer bi bil Varen pred strelo, Med tem, ko je račel bežati, je kar na lepem udarila vanj strela in ga ubila. Strela ie ubila tudi konje, ki so bili vpreženi v plug. Istočasno se je enaka nezgoda pripetila tudi v Belici pri Ča-koveu, kjer je strela ubila neko žensko, ki je delala na polju. d V Križki gori pri Žužemberku je bila umorjena od neznane osebe 78 let stara ženica Marija Boker. Ropar ji ie pobral denar. Dokler ne bo vsak lopar dobil vrv za vrat — ne bo bolje. d Voz železniških tramov se jc prevrnil na 45 letnega dninarja Valentina Roble-ka v Kresnicah. Poškodbe so zelo resne. d Ko jc meial za šalo kamne. Resna nezgoda se je pripetila oni dan g. župniku Adolfu Knollu z Vranje peči pri Kamniku. G. župnik je stopil na domači prag v ti"-nutku, ko je neki otrok metal za šalo kr • ne. Kamen je po nesreči priletel g. župni \ v desno oko in ga hudo poškodoval. Je nevarnost, da izgubi g. župnik oko. d Zdaj so se pa še nail birle spravili. Stara stvar je, da gospoda, kadar je pijar.a, ni nič boljša, kakor pijani hlapci. Štirje o 1-lični gospodje so na primer te dni prete;>li nekega gostilničarja v Ljubljani samo zato, ker jim ni hotel dali vina po policijski > i. Eden od teh je udaril gostilničarja s s'r-klenico po glavi tako, da mu je povzroMl občutno rano na temenu. — Drug podoben slučaj se je zgodil neki večer v diugi ljubljanski gostilni, kjer je neki hlapec zaradi malenkostnih besedi zagnal gostilničarjev) hčerki vrček v glavo in jo ranil. d »Le pijmo ga vsi, saj nima kosti!« Na reki Tisi v bližini Sente se je pripetila težka nesreča, pri kateri so izgubili življenje trije kmečki fantje. Bili so štirje, ki so se zvečer precej opili in nato stopili v čoln, da bi se prepeljali čez Tiso. Takoj pa, ko so sedli v čoln, so se začeli med seboj prepirati. Pri tem seveda ni bilo miiu in so čoln toliko časa gugali sem in tja, da se je prevrnil. Vsi štirje so padli v vodo. Sicer so se streznili, toda plavati ni znal nihče od njih. Trije so po kratki borbi z valovi utonili, četrti pa se je po golem naključju rešil na breg in šel takoj obvestit pristojne oblasti. Takoj so se pedali na Tiso reševalci, vendar trupel utopljencev niso mogli dobiti. d Slabiči »moderne« dobe. V Belgradu je izvršila samoumor neka učenka osmega razreda nemške gimnazije. Vrgla se je pod Iščemo Nikolaja T.osit" (ali '(.usič; ) v svrlio izplačila zapuščine po njegovem bratu Matiji Losii (ali »Matevžu Lasičc), ki je bil rojen v vasi Brinje dne 1. januarja 1876 in ki je umrl v Ameriki 25. maju 1922. Njegovi roditelji so bili Matija in Margareta I.osič (ali »Lasiči). -- Prizadeti dedič ali pa njegovi najbližji sorodniki se polivajo, da javijo svo< naslov Zadružni banki v Ljubljani, Miklošičeva e. 18 T Po konferenri Malo nntuntc. Od leve na desno: minister Gliika (Romunija), minister dr. Belici (češkoslovaška) ia naš zunanji minister dr Marinkovič. Nova vladna kriza na Poljskem. Iz poljskega glavnega mesta Varšave poročajo, da je ministrski predsednik Slavek (na sliki) podal demisijo. Knez Starheinberg je odstopil od vodstva avstrijskega Helimvehra. Novi sovjetski komisar za justko. Glavni sovjetski državni pravdnik Krylenko, javni tožiteij v večini političnih procesov v Rusiji, je bil pred kratkim imenovan za ljudskega kommria za pravosodje. Najvišji nebotičnik na svetu — Kinpirc-Mui«-Building v New Yorku — so te dni blagoslovili. Poslopje ima 86 nadstropj, je 415 m visoko in nudi delovne prostore za 25.000 ljudi. V vsako hišo Domoljuba! Največji premični most na svetu. V rudniku Golpa, dni prvič stavili v pogon 400 metrov dolg premični za odstranjevanje peska, ki ki je last podjetja »Elektro-Werke A.-G.«"^ most, ki je največji te vrste na svetu, ai leži nad rjavim premogom Glen Kidston, amrtru ponesrečeni slavni angleSkl letalec. Te dni se je ob priliki letalske nesreie » Natalu v Južni Afriki smrtno ponesrečil angleiki letalski milijonar Glen Kidston, ki je pred kratkim postavil na progi London—Kapnko mesto nov rekord Rabil ie 6 dni in pol. potniški vlak. Vzrok samoumora je ne uspeli v šoli. Svojim staršem je pustila na mizi pismo, v katerem se poslavlja od njih. <1 14 komunistov je bilo obsojenih dne j. maja pred ljubljanskim sodiščem po za-konu o zaščiti države od 7 dni do 14 me secev. Obtoženci so širili komunistične le take in so svojo kazen že odsedeli razen dveh. d Po zakonu o zaščiti države se vrši v Belgradu obravnava proti Hermanu, Til-manu in še drugim. Obtoženi so med drugim, da ko vtihotapili iz sosednje Madjar-ske razstrelivo z namenom, da porušijo pri nas razne državne naprave in tako povzročijo v državi zmedo. d V Zagrebu se je pričela sodna razprava proti Marku Hraniloviču in 22 tovarišem, ki so obtoženi umora časnikarja To-nija Šlegla. Večino preganja drž. pravd-ništvo po zakonu o zaščiti države. Obto žence branijo razni odvetniki, med njimi voditelj bivše radičevske stranke dr. Vlado Maček. d Za 14.250 Din blaga in drugih vrednostnih predmetov je bilo ukradenih iz sta novanja zobozdravnika dr. Sadnika v Celju. Tatico in njenega pomočnika so v Gradcu že aretirali. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef«-grenčica do irejenega delovanja želodca in črev. Glavni (astopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Josel-jjrenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Prireditve Sadjarskega in vrtnarskega društva Letošnji občni zbor SVD je bil 8. maja " Mariboru. Z njim je bil združen sadjarski kongres in shod drevesničarjev. Vse Prireditve, ki so trajale tri dni, so se sijajno obnesle. Obiskane so bile zelo dobro in » vse predmete, ki so se obravnavali, je Mo med udeleženci živahno zanimanje. Shoda drevesničarjev (2. maja) so se ideležili vsi drevesničarji dravske bano-™e> P« tudi precej drugih interesentov. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila določitev sort, ki so za mraz tako neobčutljive, da se lahko cepijo pri tleh. Kot izrabii deblotvorci za sorte, ki jih je treba po-aahtnjevati v krono, sta bili določeni za jablane: Harbertova reneta in carjevi«, za nruske pa Hardyjeva maslenka. — Tudi siede cen za sadno drevje, glede enotnega Postopanja pri prodaji itd. so bili sprejeti •azni sklepi. Po shodu je bil ogled drevesce bratov Dolinškov v Kamnici pri Ma-jer Iv. Dolinšek pokazal nov no H ^potovanje sadnega drevja, solid-biTi* ',omačega mojstra. Videli smo tudi, vanf i Je nov Htr°j (traktor) za obdelo-d««je drevesnice in za razna druga poljska SVnDf"gi dan <3- ma.ia) je bil občni zbor in Hoi ga >e udeležilo čez 200 članov tem , k- V Pod™žnic iz vse banovine. Na zboru je bilo soglasno odklo-jaw' ^ruzfnie. društvenega glasila »Sad, A{ZZJrtmr3a<< 8 »Kmetovalcem«, ker •emvalec« ne more nuditi tega, kar nudi I posebno strokovno glasilo in ker je obstoj in delovanje društva v najtesnejši zvezi z njegovim glasilom. Popoldne so udeleženci pod vodstvom ravnatelja g. Priola ogledali vinarsko in sadjarsko šolo in njene vzorne nasade. Dne 4. maja je bil sadjarski kongres, ki se ga je udeležilo blizu sto sadjarskih interesentov. Obravnavali sta se posebno dve važni zadevi in sicer: ravnatelj g. Josip Priol je z njemu lastno temeljitostjo obdelal vprašanje sadne kupčije. Bavnatelj ma riborske sadne zadruge g. Fr. Rudi pa je podal važna praktična navodila za sodelovanje sadjarskih organizacij s sadjarskimi zadrugami. Velezanimiv je bil tudi obširen statistični materijal o izvozu našega sadja. — Drugi poročevalec g. ing. Josip Skubic, referent za sadjarstvo pri banski upravi v Ljubljani, je izčrpno obdelal vprašanje za tiranja sadnih škodljivcev, sredstva in vpra sanje obveznega zatiranja. Končno je g. Dolinšek prebral predloge drevesničarskega odseka, ki so bili sprejeti na shodu drevesničarjev. Popoldne je bil skupen izlet v Št. 11 j ob avstrijski meji, kjer so si izletniki (50) ogledali obširne sadovnjake ondotnih posestnikov. Izlet se je izvršil ob najkras-nejšem spomladnem vremenu v vsestransko zadovoljnost. Zasluga, da se je tudi ta sklepna prireditev tako sijajno obnesla, gre predvsem ravnatelju g. J. Priolu, ki jo je pripravil, in pa vsem gg. posestnikom, ki so izletnike tako izredno gostoljubno sprejeli, vodili in gostili. Posebno se moramo zahvaliti županu g. Thalerju, šol. upravitelju g. Srdoču, g. upravitelju posestva bratov Kataliničev, g. Baumanu, g. Dimniku in g. Jurgecu, pri katerem smo se s težkim srcem poslovili od čez vse prijaznega in gostoljubnega Št. IIja. Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 18.00 Cas, plošče, borza — 18.1)0 Popoldanski koncert. — 22.00 Cas, dnevne vesti. Četrtek, 14. maja: 9.00 O vinogradništvu — 9.80 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.20 Moderno knjigovodsko za hotelirje — 11.00 Radio orkester — 12.00 Cas. plošče — 15.30 Duševna vzgoja otroka — 16.00 Koncert šramel kvarteta — 17.00 Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder) — 20.00 Prenos ljubljanske opere »Sneguročkat — 23.00 Poročila. — Petek, 15. maja: 19.00 Nove smernice v Nemčiji — 19.80 Francoščina — 20.00 Gospodinjska ura — 20.30 Prenos internacionalnega koncerta iz Zagreba. — Sobota, 16. maja: 11.45 šolska ura: Majnik, izvaja 3. razred vadniee — 18.00 Potovanje po Jugoslaviji — 18.80 Plošče — 19.00 O Krasu — 19.30 Angleščina — 20.00 Prenos z Novega mesta. — Nedelja, 17. maja: 9.00 Pravne norme ki zadevajo našega kmeta — 10.00 Knjigovodstvo za hotelirje — 10.30 Prenos službe božje z ljudskim petjem iz 61. Vida pri Stični — 11.00 Zvonenje — 11.10 Salonski kvintet — 12.00 Plošče — 15.30 Prenos koncerta Prosvetnega društva iz št. Vida pri Stični — 20.00 Plošče — 20.30 Predavanje o panev-ropski ligi oddajajo vse tri jugoslovanske postaje — 21.15 Samospevi Marjana Rusa — 22.00 Cas, dnevne vesti — 22.15 Prenos z Bleda. — Ponedeljek, 18. inaja: 17.80 Salonski kvintet — 18.30 Italijanščina — 19.00 Poljščina — 19.30 Zdravstvena ura: O raku — 20.00 Koncept kvinteta na pihala — 21.00 Salonski kvintet. — Torek, 19. maja: 11.45 Akademija osnovnošolske mladine iz Bogo-jine v Prekmurju — 19.00 Iz življenja predpotop-nih živali — 19.30 Nemščina — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.15 Prenos z Bleda. — Sreda, 20. maja: Opoldanski program odpade — 19.00 Literarna ura: Marijine legende — 19.80 Ruščina — 20.00 Francoska ura: Samospevi gdč. Marielle Mlekuš in klavir-solo, izvaja Marjan Lipovšek — 21.00 Salonski kvintet. Življenje za življenje (Roman.) Ali je bila to zagrenjenost starega človeka, ki mu to življenje strasti in greha ni več dostopno, ali pa je hotel s takim govorjenjem tolažiti lastno vest, češ saj so drugi še slabši, kot sem jaz? Ves čas sem molčal in mislil na to, da se vozim v isti kočiji s človekom, ki je morda morilec mojega očeta. Očim je uganil, da mi njegova veselost ne ugaja. Nenadno je nehal govoriti. Pripeljala sva se v zapuščen konec gozda in sva izstopila. Hotela sva hoditi malo peš. Šla sva po zaviti stezi med golimi drevesi. Očim je hodil pred menoj v svojem površniku. Izza kožuhovine na ovratniku so se tembolj močno videli prezgodaj osiveli lasje. Ko sem ga gledal, kako je stopal pred menoj s sklonjeno glavo v zimski pokrajini, me je kakor še nikdar, zagrabilo neskončno usmiljenje nad njegovo bedo. Ne vem, kaj je bilo vzrok temu, ali najin popoldanski razgovor, ali otožnost, v katero me je spravila njegova živahnost med potjo, ali mrlva narava krog naju. Odkar sem ga poznal, se je prvič v meni začelo mešati sovraštvo z usmiljenjem, ko sem ga gledal, kako se je skušal ogreti na tem bledem solncu. Bil je ves zgubljen, ves truden in tako žalosten. Ne vem, kako dolgo sva tako hodila. Nenadno se je obrni! in mi dejal z obrazom, ki ga je žalost čisto strla: »Ne počutim se dobro. Vrniva se!« Ko sva spet sedela v kočiji, je začel svoje nepričakovano nerazpoloženje zvračati na bolezen. 'Ne bom več dolgo živel, sem že zadet. Toliko trpim, da bi bil že davno pustil to življenje, če bi ne bilo tvoje matere.« In žačel mi je govoriti o njej s tisto slep* ljubeznijo, ki sem jo bil že opazi! na njem. Nikdar nisem dvomil, da jo je zares ljubil Zdaj, ko je padal prvi mrak in sva se v dim vračala v mesto, sem spet poslušal njegove besede, ki so mi pričale, kako jo je ljubil. Videl sem, da jo je bolj ljubil kot jaz. Na koncu je pristavil, on, ki je toliko storil, da bi ločil mene in mater: Ljubi jo vedno, zakaj kmalu jo boš sam ljubil,« Ce je bil kriv, kot sem bil prepričan jaz, je gotovo vedel, da je postavil med sebe m mene edino ograjo in obrambo, ki si je jaz ne bom nikdar upal povedati: mater. Čutil sem, da je ta obramba močnejša kakor najhujša gotovost. Zakaj si še naprej brskal in iskal sem se vprašal v obupu. A bilo je že prepozno, da bi se ustavil. XIII. 4 Ali sem bil bojazljivec? Kadar mislim na to, kar bi lahko naredil s to roko, ki zdaj drži pero, si moram odgovoriti, da ne. A kako naj si razlagam, da je po tistih tleh privozil, ko sem skušal zbuditi v očimu slabo vest, ko sem mu v njegovi pisarni govoril o zločinih, ki jih je izvršilo več ljudi in o nevarnosti, ki iz tega sledi, ko sem mu ob njegovi bolniški postelji dejal: »ne, gospod Masol vas ni pozabil« in slednjič, ko sem mu v svojem lastnem stanovanju dal v roko obtožujoča pisma, kako je po teh prizorih moglo slediti toliko praznih dni, ko nisem prav ničesar naredil? Očital sem si, da nisem cele mesece znal najti nič novega, kar bi me končno vendarle moglo pripeljati do jasnosti in do resnice. Ampak, ali je bila to moja krivda? Od trenutka, ko je očim imel v sebi dovolj inoči, da ni podlegel prvemu, najbolj nevarnemu in najmanj pričakovanemu napadu, mi ni preostajalo drugega, kot da čakam in preiskujem najmanjše podatke, ki bi jih mogel le slučajno dobiti. Vrnil sem se spet na svoj stari način raziska-vanja: ker nisem mogel dobiti zunanjih dokazov, sem hotel uganiti notranje, duševne. Zato sem mnogo časa prebil na materinem in očimovem domu. To zaupno življenje, ki ni bilo iskreno, bi moralo biti zame in za očima neznosno poniževalno. Kako me je Ie on mogel trpeti v svoji bližini, če je vedel, česa ga sumim. In kako sem jaz mogel prenašati njega, ki sem ga dolžil tako strašnih stvari. Kakor kača me ie grizlo v srcu, kadar sem g» ga videl, kako sedi v vsitm tem razkošju ob strani ljubljene žene in dejal sem sam pri sebi:' »Če je ta človek vendar morilec, zahrbten, bojazljiv, prostaški morilec?" Predstavljal sem si ga takega, kot bi zaslužil, da je: bledega, z zvezanimi rokami, ki v jutranjem mraku stopa na morilni oder. v strašnem duševnem boju mu izstopajo oči. in pred njim se blesti rezilo sekire... Namesto tega pa sem čul besede: 'Ali te boli. dragi? Jakob, zakaj si naročil voz?... Odeni se. Kam greva v četrtek na kosilo? To je bil sladki materin glas, ki me je spravljal v obup. Moje sumiije so rasle do blaznosti in te so bile vzrok, da sem »a vedno holel držati pod nadzorstvom svojih oči, da bi mu moja navzočnost prizadevala čim hujše muke. A on je vse to zadovoljno prenašal, da sem se nehote moral čuditi. Danes, ko mi je jasno, kakšen , delež je 011, imel pri umoru, razumem, da sem imel do njega močno privlačno silo, ki ga je vlekla k meni, čeprav mu je prizadevala bolečine. Jaz sem bil zanj živa podoba umorjenega, ki ga je preganjala, ki se je je bal, a vendar ni mogel živeti brez nje. Ni mogel misliti na drugo kot nanj. Najino sovraštvo naju je zbliževalo in vleklo drugega k drugemu kakor ljubezn. Njegova prisotnost je pomenila v meni viharje, ki so me napadali, kadar nisem bil pri njem. Videl sem sam sebe, kako skočim za vrat s krikom: Morilec! in ga z mučenjem hočem pri-' silili do priznanja. Kako potem naročam gospodu Massolu, naj začne znova s preiskavo na moj stroške, in kako prihaja tmspod Massol na očimo-m stanovanje s podatki, ki sem mu jih dal jaz. Zdelo se mi je, da že držim očima in da ga bom zavlekel v kako zapuščeno hišo v predmestju ter ga tam držal zaprtega, dokler ne prizna zločina. ... I)."'.1. sc '^.'uhljal v teh zmedenih mi- slih, ki jih je zavest, da ne morem nič storiti, Se boli podžigala. Tudi on je moral preživljati take ure, kadar mene iti btlo pri njem, moral jo kovati slo in sto načrtov in jih spet zamotati. Izpraševal se je najbrž: Kaj ve ta človek o meni? Odgovor je bil vse dolge ure isli in enako dvomljiv: Vse ve nič ne ve! - Kaj namera™?...- h teg0 je spet moral sklepati, da bom naredil vse, kar bo v moji moči ali da ne bom naredil nič. Ta negotovost ga je mučila z isto silo kot mene. . I>pkler sva bila skupaj, je resničnost bila močnejša od raznih strahov. Sedela sva in se gledala obrez v obraz ter se opazovala kakor divje zveri, ki se hočeta napasti. Vsak je dobro vedel, kaj ve drugi o njem. On ni mogel meni popolnoma jiokazati svojega nezaupanja ne jaz njemu svojih šumenj. Ugotovila sva, da nisva niti za las napredovala od najinega prvega jiogovora takrat ~o sem se jaz vrnil i/. Konijiienja. Tiste mesece sem bil obsojen na to prazno orezusjtesno opazovanje njegovega značaja, pazil tem na vse malenkostne podrobnosti in slučajne znake, ki bi mi mogli kazati pravo pot, pa nisem prišel naprej. Večkrat sva jahala v gozd skupaj, kar je Mlo Cisto nasprotno najinim prejšnjim navadam. Un je prišel pome ne da bi se bila kaj domenila, leman nagon naju je vlekel skupaj, da nisva mogla bi 11 drug brez drugega. Ko sva _ jahala in govorila razne brezpo-poinembne reci, sem ga O|.azoval in videl, da je Konja mučil in ravnal z njim tako trdo in brezsrčno, da sem se na vsakem sprehodu bal, da ga bo žival vrgla raz sebe, čeprav ,e bil izboren jezdec. Tako kot je delal s konjem, je delal tudi z življenjem 111 mučil in upogibal vse ljudi okrog sebe po svoji volji. Bil je brezobziren in prepirljiv da bt človek mislil, da njegova usta ne po-znajo besede ^oprostite . Nazunaj ie bil res olikan, umerjen in t,- dve lastnosli sla mu prinesli ugled m vplivno mesto v pariški družbi. A pod to zunanjo obleko se je skrivala kruta moč in brezovima volja in njegovo junaštvo v vojski 1. 1870 m bilo me drugega, kot samo izbruh te prirojene divjosti in lastnosti. ' , , ,DrPBie '»' je zdelo, da so ti izbruhi kru-upa' - liaU™» i« žive! pod krinko *t l (1 'S finega življenja. A odkod je izviral ta Obup? Al, je bil samo posledica njegb-vega uničenega zdravja, telesnega zdravja. „__________(Dalje prihodnjič.) „ Posilite naročnino f PO DOMOVINI Iz Amerike (Kock Springs) Bolj redki so dopisi iz naših za|>adnih gora. Kakor da bi se zavedali ogromne razdalje in se ne upali poročati veselih ali žalostnih novic domovini. Dosti jih je; ene vesele, druge bolj žalostne. Lepo vreme smo imeli tukaj preteklo zimo; tudi dosti lepih obljub so nam napisali glede izboljšanja delavskega položaja, vse dobro pa- je zginilo s papirjem vred v — koš. Upamo pa še vedno na dobre čase, saj na upanju sloni ta revni svet. — V četrtek 9. aprila je umrla tukaj ga. Francka Jereb, mali petero nedoraslih otrok, kojih najstarejši je star 10 let. najmlajši pa S mesecev in 13 dni. Pokojna je povila enkrat fante dvojčke, vsega je rodila sedem otrok, same fante. Ob svoji smrti je bila stara 45 let. Pokojnica je bila doma iz Št. Joštu nad Vrhniko, njeno dekliško ime je bilo F. Osredkar p. d. Krvinetova. Pobrala jo je pljučnica v petih dneh. Bila je vzorna krščanska žena, najboljša soproga in premila mamica svojim otrokom. Kakor je pokojna lepo živela, lako je tudi lepo umrla, do zadnje minute je bila pri zavesti, v pogovoru z dragimi. Pogreba se je udeležilo poleg Slovenskih ženskih društev sv. Ane in sv. Srce Marije, mnogo drugih, tudi tujih narodnosti. — Pokoj njeni duši! Društvena dvorana (na Dovjem). Za pravilno presojevanje sedanjega položaja v zgornji zadevi ugotavljam: 1. Med župnikom Aljažem in lastnikom dvorane je bila sklenjena rabo-kupna pogodba glede dvorane, ki med drugim jirn-vi dostavno tudi to-le: sOe preneha tu pogodba, sme najemojemalec iz najetega prostora mi svoje stroške odstraniti razen premičnin vse, kar se da odstranili brez škode, zlasti pa oder, kulise, peči. Po besedilu pogodbe je imel torej župnik Aljaž pravico odstraniti iz dvorane vse premičnine, dalje vse, knr se tla odstraniti brez Škode za zgradbo, zlasti oder, kulise in peči; bil je torej 7, drugo besedo lastnik inventarja v dvorani, s katerim je smel poljubno razpolagati. — 2. Župnik Aljaž je izročil svojemu nasledniku, to je meni. lastnoročno spisano in podpisano potrdilo, da je ves inventar v dvorani lasi naslednikov« z izrecnim destavkom. da z njim jtoljubno razpolaga, ali po dogovoru da društvu v najem ali iz. dvorane vzame. — 3. Prosvetno društvo me je vedno priznavalo za lastnika inventarja, zato mi je dajalo sicer malenkostno, a vendar dejansko odškodnino za uporabo. —- 4. Ce je lastnik dvorane kot najemodajalec sedaj dvorano prepustil drugemu najemojemaku, je bila dolžnost obeh strank, da se prej informirata, kaj se bo dalo, oziroma vzelo v najem. »Mačka v žak-ljut' v 20. stoletju nihče ne kupuje. — 5. Ker je prosvetno društvo izjavilo, da ima v načrtu novo zgradbo ter me prosilo, naj mu inventar shranim za novo dvorano, sem mu drage volje ustregel — toliko lažje, ker se ni niti najemodajalec niti novi najemojemalec ha mene obrnil niti z eno besedico, naj inventar v dvorani pustim. Samo to je resnica in nič drugega. Javnost |>a naj si sedaj sama ustvari sodbo, ali sem smel svojo lastnino iz dvorane vreli ali ne, kakor ludi sodbo o znanih nečednih tozadevnih izmišljotinah in ovadbah o nekakem -demo-liranju- itd. — Franc Pečarič, župnik. Gnsilno društvo. (Breg pri Kranju.) Nušo gasilno društvo, ki komaj poldrugo leto obstoja, si jc že nabavilo motorno briz-galno 20 k. s. Vsa čast gasilcem, ki so toliko žrtvovali, da se jc bri/.jralna tako v krotkem času nabavila. Treba bo seveda še mnogo prispevkov. — V nedeljo, IT. maja priredi društvo vrtno veselico z bogatim sporedom. V slučaju slabega vremena se vrši na binkoštni ponedeljek. — V cerkvi na Bregu so vsako nedeljo v majn šmurnice ob štirih [»opoldne. V nedeljo, 17. maja sc j>u vršijo ob treh popoldne. Naši fantje. (Škof ja J/oko.) Fantovska Marijina kongrcgncij« je začela z agilnim delom. Kongregncijn šteje nad sto članov. Ustanovihi sta se dva odseka: tiskovni iu »pritrkovalni« odsek. Veliko nalogo, ki si jo je nadel tiskovni odsek, izvršujejo člani z vso požrtvovalnostjo. Naši falitje prodajajo »Slovencu« <>b nedeliuh. Uspeh je viden. Naklada nedelj- skega »Slovenca« se je Jiotrojiln. Fantje- se ,1, bro zn vedli jo, kuj pomeni dober tisk, zato s« organizirali v tu odsek, dn pomorejn do hcseik tudi dobremu tisku. Drugi odsek pa ima niiiJ,, zopet dvigniti prele|jo slovensko pritrkavanj ki se je v skofji lx>ki skoro pozabilo. Novost ki je jK^jirej ni bilo, so tudi sestanki ob ponetlilj. kih zvečer, kjer fantje slišijo mnogo jmučiiMa Nu binkoštni ponedeljek se hoče-ino polnoštevik no udeležiti tabora funtov iu mož na Sv. J,,;,;,' rnsim, če ima poj!« sporočili, kdo je zadnji dokazni spis narekoval vašem« pravnemu zastopniku, da ga jictfleno primemo. Prav radovedni smo, če je načelnik jiojsJiiil članom o dveh hudih porazih, ki jih je doživela Strojna zadruga aprila meseca. Ker lega ravnoJ' storil, bomo mi objasnili v eni jirihodnjih števil«-.le prav, da takole Posavci zvedo resnico. .1. š.-h Društvo. (Sostro.) Prosvetno društvo nam je pripravilo v Ictosnj1 sezoni precej lepih uric v društveni dvorani. M njič je bila igrana na veliko nedeljo jired "»I"'0 dvorano pravljična igra »Martin Krpan . Igralci s« rešili svoje vloge res dobro. Želeli je. tla l>i igralo vršili sv oje jiožrtvovalno delo Se naprej. Pozna s? že tudi, dn so postali ljubljenci naše publike, M je tudi edino prav, ker dramatika zahteva veli«« vztrajnega dela. Na Vnebohod bodo igrati »a žgarjevo proslavo »Razvalino življenja*. Obene« bo tudi zaključek letošnje igralske sezone. Ceiije™ občinstvo vabimo, da poseti predstavo v obiltiem številu. Novice. (Ig-) . . ,„ Naša fara je dobila novega organistn cerkovnika. Prišel je i/, župnije Bučka na w lonjskent, in njegovo ime je Karot ^ftlfc-rji^j Že prvo nedeljo v maju smo v cerkvi vsi 1»>-tili, dn sedi za orgla.1111 nov organist. Sl_r.-.uii >■ 1111 korit zopet mošJte glasove, katerih že od žiča sem nismo slišali, in nam je bilo (l° * .<, po njih. Tudi je prišlo v ves cerkveni zbor 1 veselje in življenje. Kot kažejo prva zl|u™„f«i je dobitu ižanska fara organi.-.ta, navita>f » za petje in tudi cerkovnika, vnetega za c?e In takega smo želeli in smo ga veseli! W . organistu želimo na Igu veliko srccc m ^ go lepili uspehov. ■— Gnsilno društvo Ji' tombolo preložilo na binikoštni ponoclelJi'^(or||C . VA- nedelje^,, dohodek je namenjen za na|iravo nove 1110 1 . brizgalne. Zato bodi vsakemu tombola toj« v tej zvez. „ jKiročenu! Tudi moramo omeniti, dn se lotos ne vrši običajna ve. ^ j,^ plesom in pijačo, nmpnk samo tombola- - •vetno društvo je na »vojean občnem »boru Izvolilo dosedanje vodstvo društva. - Ob nede-llah ne pozabite kupiti nedeljskega »Movenca« nri g. Mavcu, trobite ga že po prvi maši oi> pol osmih- Ža 2 dobite toliko lepega branju in Je slike povrhu. Odkar ima prodajo »Slovenca« i Mavec, se tudi zgodi, da ga celo zmanjka, zato naj se vsak požuri! Novice. (Vrhnika.) Kmečka zveza ima nu Vnebohod ustanovni občni zbor. Predavat prideta 2 gospoda i/. Ljubljane. Kakor nam je znano, sc delajo priprave za ustanovitev živinorejske zadruge, [i ie v naSili krajih zeio potrebna. F lorija.nov o nedeljo so proslavili gasilci s svečano sv. mašo. V sprevodu v cerkev je bilo nad 100 gasilcev i društveno zastavo iz Stare Vrhnike. Igrala Je vrhniSka godba. Otvoritveno prireditev, pri kateri je igrala priljubljena vrhniška godba, je priredila društvena mati v romantičnem Mo-čilniku preteklo nedeljo. Smrt vzorne krščanske matere! (Izlake.) Tako izredno velikega in lepega pogreba judje pri nas ne pomnijo, kakor je bil v četrtek ;. I. m., ko so nesli k večnemu počitku gospo Fran-i-iško Werbole, soprogo tukajšnjega trgovca. Iz • vseli sosednjih in tudi oddaljenih župnij so ljudje priSli na -pogreb. Po daljši bolezni so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, iz katere so jo pa mrtvo prepeljali domov 5. t. m. Bila je zares zgledna krščanska mati, odbornica tukajšnje Mar. družbe za žene, ponižna, marljiva, blaga. Trije nedolžni otroci so jo sprejeli v večnosti, osem jih pa objokuje prerani grob nepozabne mamice, ki jih je zapustila komaj 4H let stara. Bog ji bodi velikodušni plačnik. Težko preizkušeni družini naše iskreno so-lalje. Posojilnica. (škocijan pri Turjaku.) I<). marca je imela Hranilnica in posojilnica svoj prvi uradni dan. — Že prvi dun je ljudstvo pokazalo, da dobro pojmuje pomen svojega denarnega /tvnja, Hranilnica in posojilnica je namreč rajfajznovka, članica Zadružne zveze, le vrste posojilnic so med ljudstvom, zbirajo prihranke in postrežejo s kreditom po.l najbolj ugodnimi pogoji. Nova posojilnica bo živela iil Zobni atelje LAMBERT BRUCKNER, BLED Je zaprt od 18. do 31. maja. delovala za ljudstvo in zato tudi pričakuje, da ljudstvo vanjo vlaga svoje prihranke. Nekaterim ta koristna naprava ne gre v račun in ji skušajo 7. zahrbtnim obrekovanjem jemati ugled in ji spodkopavati zaupanje, pa bodo kmalu uvideli, da si bodo s teci le spodkopali svoj ugled. Treba je, da tudi v škoejanu prenehajo časi, da bi moral ubogi kmetič v potrebi iskati posojila za oderuške obresti! — Nedavno sta L. Sever in J. Zabukovec vjela z rokami živega krngulja-velikana, ki je meril z razpetimi peruti 1.28 m. Pač slučaj, ki se ne pripeti velikokrat. Odgovor. (Smarje-Sap.) Gasilna društva imajo namen ob požaru gasiti ter ljudi varovati nesreče, nimajo pa namena, prirejati veselice in ples, še prav posebno ne v sedanji gospodarski krizi. Cerkvena ob List se pač ne da izrabljati. Gasilna društva ji niso nikdar ukazovala, ji ne ukazujejo in tudi nikdar ukazovala ne bodo. Pika. Novice. ■ (št. Vid pri Stični.) Du je v sedanjih časih dušno pustirstvo nu ruzsežnih župnijah zelo otežkoč.eno, je jasno, posebno še, ko primunjkujc duhovnikov. In zato se porajajo stremljenja osnovati nu teh ruzsežnih župnijah nove samostojne župnije ali vsaj podružnice s svojim duhovnikom. Tako hočejo tudi naši vrli Muljavci. Prišli so do sklepa, sezidati župnišče iu dobiti duhovniku, ki bi oskrboval službo nu Muljavi. Upanje je, da bo hiša do zime po:l streho, zlasti še, če bodo tudi tisti, ki so sedaj s temi nezadovoljni, priskočili na pomoč. Pa tudi župnišče v Vet. Gabru je premajhno. Zato bodo do jeseni Judi tega povečali in v ta namen že prav pridno vozijo skupaj. V soseski Dob pa hočejo postaviti-svoj gasilni dom, ki mora biti do praznika sv. Petra gotov; takrat namreč 1k> blagoslovitev. Težko je zidati v tej g.kspodarski kri/i. toda- dobra vol ja premaga tudi hude ovire. Drugo nedeljo bomo pa oddajali na radls na3e ljudsko petje, ki je znano že tudi drugod Ptt tudi v društvenem domu bodo naši pevci pokaaali, kaj znajo. Zapeli bodo več narodnih in umetnih pesmi. Nastopil bo tudi otroški zbor. Starši pridite poslušat svoje male, drugi pa, ki nimate radija v svoji hiši pa pridite poslušat pridne pevce v naš društveni dom I Tombola. (Krka pri Stični.) Kjer morajo kakšno juvno poslopje novo zidati ali staro popruvljati, povsod je za ljudi bodo, posebno še (funes, ko kmet od nikoder ne more dobiti denar. Na Krki je zdaj sedem župnijskih poslopij potrebnih popravilu. Poleg tega »o pa zdaj še stare orgle v cerkvi odpovedale svojo službo. Da bi .ljudje ne občutili preveč stroškov zu nove orgle, so se nekateri vneti mod je odločili, da bodo ves denar za orgle naprosili, kolikor kdo rud da. Če se bo tombola na binkoštni ponedeljek ob po! treh dobro obnesla, bo vsega denarja že skoraj sto tisoč Din. Dobitki zn tombolo so vredni čez 12.000 Din. Nekaj dobitkov je za gosipodnrjr, nekaj za gospodinje, drugi zu fante, nekaj zu dekletu. Kdor bi raa Krčunom zn orgle kaj pomagal, pa ne jiteg-ne pariti na Krko. lahko za tablice |>o "S Din pošlje znamk v pismu na župni urad, ki mu bo poal. katere številke tablic so zanj kupljene. In naSi »Kozmijuni«, farna pat rana. mu ne bosta ostala dolžna! Razne novice, (št. Jernej na Dol.) Prosvetno društvo v Orohovicl bo gostovalo na praznik Vnebohoda \ Kostanjevici. Uprizori igro v 5. dej., vzeto iz svetovne vojne z naslovom: materi.« — rla Gradišču bo te dni drž. higienski zavod v Ljubljani nadaljeval z asanaeijo. — Zadnje tedne je zopet več živine poginilo, zlasti konj. Težka izguba, ki se ne bo v tej krizi lahko prenesla. — Vina imajo nekateri še veliko na prodaj, pa ni kupcev. — Seznani za sktiluk« je napravljen, kako se bo pa izvajal in kakšne bodo potem ceste, bomo n ogli pa šele v bodočnosti poročati. — Žegnunje pri sv. Miklavžu na Gorjancih bo v nedeljo, dne 14. junija. Sedaj se je ključar namreč zavzel, da bo s pomočjo nabranih durov izvršil nekatera popravila, ki tO RAZNO Koroška. Prejšnje čase, ko so še koroške ženice sadile iz vivčkov, se je neki gospodinji pripetilo tole: Ko ie devala močnik v skledo, ji jc iz ust Padel vivček v vrlo jed. Zena je prinesla jed na mizo in rekla družini: »Nesreča sc mi je prigoda. Vivček mi je padel " močnik. Pazite malo, ia mi ga kdo ne zamenja ' "rukljem in požre.« čudne besede. Beseda (jas ne vemo, odkod pri-.', as ie menda najsta-„ mešanica številnih atomov (najmanjših del-"V- Vsi rabimo be-kabel za podmor-« brzo,av. Izraz pridc francoskega »cable«. P*, fi ie besedo Ukm °d laUnslTo so družinske zadeve — jaz bom —« Ne, Jože, prosim te, ostani; naš najboljši prijatelj si, tvojega sveta smo potrebni.« Kakšno pooblastilo pa?« je vprašala mati. : Pooblastilo, da morem v Vašem imenu razpolagal z vso premičnino in nepremičnino. Če bom imela to pooblastilo, bom imela tudi oblast nad Lojzetom. Potem ga bom držala in- ugnala. Ali je res, Jože?« To je stvar gospodinje.« Ali se sme tako nadaljevati, Jože?« .Ne!«_ ' " Torej! če ti ni ta moj predlog všeč, pa nam svetuj kaj boljšega! Jože je molče skomizgnil z rameni. , Ali meniš, Jože, da bi mogla tako pooblastilo zlorabljati in zase več vzeti, kot mi pritiče?« »Ti bi zaae še manj vzela ko za druge.« .Torej! Zakaj pa ne soglašaš z mojim predlogom?« »Ker me nič ne briga-« je inrko dejal Jože; »to je stvar gospodinje.« In je odšel. Mati jo strmela predse. »Lojze je najstarejši! Kaj bo rekel, če bom vse tebi prepisala?« »Vseeno je, kaj bo rekel. On nima besede. Poglavitno je, da je v hiši red.« »Ne morem. In tudi nočem!« .je dejala mati. »No, potem pa bodi, kakor Bog hoče! A tedaj pustite, mati, da grem mirno iz hiše. Saj sto tudi tedaj živeli jbrez mene, ko sem bila v šoli. SI bom že kaj poiskala zunaj v svetu.« »Stran pojde-š?« je zaječala mati. »Da,« je mrko odvrnila Mina. »Ne morem križem rok gledati, kako Lojze sramoti in ugomablja naS dom.« t>odo do tega časa izvršena, pa tudi kip svete Jere ki je že 150 let v posesti g. Anibiožiča, posestnika iz Žerjavina, oz. njegovih prednikov, upamo da bo do tega časa prenovljen, tla l)i ga ol) tej priMki slovesno prenesti k sv. Miklavžu. Novice, (šmarjcta.) lUonil jo 5. t. lil. pri Robkovem mlinu v U ululii i: mesecev star domači fantek. Starši so šli na delo, otroka pa pustili brez nadzorstva. Toliko bolj je ta nesreča in brezskrbnost žalostna, ker je v aprilu 1. 1927 od i^e družine Je utonila 3-letna hčerka. — Pred' kratkim se je vršila konkurenčna obravnava za iim-o pokopališče. Ce kje. j? gotovo v Šmarje«-potrebna nova njiva božja, ker staro ne'iavlostuje potrebum iu kazi liee nove cerkve iii vasi. Pripravljalni odbor je mnenja, da bodo delali po-ki«--ia!išče v lastni režiji, kot je l)it;t» slučaj tudi pri zidavi cerkve. ' £ Ga.dlci. (Korinj pri Krki.) a0 ir->t Malo se oglašamo z našega hriba', .Jisiiio pa /sr.i)»ni in nazadnjaški. Imamo novo šolo. gjfjo cerkev ia bronaste zvonove. Pa tudi ursreč«'has obiskuje io. Kotn-o škode nam je že napcavjl. ogenj! !'ii prr posestnikov, ki so ž» po JrUčm. pogoreli. Zato smo ustanovili pred par _Jčti, gasilno n šlvo. Kupili smo motorno brizgaino,. "fiii kateri iinanio še ;.. ecej dolga. V nedeljo 17. mrfja' imamo b'a isiov tpv l-ri7galne po naslednjem sporedu: Ob i sv. maf.i, nato hla-sel.ie. , r- Mi s* imamo T11 lito. (Ciarčiirovec pri Planini.) ' N.--. dopis v 15. štvv t. I. o:kI zgornjim na-.-'..,\<- i temelji na lažnjivili infnrm-< ijab. ose.ie. ki sv j;1 s':t-ita /a tu je ime. 1'gotovili smo, lin -■■' tam ni vršila plesnu šola v neki' litiju, nmp--k so I ..... k .... i-.nči-n i, nikomur vedoinu delati krivice ali j i i-ii/dnra nu-d \ ašcatii. Novi zvonovi. (Gračka gora.) Na vuebohod dne 14. t. m. bo na G rački gori župnije Sevnica velik cerkveni shod s sv. oprava lom, ter se bodo ob tej priliki tudi blagoslovili novi bronasti zvonovi. Marijini častilci so vljudno vabljeni. Belokranjski kotiček Metliški srez. Kakor smo že poročali, je zmagala zahteva [K) novem srezn v Mptliki. Pred par dnevi je bil podpisan zakon o ustanovitvi metliškega J i - i - ______i i..,ijjiini>. Metlika, sraza, ki bo osegat sledeče občine: Suhor, Božakovo, Radovieo, Lokvico, Cresnje-vec, Podzemelj, Gradac iu žmiihersko občino Radatoviči. Časopisno poročilo ie izpustilo občino Drašiči. kar je bila najbrže telefonska napaka. Novi srez bo štel okrog 11.000 ljudi: 8000 Slovencev iu do 3000 Žumborčnnov. Cigan je utonil. 17-letni t'rane Itudorovnc i/. Kr.aneove družine, ki ima svojo zimsko rezidenco na Svr-žukih,' je 7. maja lovil na Obrhu ribe. pri čemer je utonit. Bil je Ivožjasten in uajbrže ga jc pri vodi napadla ta bolezen. Ker ni bilo nikogar poleg, da bi ga rušil, je utonil. Pri pogrebu je bilo jnka brez konca in kraja. Tudi zvonilo je vse po predpisih, zakaj naši cigani so kulturni in se ne clujo nazaj. Ogenj. žili rakev v grob, se je žalujoča žena naslonila na rakev, kot bi hotela vzeti še enkrat slov« Tedaj se pa oglasi štiri teta stari sinko: »Mami! ca pojdi nazaj, če no bodo še tebe zakopali.< IV čivaj v miru! Pravni nasveti Ograja ob cesti. K. A. Lj. Vprašate, če sle dolžni delati in vzdrževati ograjo ob cesti, da se s tem obvarujete škode na svojem svetu, ki bi jo delala tuja živina, ki jo po tisti cesti vodijo na pašo. — Nikakor niste vi dolžni v navedeno svrho delati ograje. Dolžnost lastnikov živine je, da pa-zijo, da živina po tujem svetu ne dela škode. Cc pa vam napravi tuja živina kakšno škodo, morete od lastnika iste zahtevati odškodnino. Ali je davek pravilno odmerjen? Lj. F. S. Na vaše vprašanje vam ne moremo dati točnega odgovora, ker nam ni na razpolago davčna osnova, na podlagi katere se vam je davek določil. Tudi ne moremo reči, če je zadnji plačilni nalog utemeljen, ker ne vemo, koliko ste že plačali, koliko znašajo zamudne obresti i. t. d. Pojdite na davčno upravo in prosite naj vam točno razlože, koliko imate še plačati in na kakšni podlagi. Ce nisem potrjen za vojaka. F. M. L. Bili sle dvakrat na naboru, a obakrat spoznani za nesposobnega. Radi pa čim prej odslužili vojake. Kaj storiti? — Ce vas naborna komisija ne spozna za sposobnega, ne morete siliti v vojaško sul nio. Bo pač zopet treba čakati na naslednji nabor. Kakšna lilin !11 v i ■ ' 1 čl pif-Hii MJia v in M ili, oot]i * ->> i 'i to It- prijateljski sestanki sosedov v-tlos o j ni kmečki liiši. Itidevotje popravljamo pni V.opis, Pogorela je dne 7. ni-ja na \ ivo-lini /iia- , prošnja, da bi vas potrdili, je brez pomena, ker nic t I ranča Nemanič iz Boz-ikovu št. 14. Ogen j J nesposobnih ljudi ne jemljejo k vojakom, je bil t>ol Ani> i i» je pogorelo vse. k sreči ' Val'>r'm-ije predvojnih d»lgov tu S. t. - ima pi/m P tisti go puščati. zaradi dobrih prijateljev ni varilo ■ oda je občutila, Adiešiči. Lelos se je pa silili preblizu nus nasi-IMu. Dočini jili je ugrabila v le.u 1929 I'), v IcUt 1950 27. imamo ietos že 17 mrličev. Zadnjega smo p:>~ kotali dne 4. maja 2t>-le!nega Ivana Požek, poka s Sel. očeta dveii malih otrok, l.ep m>- do'očeno. da ima prevzemnik posestva ostalim bratom in si strani izplačati vsakemu po ČSO K oh p"Ino!rtne:i!i in je bilo vse Io vknji:-.cno na pcs?sivo. Kt.liko smejo danes z-dilevali ctrori de-, diščine? 1 Ker v nrši državi ni zakona, ki In pcsft'1 I določil koliko se ima sedaj v dinarjih izplačali n i predvojne in medvojne krone, velja splošno (klo-1 čilo, s katerim so bili vpeljani dinarji, t. j. ca lud i za predvojne dolgove. grel) je pričal, da je bil pokojni priljubljen. l'o- I dinar za štiri krone, tudi za predvojne nolgoie. g rt'bit so se udeležili člani načelstva iu nadzor- ' Za 560 K se sedaj plača 162.MI Din. stva Ink. posojilnice iu hranilnice, ker je bil | Zaslužek r- sl in« v 3 telili. Janez l.lavan. - tudi en delavni član načelstva. Predno -o polo- Kol sorodnik deiale že nad deset let na poseuu Is m?ti eblhibila Mini, r!a one zve ri' f t": uela ireni žfHi. J.'r'i .dn o ned-l;o, kn alu p i kos'lu je bila zbra-ri va eri'ž>r.i v sobi. Jcže a ni biio, zaman so ga itniili \tjpovsod. '■ ■! 1 rrpr'ai ie po\z la mati: Nekaj»resnega moram f -ve 'ali. i- \« a sem, ne moreni v« vsega obvladati. V ea ' aj odfbj vse vodi.« I a denar?« je zinil Lc>.e; ali clcbi tudi denar c;ta v reke?« , S; veda. iudi ves denar; kdor bi kaj potrebe*al, se mora nanjo obrniti.i Fant je ves zardel. Besno je udaril na mizo in za vpil: To pa že n«! Jaz sem najstarejši, sem dve leti starejši ko ena! Ne bom trpel, da mi bo takale gos ukazovala in mi na prste gledala!« Kaj pa mkliš napraviti, ko je pa stvar že določena?« js mirno vprašala Mina. Vse bom razbil, pa še tebe zraven!« Mina je bila še zmeraj mirna. Ne bi dolgo razbijal; spravili bi te iz hiše.« Tedaj je postal fant zelen od sovraštva in jeze. , Kdo— kdo bi me spravil iz hiše?« , Jaz!« Glasno se je zasmejal. >Ti? — Ta prava se je oglasila!« ..No, če jaz ne, pa koncem vseh koncev' — orožnik.« _ To mu je sapo zaprlo. Nemo je buljil vanjo. Mati, ki je vsa oslabela in ki ji je bilo mučno jedko razpravljanje, je proseče dejala: '; Mina. nikar ne pretiravaj! Mali so zraven.« Naj le vse to sliši.ie-! S».j tudi de/ivIVo slab z?led svojega b:a'a. gaj vedo ('a je niih brat pianec'-ihte zapustila sobo, za nio je izgin i Bernard. Ti n j Mina se je presha-ela sirovega napa h bralo-vega, vendar se je ltir alu zavedala. Močno, jedrnato dekle je kmalu obvladalo pote ruškega pi:ar,a. Ugrabila ga ie za reke, j'h np-r.^nila nazai, da bi se mu bili skorai zlc-mUi olerki in prš i la ga j?, da ie pokleknil pred njo. Srepo \z zrla 8opil:a!c-vemu bratu v oči. Nekaj trenutkov ga je pustila na kolenih. Nato je rekla: »Zdaj veš, pri čem da si! Jaz sem dosti močnejša cd tebe! Če se boš še kdaj tako daleč spozabil-boš tepen ko pes!« Spustila "a je. S psovkami ii je zagrez'1 in zbe>al iz hiše. Čez tri dni se ie Mina odpeljala z materjo v mesto. Saira je vodila enovprežni koles;lj. V mestu sta šli obe k no'arju. Ondi je napravila mati oporoko in je izstavila svoji hčeri Mini polnomočno pooblastilo za upravljanje posestva. Vse to je slaro ženo zelo razburilo. Mir,a jo je spravila nazaj v gostilno, jo posadila pred skodelico kave v kot zofe in sarra odšla spet v mesto. Šla je v neko banko, opravila še to in ono in potem kupila težko, železno blagajno, ki se je dala z vijaki pritrditi na pod. Molče sta se odpeljali domov. Doigo se je vlekla pot med jelšami in travniki. Obe sta bili polni težkih misli. Slednjič je izpregovorila mati: »Torej zdaj sem obračunala z življenjem! Oporoka je. narejena! Vse sem tebi prepustila.«-»Ali se kesate. mali?« ssdo mat. Perzijski ps-mani »schah male« — kralje ja mrtev. — Pa v i 1 j o n pcznaino. Ta čudna beseda pride "i latinske »papilio« in ri-meni vojaški šotor. — od leta 1850 ie pri vdomačena beseda šport-Najprej se je izraz nco-mačil pri Aniležih, in so , jo pisali .dtsports. Io prihaja od staroiramo-j skejža »desport«, kai' PJ; ! menja zabava. Beseda, ki i se nam prvi hip zdi oo-' cela tuja, poslane hipoma razumljiva. Tako I« tudi z mnogimi drug® besedami, ki jim ne verno pomena in izvora, pa -rimo z njimi, če so na mestu ali ne. Nova iznajdba. Nem«' so zopet nekai pomembnega iznašli. Ko je P»' avtomobilov privozilo * Češke na Saško (ol>«MI» nemška pokrajina), so • vsa vozila na mah f vila. Šoferji so iskali J iskali, a so našli vse m torje v redu. Nevidna s> la jih ni pustila Tedaj je priUo esar^n^ Ski orožnik, l(. sc P" , ferjih opravičil m P» . dal, da gre za no . najdbo. To so Pose magnetični žarki, W . „a daljavo ustavno W , v zraku ali na zen.ll « ko vozilo, ki upo« . elektromagnetske priletne tete in njenega moža, ki »ta bre/. otrok dobivate za to le hrano in obleko. Obljub-lieno Vam pa je, da dobite celo posestvo, ie se (rcčile kar sc pa zaenkrat nočete. — Ce 110 1110-Lie lete in njenega moža pripraviti do tega, da Vnni prepišeta posestvo, sebi pa zgovorita do--mrlno gospodarstvo, skušajte vsaj doseči to, da napišeta oba veljavno oporoko s katero Vam zapustita celo posestvo. Čo namreč brez Oporoke umrje-to pridete vpošlev le kol zakoniti dedič po teli ?1 drugimi Vašimi sestrami in brati, ostalo polovico po dobi sorodstvo po možu lete. Zaslužek pu lahko izterjate le za zadnja tri leta. Odškodnina zastara v trčil letih. — J. F. Č. _ Od očeta sedanjega gospodarja ste dobili v najem kos sveta za dolg na krojaškem delu. Ko je sedanji gospodar prevzel posestvo, je prevzel tudi Ia očetov dolg. Za njivico pa je računat letno najemnino in rekel, da jo boste imeli v zakupu dokler bo on gospodar. Očetov dolg je med tem poplačal, njivo pa začel sam vživali. — če sta se res domenila, da Vam ne bo mladi gospodar njive odpovedal, dokler bo on gospodar, Vam ni smel njive odpovedali, dokler ste redno plačevali zakupnine. če pa je kljub temu njivo vzel, Vam je dolžan povrniti vso škodo. Ta zahtevek lahko uveljavile pri sedišču, če ni ie od tega preteklo več kot ti i lela. ker je drugače zastaran. Odškodnina za zemljišče, odstopljeno za gradilo rfste. J. š. IC. Za banovinsko cesto ste odstopili potrebno zemljišče, pa še niste dobili zanj plačila. Kuni se jo obrniti? — Če sle svel odstopili 7,:i gradbo banovinske ceste, tedaj se v tej zadevi obrnile na brniško upravo. Če niste hoteli sveta prodali, ga je mogla banska uprava tudi razlastiti, seveda proli plačilu cene. Oprostitev vojaške službe. F, S. lšt. J. Prošnje rekrutov za skrajšavo roka, oprostitev, a cdjjusl iz kadra, za odlok službe se vlagajo pri pristojnem komandantu vojaškega okrožja najdalje . Irch mesecih od dne, ko se je izvršil nabor. Po-'.neje vložene prošnje se ne jemljejo v poštevanje. ieveda, če so se rekrutne razmere pozneje izpre-nenile lahko tudi pozneje prosite n. jir. za opro-.titev.-Prošnji za oprostiiev je priložiti rodbinsko Dcber kos sebičneža je tisti, ki misli, da ce ne ve že vec, ve pa vsaj tolike, kakor vsak drugi. polo, ki jo izstavi župni urad, polrdilo občinskega oblastva, da je rekrut res edini hranilec in potrdilo davčne uprave o višini davkov. Prošnjo je kolekovati s koleki za 5 in 20 Din. Tudi priloge morajo biti kolekovane, kar bo že vedelo oblastvo, ki Vam jili bo izstavilo. V rodbinsko polo bo treba vpisati vse osebe, ki sfmdajo lc družini, torej tudi sina iz prvega zakona. Dostojevski! in Pij XI Zahteve enega najodličnejših Iiusov se krijejo s sodobnimi zahtevami sedanjega sv. Očeta. Eden najbolj občudovanih pisateljev svetovnega slovesa je Rus Fjodor Mihaj-lovič Dostojevskij. Slavijo ga kot umetnika, kot dušeslovca in modroslovca. Peter Struve, ruski sociolog in učenjak svetovnega obzorja, ga je nedavno — seveda nekoliko pretirano — imenoval velikana, ki ni manjši od starozaveznih prerokov ali cerkvenih očetov. Med drugim trdijo, da je že pred petdesetimi leti Dostojevskij v svojih spisih povsem podrobno napovedal današnjo rusko revolucijo in boljševizem. Prav tako pa je tudi že pred 50 leti z vso odločnostjo oznanjal edino sredstvo za ozdravljenje sodobne bolne človeške druž-bu to je — krščanska vera. Vera, krščanstvo — tako je ličil Dostojevskij po izjavi svojega najbol jšega prijatelja Solovjeva — mora preiti iz bogo-služnih hramov v življenje, v življenje posameznika, v domače družinsko krščanstvo in pronikniti še dalje, v vse človeštvo in v vse človeško delovanje; biti mora vesoljno, vsečloveško in vsestransko. Ako je Kristus utelešena resnica, ne sme ostati saino v slikah bogoslužnega hrama in v osebnem idealu; priznati ga moramo kot živo osnovo in vogelni kamen vsečloveško cerkve. Isto krščansko nravno načelo, ki se mu klanjamo v božjih hramih in v domačem življenju, načelo ljubezni, svobodnega bratstva in bratskega edinstva v Kristusu, mora ravnati vsa dela in vse odnose vesoljnega človeštva. Vse človeške zadeve: politika, znanost, umetnost in gospodarstvo — zalo razkrajajo človeštvo, ker niso prešinjene s krščanskim načelom. Odtod pride, da kliče ruskemu meništvu: »Meni-štvo je nekdaj imelo visoko poslanstvo, sedaj pa je prišel čas, ne bežati iz sveta, marveč iti v svet, da ga preobrazimo. Tako Dostojetvskij v svojih spisih. Ali pa niso te misli prav tiste, ki jih je ob istem času kot Dostojevskij v svojih spisih v Rusiji, začel oznajati tudi Leon XIII. v svojih okrožnicah (že on je zaldical duhovnikom: »Treba je iti ven iz zakristije med ljudstvo«), ki so jih oznanjali vsi zadnji papeži na svoj način in ki jih proglaša prav posebno sedanji sv. oče Pij X. v tako imenovani »katoliški akciji . »Ta apostola t-s (namreč apostolat katoliške akcije) — je nedavno znova na-glasil Pij XI. več kot 400 voditeljem katoliške akcije, zbranim pri njem v Rimu — »Mora seči povsod, to je tja, kjer je pričujoč Bog, kjer gre za blaginjo duš, za razlikovanje med slabim in dobrim, za uporabo božjih zakonov. Ni je torej meje na glede časa ne glede kraja. Zategadelj ne samo zadeve )>osameznih ljudij, ne samo domača vprašanja, ampak tudi vprašanja širše družabne nravnosti, ne morejo uiti božjemu zakonu, kakor tudi nc apostolatu, ki samo njega razlaga. Dokler ne bodo družabna vsa vprašanja, in prvo med njimi vprašanje dela, samo čisto materialna, li e. Ko je orožnik končal i pojasnilom, so že motorji spet zabmeli. Žival pozna hvaležnost. Paganski pisatelj Plinij pripoveduje o hvaležnosti zvestega psa, ki se je ob njegovem času pojavil v Runu. Neki rimski me-««a je bil obsojen v smrt. "legov pes se nikakor ni toel odslraniti od ječe, v kateri je bil zaprt gospodar. ge potlej, ko jo t"l meščan umorjen, se »esta žival ni hoiela lo-f"' .od mrliča ter je s ranim lajanjem naznanjala svojo žalost. In ko v°ret„^° trup,° vrf?U jji ^bero, je še slto- '' I*" njim v vodo in I« napenjal vse moči, da »' truplo ne utonilo. 21-» lako človek pa pozna 1,10 nelivaležnostl v£'t0Je "l,0fal,il kislo oinl S,b.r ve'erajnar iz leta 1866. zoper 3faiS pripovedoval: vino n > kislo ma K? e"

delati nečastne dolgove in dajati postopačem na upanje.« Fant je zavreščal in planil na sestro. Mati je pa, dasi je imel od strahu solzne oči, je ostal in zakričal: »Pusti jo, Lojze, pusti jo!« Obesil se je na bratov suknjič in je hotel brata odtrgati od sestre. »Hudi bodo nate.« »Saj so že. A to me nič ne briga. Lojzetu bom dajala po 30 dinarjev na teden. Saj ne zasluži toliko. Te denarje bo zapil ob sobotah, ko jih bo dobil. Nato bo moral biti ves t^den trezen, ker mu ne bo nihče več dal na upanje in mu ne bom dala niti pare vieč. Včeraj sem mu to tudi povedala.« »Preveč neusmiljena si z njim.« »Ne, nisem neusmiljena, a Vi ste bili premehki. Pa to se bo spremenilo — pa temeljito.« čati Stara žena je tiho ihtela. »Kaj je bilo dosti dolgov?« »Da, dosti jih je bilo.« »Koliko pa?« Ne bi rada povedala. Dolgove je bilo treba pla-in plačani so.« Tako sta prišli domov. Pa se je izkazalo, da je nekdo vlomil v leseno skrinjo, v kateri so imeli Boštjanovi denar spravljen, in pobral ves denar iz nje. V skrinji so našli s svinčnikom popisan listič. Lojze je sporočil, da ne more biti več doma, ker ne more prenašati, da bi mu ukazovala robata, dve leti mlajša ženščina. Da je odšel po svetu in si je vzel tiste borne novce, ki so bili v skrinji, za potne stroške. Ne odpove se pa ničemur; spet se bo povrnil in zahteval kot najstarejši svoje pravice. Mina je prva odkrila tatvino. Skrinja je bila v gornjih proterih. Od služinčadi ni nihče opazil vloma. Lojze je bil odšel krog poldneva; neki hlapec mu je z vozičkom peljal kovčeg na kolodvor. Mina je zaprla skrinjo in spravila dleto, s katerim je bilo vlomljeno, nazaj med drugo orodje. Nato je poiskala Jožeta in ga vprašala, ali kaj ve o Lojzetu. Jože je bil tedaj na njivi, ko je zvedel za Lojzetov odhod; koj je sumil, da ni nekaj v redu. Šel je na kolodvor, kjer so mu povedali, da je Lojze vzel vozovnico za v glavno mesto. »No,« je dejala z mirnim glasom Mina, »pa naj gre kamer hoče.« Ko je pa morala povedati materi, kaj se je zgodilo, je zbrala vso svojo moč, da je bila vsaj na videl) mirna. Zahtevajte cenik! In vzorce, KI Vas zanimajo OSTANKI NA KO IN METER Zahtevajte cenik! razne»a blaga, posebno izdelkov »JUGOCESKE: kot »Dagmart-svile, »Sava«, »Marica« kambrik dvojni tisk ripsi, Stoli, kaingarni i.t. d v veliki izberi kupite vedno zelo usodno mnogo pod običajno prodajno ceuo. POSEBNO KONKURENČNI smo v direktni dobavi, za rujavo, belo in pisano kotenino ter v oxfordih za perilo. FRANC CROBATH, družba z o. z., KRANJ, veletrgovina manufakture na debelo in drobno. Ustanovljeno I. 1885. | Obiščite nas in preprltall se bodelet I gospodarska, ali kakor pravijo zadeva že-lodja in prebave, ampak človeška zadeva, ki tiče dostojanstvenost, človeško vest in nravnost, ne bo mogla Cerkev, sv. stolica, duhovništvo in apostolat, zavrniti pomoči vsem in bo smatrala to za svojo dolžnost. V državi, v družbi ne sme manjkati na vseh različnih pozoriščih človeškega udej-stvovanja, tehničnih, industrijskih, trgovskih, vojaških, šolskih in kolikor jih pač biti more, verski element, verska asistenca. Brez tega elementa bo družba, pa naj bi veljala tudi za katoliško, vedno v nevarnosti, da postane poganska. Delovanje Cerkve in sodelovanje katoliške akcije ne stremita samo za tem, da bi dovajala družbi tisto najmanjšo količino verskega elementa, ki je potrebna, da ne pade v po-, ganstvo, temveč tudi za udejstitvijo vsega programa božjega srca, za ustvaritvijo, si morate nabaviti amerikansko travniško kosilnico ..DEEHIMG" ker predstavlja DEERINGOVA kosil-niča vrhunec amerikanskega teh-i ničnega dela in je zgrajena iz najtrpežnejšega materijala ker ima DEERINGOVA kosilnica Izredno lahek lek In je delo z njo pravi užitek in igrača ker |e košnja z DEERINGOVO kosil-nico naglo opravljena, kar je važno zlasll ob deževnem vremenu ker je DEERINGOVA kosilnica za Vas najpotrebnejše in najkoristnejše orodje, ki Vam prihrani ves denar, ki bi ga morali sicer izdati za kosce, in se Vam zelo že v prav kratkem času sama od sebe izplača ker so vsi sestavni deli DEERINGOVE kosilnice vedno pri meni v zalogi ker je DEERINGOVA kosilnica ponos in velika prldobilev za vsakega gospodarja DEERINGOVE Iravniške kosilnice najnovejšega modela, želne priprave, grablie in obračalnike ima slalno v zrlogi tvrdka FR. STOPICA veletrgovina z železnlno in poljedelskimi stroji Ljubljana, Ciosposvetska cesta 1 širjenjem in utrditvijo Kristusovega kraljestva v dušah, v družinah, v družbi in v vseh njenih izrastkih, do vseh globin, kamor seže človeška delavnost. Jančar in Klančar sta se po dolgem času zopet videla. Kaj pa počenjaš zdaj?<; je vprašal Klančar. S pohištvom kupčujem,< je ta odvrnil. »In si že dosti prodal?:: > Doslej samo svoje. * Petrič je šel s svojo ženo v prodajalno kjer je hotela izbrati nov klobuk. Koliko stane ta? je vprašal trgovca. 350 dinarjev, je odvrnil mož. »Kaj, 350 dinarjev,« se je prijel Petrič za glavo. »Saj to je naravnost greli,« »Le kupi ga,« se zdaj oglasi ona, »gaj ta greh vzamem jaz na svojo glavo.-* Mirtič je razlagal svojemu prijatelju, s katerim sta prejšnjo noč ,bandala', kako je bilo doma. >Čakala me je z metlo v roki ter me podila po stanovanju. Končno sem ji ušel v jedilno shrambo ter za seboj zaklenil. Vpila je, odpri in pridi ven-- »In si odprl?« Kaj še. Jaz sem gospodar v hiši.' Pravijo, da ženska, ki jo glava boli, pozabi na glavobol, če ima nov klobuk na glavi. Brinje in slive za žsaniekuho oddaja po ugodnih cenah IVAN JELAOIN, Ljubljana, Bmonska cesta 2. — Zahtevajte ponudbe. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. 2J0'- dinarje« zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi I Tovarna Vega, Ljub-ljana,poštni predal 307. Priložite znamko za od ».ii. se išče h krščan-UEBIB siti druž ni za vrtna in hišna dela v Ljubljani, ki je zdrava in močna Plača v za-fciku 200 Din potem po porabnosti. - Ponudbe na upravo -.Domoljuba« pod št. 5003 iiji. z vrtom in njivo, I™ 2gozda se proda. Suica št 24, Dobrova pri Ljubljani. iščem pošteno delilo, vajeno molže in drugih kmeikih del. Prednost 30-40let. Ponudbe pod iGorenjsko« št. 5087. Fant 41 let star s60.000Dingo-loviae se želi priženiti na trgovino ali posestvo. PriSel iz Amerike in si želi najti verno mu družico, b katero bosta ustvarila lep prijeten domek. Resne ponudbe, če mogoče s sliko, poslati upra ■ i »Domoljuba« pod »Srečen zakon« Okrajne zastopnice zavsesrezespre memo, Mi proti tiksni plači, Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na »Union«, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/III. Učenca zd/av0gi>. m°- *u™ čnega, s primerno izobrazbo, od staršev na de-, sprejme tvrdka Brus3, trgovina z »eSanim blagom v Logatcu. zeli. srednje ve-. liko s hišo ° pPOdar. poslopji Mi" I,roda S Peterka, Več se izve pri ^govee Litija. deklo ki. >e tm«x, vajena mečkega dela in tudi I02n!'- Ivanka C,ros, Zvirče št. 18 Gorenjsko. JP»iB« se delila »» Bale kmetijo. Na-^upravilista, pod Uaionra w kamnose-V0]Cni0 ško obrt sprejme takoj Karol Novak kamnoseški mo:sler v St. Vidu pri Ljubljani. Oskrba v hiši. poštenega, iz dobre hiše, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Jožef Zupančič, splošno mizarstvo, Primskovo pri Kranju. Uslenra 78 strojarsko VnlGIIGfl Obrt, kmečkih staršev, takoj sprejmem Franc Babnik, strojar Vernek-Kresnice. Kolesaril! p'epd-k»: oglejte našo bogato zalogo koles, prvovrstnih znamk kakor: DUrkopp, Steyr, Eska in drugih. Cena kolesom že od 1.200 Din naprej. Andrej Lipar, P. Cerklje pri Kranju. Čevljar. šivalni stroj levoročni, malo rabljen, sposoben za vsako ti-nejše štepanje, ugodno roda L. Paulin, Tre-ielno, Dolenjsko. ii.;.... za čevl arsko VajEnBE obrt Be sprejme, dobro vzgojen in ki ima veselje do obrti Fr. Travnik, Trebnje. VaSpnba dobro vzg°" ■HjGlina jena se sprejme za šteparico. Fr. Travnik, Trebnje. Dobrih čevljev Vann; treba plačati drago, dobite jih po zmernih cenah pri Jernej Jeraj, Zapoge 10. Smlednik. Poizkusite! Pišite do-pianico. Hlapca in deblo za kmečka dela sprejme Ant. Sojar, Vič 36 pri Ljubljani. dobro ohranjen z 19 ploščami je naprodaj v za Din 1500—. Naslov v upravi pod št. 5405. Posestvo naprodaj h ši, gosp. poslopja, vinograd, sadni vrt, bukov m hrastov gozd vse na lepi sjlnčni legi. Skupni obseg 11 ha, 28 mernikov posevka. Natančneje pri lastniku Mibo Golob, Laze 3 p. Sv. Krii pri Liliji Neprijeten duh ust J« tovarn. Zobje slabo barve kvarijo najlepii obraz Obe SlSt odstranile ie pri enkratul vcorabi krasno osveiu joCe CHLORODONT-paslo. 2e pri kratki vpornbl doliijo zobje krasen sijaj slonovino. Poskusite najprej z malo tubo Po Din 8 -. Velika tuba Din 13-. Dobite 30 povsod. i. PEČEH - Novo mesto žeieznina in špecerija Poljedelci pozor! Kakor vsako leto imam tudi letos veliko izbiro v kosah: gorenjske, korošice, turške, peklenske, magnetne kose in druge; fine brusne kamne, polnovredni trboveljski in dalmatinski cement, betonsko železo, štukatur in druge stavbene potrebščine; težakovo olje, najfinejši azenarius, karboline, ga-lica, cepilni gumi, žveplo, gumi cevi. — Najnižje dnevne cene. Nagrada 2SOOO Din vsakemu, kdor dokaže, da seje do danes zlomilo le eno ogrodje Peugeot bicikla ali motocikla, kupljenega pri tvrdki Ivan Šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13. oziroma pri podružnici v Domžalah. zajamčene, tudi novi patent »Flugs«, brusne kamne in drugo železnino ter specerij- kupite dobro pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. V zalogi drevesne in vinogradske škropilnice. Kupci posestev, Izberite! 1. Zidana hiša, klet, hlev, 1 joh zemlj. deloma obdelano, oz. pripravno za vinograd. Din 6.800. 2. Zidana hiša, klet, hlev, vinograd 400 trt, 6 mer. sajenega kromp. sadno drevje. Din 7.600. 3. Zidana s slamo krita hiša, klet, hlev, 2 joha zemljišča in 2 joha hrastovega gozda. Din 6.400. 4. Zidana hiša, klet, hlev, vinograd 600 trt, 8 mernikov krompirja, prostora še za 2000 trt. Cena Din 7.000.—. 5. Večje posestvo za 8 gl. živine, za 35 mer. posetve, sadni vrt. 20 j. gozda. Cena po dogovoru. Posestva leže na Dolenjskem, 10 min. od cerkve, šole, pošte in imajo šolnino lego. Za naslov se obrnite na upravo »Domoljuba« pod št. 5290. Brinje ima še vedno na zalogi FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36 Jaka: »Jaz imam prijatelja, ki ima lepe čase. Cele dneve se vozi okoli in vedno ima kup denarja pri sebi.« Tine: >To ne more biti drugi, kot pa kak milijonar.« Jaka: >Kaj še. Tramvajski sprevodnik je.« Stanko Japelf, zlatar LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 9. se priporoča za nakup UR, ZLATNINE in SREBR-NINE po nizkih cenah. — Lastna delavnica. — Popravila in nova dela točno in poceni. Samo tisti, ki so nesrečni, vidijo svet tak, kakor je v resnici. ZACHEHUN mrčesni praSek v originalnih steklenicah in škat-ljicah uniči ve« mrčes. — Dobiva se povsod. »ZACHERLIN«, Ljubljana, Beethovnova ul. 16. roju«, goveja koža rajava, goveja koža črna, telesa k«ž» či ni boks črni boki rujaii boku Vsi čevlji so solidno izdelani. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Trgovski dom Sfermechi, Celic st. 19 Veliki ilustrirani cenik zastonj 1 J NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Kranju v poslopju hotela „JeIen" trgovin® i icieznlno ter hočem cenjenim odjemalcem z dobrim blagom po nizki ceni postreči. Za obilen obisk se priporoča KOPRIVA FRANC trpe na tesnobnosti in pomanjkanja sape, radi tega ne morejo spati, postajajo nervozni. Radi tega bi moral vsak takoj rabiti /tsžinol bronchial cigarete {d raztvarjajo slez, ubležujejo krč ter omogočajo mirno in prijetno spanje. Dobiva se v lekarnah. — Pazite vedno na ime AsftBOl! Hajlepši za otroke. 58- Za tenis. Za popoldansko družbo. Za delo in izprehod, 99, Vrsta 2651-00 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da te jim noge norrnaino razvijajo. Vrsta 4435-00 Tenii-čevlji za ženske in moške iz belega platna z gumijevim podplatom, lahni, elastični in zelo udobni. Vrsta 4625-78 Udobni športni polčevlji z nizko gumijevo peto, — Iz finega telečjega boksa z okrasnim našivom po sredi. Vrsta 1805-37 Razkošni čevlji zelo okusno kombinirani z lakom in boksom z udobno peto. Okrašeni z zaponko. 23. SH. Ur. Vrsta 1137.03 Letni polčevlji iz belega sli sivega platna. So zelo lahki in udobni. Sivi za dnevnt rabo, beii za izprehod, Obiščite nas pravočasna! izberite najlepše! ^^""Žf jtf1 /St 9 Hranilnica in posojilnica reffittro. »n* zAdrng* z ReMneJ«BO »fe-o v KAMNIKU Šutna Št.22 (lastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davite plačuje hranilnica sama. Jamstvo prosega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Otvarja tekate račaae itd. Birmanska darila! kupite poceni in dobro pri Ivrdki H. SUTTNER Liubliana 1 \ Pre-ernora nlira »t. 4 Razpošilja se na vse kra.e Europe, Amerike, Afrike. Azijt- in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna "ur v Švici. lTre v vseh cenah pd Din 44'— naprej Št 120. Kovinasta anker ura Din 44' —. s sekundnim kazalcem Din 78 —. St. 121. Ista z radijem Din 58'—. s sekundnim kazalcem Din 94'—. St. 125. ISudilna ura 16 cm Visoka Din 49"—. z radijem Din 7(r—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Kfe tiči vjzrok? V reioializniu, trganju r sklepih, živčnih bolečinah ? Mogoče [»»ledire prehla-jenja? Večinoma je vzrok v lakih slučajih nezadostna nega telesa. Veliko ljudi že 34 let rabi okrep-ču joče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmetikum : Fellerjev - Klsafiuid' ter si zna obranili stalno zdravje Rabijo ga za mazanje in cenijo dejstvo tudi proti kadju, hripavosti. bolečinah v vratu in prsih ler proti gripi in nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd. Storile tudi VI lako pomagalo bo tudi Vam! 1'olltTj. v Kisnfluid« (Jcibite v livarnah in slišnih Irvo-vinah v po-tn-nih >ieVl.-ni -ah p<» G I>in. dvojnih VrSi c-n-eah nn9 Din ali v j.p>-£ri 'Ml.velik I, RteklenicHli i ^ Din. 1'nitni ! v-«lwi'o0 iio-kn-nih ali fi dvujnili itliSve-likf jnloi steklenici S 'i Din lr?Jeift!:*n l...! i - R mo 139 Din uri lekarnar n EVfiKN FKf.IL.fcJH. STUBICA DON|A, ELSATBC 18. - SAVSKA BANOVINA. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! Dobernik je bahal v družbi, da je na svoje polje postavil lako strašilo, da se kilometer okoli ni noben ptič več približal. To še ni nič, ga je zavrnil Štibernik, jaz sem prejšnji teden napravil tako strašilo, da so vrane prinesle dve pesti koruze nazaj, katero so že pezobale. Gospa je novo služkinjo poučevala v umetnosti kuhanja. >Toda, Mina, kaj niste oprali ribe, katero ste postavili na mizo? Pomnite, da morate ribo vselej poprej dobro oprati, c Mina: Ja, gospa, čemu pa to? Saj je bila riba vendar vse svoje življenje v vodi.c Prnctil zaroti za premoč ii llaMfns prodaja po najugodnejših cenah in »■■n mm debel« PremflL domači in inozemski za dornifc kurjavo in industrijske s vrbe Hovaikl prem« vseh »nt Koks, livaroišlri, plavžarski in plinski ■rtkefe. Prometni zasad u prnig d. i ■ MaMinri Miklošičeva cesta It. IS, I. n di.tr. Z našo nnetao mošfovo esence .Moslin si lahko vsakdo z malimi it roj! prii.ravi iitrstt« oi.^tojno in zdravo domalo pijano. Cen« 1 >i^kle nic-i u 150 UtroT Pi« »'-. po poŠti Di"* FKjhi se samo v dmirerUi A. K»»c sinov« Li»r IJ.io« in drogerili VVnlfram nul. M Ksiir, Mir • bor, GnpuU H. Pozor gozdarji in trgovci! Nabavil« si prvovrsten izdelek sekir i« plankač, kater* pošiljam po pošli- —'Cm» nizke. — Za vsak komad prevzamem ž«", rancijo. Trgovcem dsjem popust. MATE*' KRMEU, Log, poita Skofja Lok«. Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) Telefon ši. 2057,2470 2979 Brzojavni naslov: GOSPOBANKA Vloge nad Din 500,000.000 SK^JtE. Stl: Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržlSčihvtu« In Inozemstvu """""" "" ~^Tiir^tfnmrMnrwwniwrinM»r»w«----------irniiTr ......................... i—IIMB^^—mi..........i Izd a; a tel i: Dr. Prane Ksleeec. 1» Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tukarno . Kir«! C*8,