AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 57
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 9TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Največja sramota
Detroit, 8. marca.—Največja sramota Amerike danes je, se je izjavil Rev. Coughlin, da mora najbolj odlični sin Amerike prositi bandite za pomoč, da mu pripeljejo otroka, katerega so ugrabili, nazaj. Policija je propadla, oblast je zgubljena, in Lindbergh se obrača s prošnjo na ra-ketirje in gangeže, da mu pomagajo, ker mu vlada z vsem svojim aparatom ne more pomagati. Večje sramote ni doživela še nikdar nobena kulturna država kot jo je doživela Amerika, ko prosi najbolj odlični sin naroda—zločince za pomoč!
Obravnava proti požigal-cem ogromnega poslopja se je včeraj pričela
Tekom, županske volivne kampanje so republikanci očitali R. T. Millerju, kot tedanjemu državnemu pravdniku, zakaj da ne prične obravnave proti požigal-com velikega Stanton poslopja v Clevelandu na 7500 Stanton Ave. Millerju se je očitalo vsakovrstne bedarije in celo, da je sam v zvezi s požigalci. Miller seveda na republikanske traparije ni odgovarjal, ampak je mirno'pri-pravljal važno obravnavo proti požigalcem, ki se je sedaj pričela. Obtožen je požiga Max Fels-man, pomožni tajnik Beth Realty Co., ki lastuje dotično poslopje, katerega so si porotniki včeraj ogledali. Obtoženec ima kar G odvetnikov na razpolago. Ob-
I Po dnevu je ropal po me-j stu, ob večerih je pa pri-i digal po raznih cerkvah
i i Philadelphia* marca. Fred Biggart, 50 let star, je izvanre-; den mož. Po dnevu je ropal po I mestu, zvečer pa je pridigal v | raznih protestantovskih cerkvah \ in govoril: "Kako sem se jaz
•	| spreobrnil." Biggart je včeraj
•	bil aretiran zaeno z zamorcem ! Fred Collough. Policist je oba j srečal na ulici, in ker sta se mu j zdela sumljiva, ju je ustavil in : začel izpraševati. Pri Biggartu I j je dobil policist revolver. ICo je : policist dognal za stanovanje i Biggarta, se je policija podala : tja in dobila v stanovanju pravo : zakladnico. Osem velikih kov-jlčkovje bilo nabasanih z ukrade-: nim blagom, pa dobili so še druge stvari, tako da so lahko napol-jnili z njimi velik truk. Med ukra-jdenimi predmeti so dobili: po-I ročne obleke, suknje iz kožulio-vine, star denar, zlata in srebra. Biggart je priznal, da je vlomil v najmanj 30 prostorov. Vse rope je izvršil pri belem dnevu. Imel je navado, da je zvonil pri prednjih vratih, in če ni nihče se
! odzval, je pozvonil še pri »adnjih vratih, in ko se je prepričal, da j v hiši ni nikogar, je vdrl v stanovanje. Zvečer pa je imel navado hoditi na takozvane misijonske postaje protestantov in je pridigal navzočim, kakšen hudodelec je bil svoje dni in kako se je spreobrnil. Biggart je bil radi ropov že sedem let v zaporih.
-o-
Lindbergh v sporu s policijo. Poroča se o novih uspehih preiskave.
Židje po vsem svetu se bojijo končnega rezultata volitev v Nemčiji
Washington, 8. marca, židje : v Zedinjenih državah pa tudi po i ostalem svetu s strahom priča- i kujejo izida, predsedniških voli- i tev v Nemčiji. Volitve se vršijo j prihodnjo nedeljo. Poroča se iz j Nemčije, da židje v gotovih me- ] stih živijo v neprestanem stra- i hu radi pogroma, ki nastane, a ko zmaga stranka Hitlerjeva v j Nemčiji. Ako zmagajo fašisti ped vodstvom Hitlerja, tedaj je i gotovo, da bodo židje izpostav- j ljeni skrajni nevarnosti. Odbor i ameriških Židov je že izdal sva- j vilo, naj se pazijo Hebrejei po j vsem svetu, kajti ako nastane j pogrom v Nemčiji, se bo začel j tudi v drugih deželah. Nemški j fašisti so silni nasprotniki Židov, ] in tega prav nič ne skrivajo. Žide dolžijo vsega finančnega gor- j ja in izkoriščanja. Ako Hitleri- ! janci zmagajo, tedaj se pričakuje najstrožjih postav proti Židom i v Nemčiji. Nemški fašisti imajo na svojem programu, da samo člani njih rodu morejo biti nem- 3 ški državljani, židje so izklju- 1 čeni. Pričakuje se, da v slučaju ' izvolitve Hitlerijancev, bo Židom j zaplenjeno premoženje, zgubili bodo državljanstvo izpostavljeni bodo vsakovrstnim šikanam ali pa celo pregnani iz države. --o--
Mehikanci streljajo na Amerikance
Nogales, Arizona, 8. marca. Od mehikanske strani ob meji je prižvižgalo danes osem revol-verskih strelov, ki so padli v na-selni'ški urad Zed. držav. En moški je bil pri tem ranjen. Streljalo se je v trenutku, ko so [ na kolodvoru nakladali 65 Kitajcev na vlak. Kitajci so bili utihotapljeni preko Mehike na! ozemlje Zed. držav.
j
Predsednik republike Peru obstreljen
Lima, Peru, 8. marca. Predsednik republike Peru, Cerro, je bil napaden včeraj od nekega fanatika v cerkvi v Miraflores, in obstreljen. Tudi dve drugi ose- j bi sta bili ranjeni. Rana pred-j! sednika ni nevarna. Množica je skušala prijetega napadalca lin- ' čati, toda je policija preprečila.
I
Proti višji voznini
Novi komisar za cestno želez-j nico, David Ralph Hertz, je vče-j raj izjavil, da bo z vsemi silami nastopil proti nameravanemu j koraku družbe cestne železnice, da se zviša voznina na cestni železnici. Tiketi se prodajajo sedaj štirje za 30 centov, kompa-j ni j a pa želi, da se od 4. aprila 'naprej prodajajo trije za kvo-der, kar pomeni, da se zviša voznina za tri četrtine centa na ti-:ketu. I-Iertz je napadel kompa-jnijo, češ, da ima preveč zapravljivo upravo.
Mesto varčuje
Službeni direktor Kennedy je odslovil od dela v oddelku za po-| hiranje odpadkov 56 oseb, in sicer 6 formanov, 10 delavcev, 10 j voznikov, 27 kolektorjev in enega kovača ter dva mehanika, i Prihranilo se bo s tem $110,000 ! na leto. Kennedy je izjavil, da so dotična dela nepotrebna. Obenem je tudi odredil, da. se zapro vrata mestnega stadiona. Izmed 22 uslužbencev, ki so bili doslej tam, jih je bilo 14 odpuščenih,i ostali pa gredo v mestni avditorij.
* 6 trukov, last Caponija za prevoz žganja, so zaplenili agenti v Chicagi,
Hopewell, N. J., 9. marca, v sredo. Dasi se je pričakovalo tekom noči, da bo dobila policija definitiven uspeh, pa malega Lindbergha do zgodaj danes zjutraj še ni bilo domov. Ob 2. zjutraj so še vedno gorele luči v Lindberghovi hiši, odkoder je zginil otrok pred osmimi dnevi. Ob polnoči, ko se je vršila konferenca med časnikarji in policijo, je slednja izjavila, da je precej napredovala v svoji preiskavi.
Sinoči že pozno je zapustil Lindberghovo hišo neki intimni prijatelj Lindbergha. Kam je šel, ni znano. Ko so časnikarji ob polnoči vprašali poveljnika policije, kaj so najnovejši dogodki o Lindbergh u in otroku, je poveljnik major Schoefel odgovoril: "Napredovali smo. Kot se naznanja, je dobil Lindbergh tekom zadnjih dveh dni dvoje pisem od ljudi, ki so odpeljali otroka. Od onega časa je Lindbergh poln upanja, da bo dobil otroka nazaj." Tudi število policije na posestvu Lindbergha se je precej zmanjšalo.
Lindbergh je ! imel včeraj oster spopad s policijo. Ko je prišel zjutraj v hišo je dobil J policijskega kapitana Lamba, i ki je govoril po njegovem privatnem telefonu. Lindbergh ga je takoj napadel in javil, naj se več ne drzne govoriti po njegovem telefonu. Ako želi telefon, naj gre na centralo. Prepovedal je tudi policiji nadzirati njegovo pošto ali se vtikati v njegove privatne posle. Povedal je, da policija je na posestvu, da zadržuje radovedneže, da ne pridejo preblizu, v ostalem pa bo sam vodil preiskavo in lov za banditi.
Govori se, da se bo morala policija popolnoma umakniti iz posestva Lindbergha. Gover-ner Moore se je izjavil, da bo naredil vse, kar Lindbergh žeji i. Medtem se pa poroča, da je I policija našla vir one lestve, po | kateri so banditi splezali do ; spalnice otroka in ga odnesli. \Lestev je bila narejena iz lesa,
Najstarejši človek v Jugoslaviji umrl
Iz Banjeluke, Bosna, se poroča, da je tam pravkar umrl Vašo Urban ,star 128 let. Ko je hotel zvečer iti v postelj, ga je prehitela smrt. Ko je bil ranjki star 100 let, je zgubil vse zobe, toda so mu začeli novi rasti. Bil je najstarejši človek v Jugoslaviji.
Hišni vrtovi
V teh dnevih brezposelnosti je dobro, če sami kaj pridelate na svojih vrtovih, kar je za pod zob. Obdelajte torej vsak košček zemlje, ki je pri hiši na i razpolago, in prav dobro se vam j bo izplačalo. Semena dobite tu-alitam zastonj, ali pa za malo; svotico lahko kupite, da posejete j velik vrt. V Wade Parku, v Garden Center, dobite vsa navodila in pomoč zastonj. Zlasti se priporoča nasejati fižol, redkev, solato, peso, korenje, zelje, in kjer je večji vrt, tudi koruzo, krompir, kolerabo in ena-; ko zelenje. Na približno malem vrtu lahko pridelate zelenja, da imate dovolj za jesti od julija do novembra, kar se tiče zelenjave.
ravnavi predseduje Sodnik Skeel. Državo pa zastopa pomožni državni pravdnik Frank Cullitan. Država je poklicala 35 prie, ki bodo pričale, d;i je Felsman oni,; lu je kupil 800 galonov gasolina, katerega so dobili v poslopju. Poslopje je bilo precenjeno za | davke na $249,000, dočim je no- | silo zavarovalnine $800,000.
-U-
Truplo ženske najdeno v kovčku
Philadelphia, 8. marca. V nekem kovčku v tem mestu so danes našli drug kovček, v katerega je bilo stlačeno truplo neko starejše ženske. Dve uri pozneje je bil aretiran neki moški v Atlantic City. Truplo so našli, ko je lastnik hiše postal sumljiv' ker je od kovčka prihajal smrad, ženska je bila najbrž zadavljena pred enim tednom in truplo stlačeno v kovček. Umorjena ženska je bila bogata ?/dova. Prijeti moški je neki • L. I-Ioffman, prodajalec zemljišč, j
ki je ostal pri zgradbi nekega poslopja v državnem zavodu za božjastne. Preostali les je kon-traktor razdal med svoje delavce. Zgradba je bila dogotovlje-na pred enim letom. Iz tega lesa je bila v naglici narejena, mogoče par ur pred ropom otroka, lestev, katero so dobili po ropu nekako 70 čevljev proč od doma Lindbergha. O podrobnostih policija molči.
Predsednik Hoover je sinoči poklical Lindbergha po telefonu, toda je dobil sporočilo, da je šel Lindbergh spat, nakar je lioover naročil, naj ga nikar ne budijo in da bo drugi dan poklical.
Časopis "Philadelphia Record" tiska danes na prvi strani z debelimi črkami sledeči poziv: "Onim, ki so odpeljali otroka Lindbergha! I z r e ž i t e kos od obleke otroka, od one obleke, v kateri ste ga odpeljali. Pripeljite potem otroka na varno mesto in naznanite Lind-berghu, kje se otroka lahko najde. Lindbergh bo prišel po otroka kar mogoče tajno. Nekaj dni pozneje, kakor vi določite, se lahko sestanete z Lindberghom skiWej, da ne bo nihče drugi vedel, in Lindbergh vam bo v največji tajnosti plačal, kar zahtevate.
"Pri tem sestanku boste morali prinesti oni kos obleke otroka, katerega ste izrezali, pred-no ste oddali otroka. Dobili boste plačilo, rte da bi kdo vedel za to. Časopis je pooblaščen, da garantira to izjavo kot resnično in uradno, toda jo je dobil v polni zaupnosti, da ne izda imena."
Hopewell, New Jersey, 8. marca. Ker se še vedno trdi, da Lindbergh ni dobil nobenega sporočila od ljudi, ki so mu odpeljali otroka, tedaj se nehote vrine človeku misel, če otroka niso odpeljali ljudje, ki hočejo veliko svoto denarja, pač pa duševno zmešane osebe ali pa osebe, ki so se hotele maščevati nad Lind-tcrghom. Lindbergh sam je začel premišljevati o tem, in v tei slutnji ga potrjuje marsikak pri-
Starka Mrs. Mooney
Washington, 8. marca. 84 let stara Mrs. Mooney, mati v dosmrtno ječo obsojenega delavskega voditelja Tom Mooneya, je hotela obiskati Hooverja. Prišla je iz daljne Califor-ni je. Toda do predsednika ni mogla. Ustavil jo je tajnik, ki je povedal, da je "Mr. Hoover zelo zapos-Ijen." Stara mamica je izjavila pred Belo hišo: "Predsednika nisem mogla videti. Ali ni to sramota? Moj ubogi sin me je prosil, naj obiščem predsednika, ko pridem v Belo hišo, toda Mr. Hoover je tako za-posljen! Moj Tom bo gotovo razočaran. Stara sem 84 let, ne bom več dolgo živela. Lahko bi oprostili mejega sina, če bi hoteli in mi olajšali zadnjo uro življenja. Predsednik Wilson je preprečil, da ga niso obesili na vislice. Predsednik Hoover je pa preveč Zaposljen, da bi me videl."
Vest iz Barbertona
Po kratki bolezni je preminul Anton Lužar, star 10 let, član mladinskega oddelka društva Majnik SDZ. v Barbertonu. Ranjki je bil sin Mrs. Agnes Logar, ki je drugič poročena. Poleg matere zapušča tudi očeta in tri sestre. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na Rd. 1, Box 19, Doylestown, O. Preostalim izrekamo naše iskreno sožalje! — Ker ne veste ne Ure ne dneva, kdaj se nesreča Pripeti, zavarujte se pravočasno, da ne bo prepozno. Ne pozabite, da je ravno sedaj kampanja za nove člane pri naši domači organizaciji S. D. Z.
* Za $4,800,000 vrednosti je bilo eksportiranih i zrakoplovov *z Amerike.
Dosti kandidatov
V republikanskih vrstah je nastala nekaka manija, da kandidirajo za šerifa. Kot se poroča bodo imeli republikanci kar pet kandidatov za šerifa pri primarnih volitvah. Priglasili so se: Col. Twelvetree, bivši ravnatelj mestnega avditorija, Charles Williams iz Brecksville, bivši cestni komisar Conrad Dombey, F. D. Connor in John G. Tomson, ki je bil že enkrat poražen za šerifa.
Javno znamenje
Direktor javne varnosti Merrick je odredil, da kakor hitro se najde Lindberghov otrok, da morajo začeti tuliti vse ognje-gasne sirene na vseh postajah, da bo občinstvo po vsem mestu takoj obveščeno.
Letošnja opera
žal, da letos operna sezona v Clevelandu ne bo tako bogata kot so bile dosedanje sezone. Imeli bomo namreč vsega skupaj samo štiri opere. Sezona se otvo-ri 21. aprila. V mestnem avditoriju se bodo proizvajale sledeče opere po igralcih in pevcih Metropolitan opere iz New Yorka: Lakme, 21. aprila, Manon 22. aprila, Hoffmanove pripovedke 23. aprila popoldne, in La. Gio-conda v soboto zvečer. Prvič v operni zgodovini mesta Cleveland bodo nastopile pri eni sami predstavi kar štiri odlične sopra-nistinje, in sicer v soboto popoldne, 23. aprila, pri operi "Hoffmanove pripovedke." V tej operi nastopijo Lucrezia Bori, Lily Pons in Grace Moore," zvečer pa poje pri "La Gioconda' 'znamenita Rosa Ponselle. Pričakuje se, da bodo vstopnice za vse opere popolnoma razprodane.
*	V Cumberland county, New-Jersey, je požar uničil 5000 ak-rov gozda.
*	Sodnik Tom College, promi-nentni republikanec v Ravena, Ohio, je storil samomor.
Ruski morilec izpuščen na Dunaju
Dunaj, 8. marca. Andrej Pi-lovic, dozdevni agent ruske politične policije, je stal te dni pred tukajšnim sodiščem, obtožen, da je umorli Georga Semmelman-na, bivšega tajnega ruskega agenta, ki je baje hotel prodati tajnosti ruske tajne policije. Ko je Pilovic prišel julija meseca lanskega leta na Dunaj je prinesel s seboj tudi fotografijo Sem-melmanna, nadalje načrt mesta Dunaj in dva revolverja. Z revolverjem je umoril Semmel-manna, kar je tudi priznal policiji, toda motiva ni hotel navesti. Porotniki so ga oprostili. Priklonil se je porotnikom in izjavil: "Gospodje, buržoazija se vam za to ne bo zahvalila."
Gasolinske postaje
Mestna zbornica v Euclidu je odklonila prošnjo, da se da dovoljenje za gasolinsko postajo na Euclid Ave. in 197. cesti. Izjavila je, da ima Euclid že dovolj gasolinskih postaj, in da se ravno tam že nahaja ena gaso-linska postaja.
Prve vesti o poskusnem glasovanju za predsednika so ugodne za Smitha
New York, 8. marca, časnikarska organizacija The Central Press je upeljala po vsej Ameriki nekako poskusno glasovanje, da se dožene, kdo je pri držav-j ljanih najbolj uspešen kot predsedniški kandidat. Včeraj je omenjena časnikarska zveza dala v javnost prvi rezultat tega [ poskusnega glasovanja, ki kaže, da je bilo največ glasov oddanih za Al Smitha, potem pride na vrsto Franklin Roosevelt, in Herbert Hoover se nahaja na tretjem i mestu. William Murray, governor države Oklahoma, demokrat, je na četrtem mestu, John N. Garner, demokrat, predsednik poslanske zbornice, je na petem mestu, Albert Ritchie, demokrat, governer države Maryland, na j šestem in Newton D. Baker na [sedmem mestu. Podrobne števil-Ike bodo priobčene jutri. Kandidatov je toliko, da uradniki tež-jko sortirajo došle glasovnice. V i državi, New York je dobil Smith j mnogo več glasov kot Roosevelt, in tudi v drugih državah je Smith naprej. Vsepovsod je pa očitno, da je Hoover zgubil mnogo glasov, kjer jih je leta 1928 največ dobil.
-o-
Burka v Warren, 0.
V soboto večer, .12. marca, se vprizori v Jugoslovanskem Do-! mu v Warren, Ohio, jako zanimiva burka. Po igri bo pa pro-i sta zabava in fina okrepčila.} Vabljeni so rojaki blizu in da- j leč, da se udeležijo.
Ravnatelj avditorija
šele pondeljek je mestna zbor-; niča sprejela predlog župana R. j T. Millerja, da se združi urad ravnatelja avditorija in stadiona v en urad in se pri tem pri- i hrani $10,000 na leto.
Prevzel trgovino
John Sa.so, poznani rojak v naselbini, je prevzel trgovino na 472 E. 152nd St. Njegova žena je hčerka dobro poznane far-marske družine Anten Cugelj v Geneva, Ohio. Rojakom toplo priporočamo to trgovino.
Listnica uredništva
Radovednež. — Splošno se smatra, da se nahaja v Zedinjenih državah nekako 40,000,000 katolikov in 75,000,000 protestantov. V Evropi je 110,000,-000 več katolikov kot pa protestantov.
Se ga ne boji
i V stanovanju Joseph Berger-' ja, 1845 W. 47th St. je pozvonilo. Ko Berger odpre, mu pomoli neki mladič nasproti revolver in zapove, da dvigne roke kvišku. In kvišku je dvignil Berger reke, naravnost v nos roparja, da je slednji padel po 23 stopnji-jcah navzdol, se pobral in pobegnil, pozabivši svoj klobuk. Pol 'ure pozneje je detektiv George 'Loparich dobil aduta v nekem restavrantu v bližini.
Smrt v družini
j Staršem Jožef in Rozi. Cesar je preminul 4 letni sinček Joseph po enotedenski bolezni v City bolnici. Poleg staršev zapušča še tri sestre in pet bratcev. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 4731 Broadway, pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Staršem naše iskreno sožalje!
* Newyorski krojači so se vrnili s štrajka na delo.

jatelj, ki se nahaja te dni na, njegovem posestvu.
Najbolj slavni otrok na vsem svetu je bil ugrabljen in je skrit na prostoru, kamor ne doseže nobena oblast, dasi ga iščejo po j vsem svetu. Lahko se reče, da je 120,000,000 prebivalcev Amerike j začasnih detektivov, ki gredo do skrajnosti, da dobijo otroka. Toda vsi poskusi so se doslej izjalo- i vili. Preteklo je osem dni, odkar je bil otrok odnesen in pričakovati je, da v tem času bi se banditi že zglasili, ako bi jim bi- ■ lo za denar. Vprašanje torej nastane ali so otroka ukradli iz j maščevanja ali za denar?
V kolikor so dosedaj dobili mo-, tivov, je bil otrok ukraden radi . odškodnine. Toda dasi so bandi-i ti dobili vso priliko, da stopi jo v dogovor z Lindberghom, se te prilike niso oprijeli. Lindbergh je gledal početje policije 48 ur po storjenem zločinu, potem je pa sam začel apelirati na bandi-1 te. šel je celo tako daleč, da je najel dva poveljnika banditov,! katerima je naročil, da plačata v njegovem imenu $50,000 ne- j mudoma onemu, ki jima izroči! otroka.
Toda videti j'fe, da banditi niso interesirani za nagrado, da niso lakomni po denarju. Sicer se trdi, da so ob času ropa otroka banditi pustili notico na oknu,1 zahtevajoč $50,000, toda naznanili niso načina, kako priti do de-1 narja. Zopet na drugi strani se pa trdi, da se banditi ne upajo blizu radi številne policije, ki se nahaja na posestvu Lindbergha. Splošno se trdi, da je bilo v pr-l vem pismu na Lindbergha napisano svarilo, naj Lindbergh ni-: kar ne sporoči ugrabljenje otro- j ka policiji. Ker pa je Lindbergh to vseeno storil, oziroma se je policija vsilila na pozorišče, te- j daj se sklepa, da so banditi jezni: in nečejo, izdati svojega skrivališča.
Pri tem pa nastane vprašanje, j da če banditi želijo denar, zakaj se ne oglasijo in ga dobijo? In j če ne želijo denarja, tedaj bi člo-! vek skoro verjel, da oni, ki so' (Dalje na S. strani)
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto »5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7,00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187».
No. 57, Wed., March 9th, 1932
so oni vodili, so zamujali zlati : čas in dobre prilike, da ohrani- ; jo Dom in mu odstrane težko ! breme, ki visi na Domu sedaj. Izprevideli so, da gre v propast in da jim ga bo nemogoče obdržati. Njih visokost se je pa ponižala in pri volji so bili dati Slovencem vse skupaj v roke. Na zadnji letni seji so skoro splošno, razun par ugovoi'ov, silili Slovence, da Dom prevzamejo nase in napravijo žnjim kar hočejo. Vnela se je bila velika debata, ker Slovenci sami nismo imeli namena, da bi Dom vzeli kar tako, a sodelovanje je bilo pa tudi nemogoče.
Delničarji se morajo zahva-i liti dobremu in poštenemu mo-j žu iz Girarda, O., Mr. Joseph j Cekuta, za posredovanje. On je tudi delničar tukaj in je; | imel že izkušnje z enakimi tež-: | kočami. Poudarjal je, naj sej ne razdružimo in je pokazal na napis na steni: v slogi je moč. jRekel je, da nam je napredek; j zagotovljen, ako bomo delovali; I skupaj v bratstvu in slogi. Ta- j ko smo se pogovorili in Hrvatje in Srbi so odstopili oskrbo Do-; ma Slovencem, Slovenci pa smo j I si nakopali na glavo polne roke; |dela in truda. Treba bo porav-j nati zaostalo malomarnost in i gledati za bodočnost.
Kako naj začnemo? Treba; bo iti na delo, ker samo z govorjenjem se ne pride nikamor. Na zadnji seji smo sklenili, da bomo šli zopet prosjačit za no-i ve delničarje. Ker nas v tej naselbini ni dovolj, oziroma ni-j smo v teh časih dovolj močni, , smo primorani, da gremo tudi1 . izven naselbine. Vsak rojak, j ki bi želel postati delničar na-| šega Doma, mu je tukaj dana prilika, ne glede kje stanuje. | Cena delnici je samo $10, dobi j se jih pa, kolikor se jih hoče.: Ako bi se kateri rojakov zato |zanimal, in če želi kaj pojasnil,; i naj piše na tajnika Doma. Na-1 dalje apeliram na vse delničar-; je Doma, da vzamejo po možno-isti še kaj delnic. : ,
Treba nam je novih moči, da j se gre naprej in da se odvali breme, ki nam je naprto. Opozarjam pa tudi vse one, ki so delnice podpisali in jih še niso H plačali, da bi bili toliko dobri, da bodo ob obisku to storili in se po svoji moči vpisali še za več delnic. Želel bi, da bi nam šli cenjeni rojaki na roke in nam pripomogli. Ce kedaj slu- ] čaj nanese, vam bomo tudi mi i uslugo po svojih močeh povr- , nili.
Sedaj pa malo pozabimo na , naše težkoče in se pomenimo 1 nekaj drugega. Prihodnjo so- j boto, to je 12. marca, bomo imeli tukaj Slovence iz Bessemer, Pa. Predstavili nam bodo ( v tukajšnjem Domu zelo komično igro, kako se tujezemci selijo v Ameriko, kakšne težkoče imajo radi govorice in drugo. Opisal bi vam igro še bolj, pa je bolje in bolj umestno, da sami pridete in vidite in se z nami malo razvedrite. Pričetek igre bo ob 7:30 zvečer v Jugoslovanskem Domu. Po igri bo pa prosta zabava, ko vas bosta naša Jackie in Johnny razveseljevala.
Vabljeni ste vsi Slovenci in: Hrvatje ter Srbi, da nas poselite na ta večer, od blizu in daleč. Nikomur ne bo žal, ki sej . udeleži, ker užili boste mnogo smeha pri igri in imeli dovolj \ lepe zabave po igri. Vstopnina je tudi tem časom primerna. Pripeljite seboj tudi svoje znance, da se tudi oni z nami !• vesele. Za okrepčila bo pre-1: skrbljeno in upamo, da vam bo-; mo vsem ustregli. I j Torej na svidenje v soboto večer. Pozdravljam vse citate-' Ije Ameriške Domovine in želim listu mnogo novih naročnikov.
Frank Ponikvar, tajnik J. D., 317 Fourth St. S. W.
Euclid, O.—Faranom sv. Kristino kličem v spomin, naj ne pozabijo lepega povabila, ki so ga nam dali zadnjo nedeljo naš gospod župnik, ko so nas povabili za prihodnjo nedeljo na pri-
nje osebne svobode, ampak za upravičeno zahtevo moža, naj se žena vrne k njemu. Poleg tega pa sta se mož in ženica pobotala.
—V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je umrl pesnik in skladatelj, nadučitelj v pokoju g. Janko Leban.
Pokojnik je bil rojen dne 21. ) aprila 1855 v Kanalu. Kot uči- : ttlj in nadučitelj je služboval v več krajih kakor v Begunjah pri « Cerknici, Trebelnem, Bukovščici : pri Škof j i Loki, kjer je nekaj ča- < f.a živel v pokoju, in drugod. Pokojni je bil priznan organist in , .skladatelj. Skomponiral je več i nabožnih in posvetnih pesmi, ka-itere še danes povsod radi poj o ; razni zbori po Sloveniji. Njego-; ve skladbe so kakor Hladnikove, lepo doneče in melodijozne, tako da jih vsak zbor lahko poje. Za-i to so se pa njegove kompozicije ; tudi udomačile in se priljubile med pevci.
Pok. g. Janko Leban je zadnja j leta bival v bolnišnici usmiljenih I bratov v Kandiji, kjer je najraje i v svoji sobici prebiral in prelistaval razne knjige in časopise, j Včasih pa se mu je zahotelo tudi: . solnca, in jo je mahnil s palico ! j v roki drobnih drsajočih kora- i kov v eno ali drugo stran. Zelo j rad je govoril z ljudmi; vse ga je' poznalo kot dobričino in zgovor-jnega ter šaljivega starčka. Zad-'jnji čas pa ga kar ni hotelo biti ! nič več na izpregled. Dobri star-" ček vsled svoje bolezni in staro-1; sti ni mogel več na izprehod. * Marsikdo ga je med tem časom 1 pogrešal in vpraševal po njem. — Sedaj pa' se je nenadoma, raznesla vest, da je za večno zatisnil svoje oči.
Če verjamete aP pa ne.
SISKOVICH — MOŽ BESEDA!
ali
PODPRITE TRDITVE IN FAKTE Z DOLARJI!
Kaj vse je mogoče
Najnovejše na polju prohibicije. Butlegerji v Kansas City so začeli dajati trgovske znamke svojim odjemalcem. Ameriški narod je prišel tako daleč, da niti za pijačo nima denarja.
na vaših ramah, da VI dokažete • ( kar trdite!
Da to storite vam dam 48 ur ^ časa, to je do petka 11. marca ; dopoldne. Velja naj pa še tole: i Ako jaz dobim in dokažem, da nisem pisal dotičnega dopisa, tedaj gre teh vaših $1036—polovica za najrevnejše brezpo-1 selne člane SNPJ, za njih ases-ment, druga polovica pa sorazmerno po članstvu vsem štirim i slovenskim socialističnim klu- j bom J. S. Z. v Clevelandu; ako | pa vi meni 'dokažete, kot trdite, da sem jaz napisal tisti dopis, tedaj lahko napravite z mojo založeno vsoto kar sami hoče-! te!
Ker trdite, da je to fakt, d*t | ni to nobeno ugibanje, upam,1 da boste v interesu časnikarske poštenosti, etike in moralne obveznosti napram vašim čitate-ljem to ponudbo sprejeli z največjim veseljem. Jaz jo, kajti ostati hočem mož beseda in to vedno pod svojim poštenim imenom Joseph A. Siskovich.
V interesu poštenega in resnicoljubnega' časnikarstva je vaša dolžnost, da to skromno ponudbo sprejmete, kajti oboroženi ste z fakti, katere blagovolite doprinesti v javnost kot dokaz, da sem jaz tisti, ki je pisal navedeni dopis. V dokazovanju • kot drugod "the burden of the ■ proof" vedno pade na afirma-. tivno stran, onega, ki trdi, da i ve, in to vi delate, :na onega, ki i'trdi, da ima dokaze! i! Sedaj pa prosim na dan z 11 njimi!
i j Joseph A. Siskovich, 1. r.
Vsepovsod se danes hrani in varčuje. Kongres sam pri- ; poroča varčnost ljudem. Priporočljivo bi bilo, da kongres; tudi sam da dober vzgled in .začne vlada hraniti na ta način, i
da plača kongresmanom samo toliko, kolikor so vredni.
* * *
Sedaj se je dognalo, da je Japonska že zadnjih deset let se pripravljala na vojno, bodisi s Kitajsko, bodisi z Rusijo. Kupovala je material, ki se potrebuje za izdelovanje orožja. Zlasti je Japonska kupovala bombaž, da si zamaši ušesa in ne sliši pritožb sveta napram Japonski.
S:	>;c	-t
V Chicagi je bila oddana te dni v resnici zanimiva razsodba na sodniji. Neki moški je dobil na sodniji dovoljenje za razporoko s svojo boljšo polovico, in pri selitvi iz skupne ga doma je hotel odpeljati tudi 200 galon domačega vina Tega pa se mu ni dovolilo. Mož se je pritožil na sodnijo, in ta je razsodila, da se sme mož vrniti dvakrat na teden v svoje prvotno stanovanje, kjer se sme do sitega nažlampati, toda iz hiše ne sme nesti pijače, ker je po Volstead postavi transport opojne pijače prepovedan. Želodec pri tem kot transportno sredstvo ne pride v poštev.
:;< :'f
Pod "listnica uredništva" me n urednik dnevnika "Enakoprav- k nosti" dne 5. marca 1932 poživlja, "da pri kaki tretji nepri- č stranski osebi naloži $1 za vsa- c ko besedo v dotičnem dopisu." ^ Dopis, ki ga navaja, je zagle- r dal beli dan v "Ameriški Do- t movini" z dne 16. februarja na 1 tretji strani pocl naslovom "Na- s ša politika," in čigar podpis se i ; glasi "Oko." Nadalje TRDI i •SLEDEČE: "To ni nobeno ugi- t i banje, temveč fakt." (Podčrta- 1 ; nje moje.)	]
Poskrbel sem si "A. D." 16. j (februarja in seštel besede v navedenem dopisu. Za začetne J | črke gotovega imena sem vsaki ; dal veljavo ene besede, ravne-tako besede v naslovu dopisa | in prištel še podpis "Oko." Vse j skupaj sem naštel 1036 ali za 1 $1036, katere sem založil da-i nes pri tretji osebi, tajniku The I North American Trust Co., g. Frank Jakšiču, ki mi je tudi dal
; potrdilo v izkazilo.
.
Sedaj pa jaz poživljam ured-! ništvo "Enakopravnosti," da ^ono stori enako, da položi $1 ! za vsako besedo v tistem dopisu | pri tej tretji nepristranski osebi. To z ozirom na trditev, DA JE FAKT, da sem jaz napisal dopis v "A. D." pod pseudoni-' i mom "Oko",! če ste možje, te-; j daj boste podprli VAŠO TRDITEV z dolarjem za vsako besedo v tistem dopisu, ali T>soto , $1036, kot sem jaz storil danes ' j zjutraj! Jo je vaša dolžnost in j . naloga, kajti VI TRDITE, da > JE FAKT, torej ostane naloga
Vesti iz domovine
Ni še preteklo petnajst let od onega časa, ko se je sklenilo premirje na froti, pa že tiči ves svet, in Amerika ni izvzeta, v najhujši gospodarski krizi, ki je grozila kdaj svetu. Nehote uhajajo pri tem misli na one čase malo pred vojno in tekom vojne, ko se je nahajala prosperiteta na vrhuncu, ko so se plačevale najvišje delavske plače. Kdor je le ime) en prstna eni roki, je lahko delo dobil. Denar je tedaj v pravem pomenu besede tekel v potokih. Število bogatinov je narastlo na milijone, in število milijonarjev na stotisoče, povprečni delavci so kupovali hiše, avtomobile in radio aparate, denarja je bilo povsod na kupe?'In kam je šel danes; ves ta denar? Enostavno so ta denar podjetni špekulanti pričarali iz žepov nerazumnih ljudi in ga vtaknili v žepe ve-, lekapitalistov. Nekateri so preveč špekulirali, drugi so si preveč naprtili na rame, tretji so enostavno denar razsipa-vali okoli. Nekateri pač ne morejo videti prosperitete, do-čim gotova vrsta ljudi skrbi, da se ljudem ukrade ono, ker so
si v dobrih časih prislužili.
:;< :,'! *
"Prišel je čas,' je rekel te dni Calvin Coolidge, ki je bil nekoč predsednik Zedinjenih držav, "da ljudje prevzamejo sam! svoje .zadeve v lastne roke. Tako govori bivši predsednik, ki pri tem ni pomislil, da je svoje dni kot vrhovni voditelj svojega naro.da, imel usodo naroda v rokah in to usodo sam in po svojem nasledniku Hooverju tako daleč in teme Ijito zavozil, da sam svetuje, naj ljudje vzamejo lastno usodo v roke. In taki možje so bili nekdaj predsedniki Zedinjenih držav!
?f	s«
Predsednik Hoover je izjavil, da je proti vsaki podpori brezposelnim, če bi se denar vzel iz zvezne blagajne. Izjavil je. da zvezna blagajna nima samo dovolj denarja v blagajni, da bi plačevala tekoče stroške, pač pa tudi deficit, ki znaša $1,200,000,000. Takoj drugi dan je pa nasvetoval kon gresu naj se zgradi ogromen jez pri Columbia reki v Orego-nu. Jez bi veljal $850,000,000. In pravi, da zvezna blagajna nima denarja, da ne more dati podpore. Dovolj denarja pa bi bilo, če bi se začel graditi jez, pri katerem bi bogati kon-traktorji zaslužili največ, a delavce plačevali z najnižjimi plačami.
'	*	S:	*
Kot nam govori izjava neodvisnosti in kot čitamo v ameriški ustavi, je glavno opravilo, oziroma bi moralo biti, naše vlade, da varuje in čuva, da se ohranijo vse naravne pravice in svobodščine državljanov. Ideja vlade, kot jo rc-prezentira republikanska stranka je pa, da se ljudem ukrade čimveč pravic. Državljan danes nima več svobodščin kot ptica v kletki, ne uživa nobenih pravic in svobodščin več, katere ohraniti je sveta naloga vsake vlade. Toda — ka-koršnji so državljani, taka je vlada, ki je postavjena od državljanov.
—V enem tednu trije mrliči v 1 hiši. Hišo gospodarja Karla 1 Pečnika v Vel. Grahovšak, žup- 1 nije Sv. Ruperta nad Laškim je i v zadnjem času obiskala velika < nezgoda: zaporedoma so umrli : trije družinski" udje: dne 5. fe- ; bruarja je kmalu po predčasnem rojstvu — živel je samo eno uro — zapustil svet nedolžen , otročiček; njegova mati, Marija Pečnik, ki je prestala velike bo-| ločine in težave, je v najlepših letih, ravno en teden za otrokom, nenadoma umrla. Zapušča žalujočega moža in štiri ne-dorastle otročiče, katerih še nobeden ne razume, kaj so zgubili. Pa na.sreče še ni hotelo biti konec: ravno 24 ur po smrti gospodinje je tudi nanagloma preminul njen oče, 68 letni Blaž Deželak.
Dne 2. februarja, na Svečnico I sta se še oba, oče in hči — Blaž in Marija, vesela reševala, ko sta obhajala svoj god, 10 dni pozneje sta že oba istočasno ležala na mrtvaškem odru.
—Kako je po Jugoslaviji, Dne 12. februarja je bil Sušak ves v snegu. Mraza je bilo že 5 stopinj. Avtomobilski promet je čisto nemogoč. Vlaki prihajajo z vedno večjimi zamudami. Pod železniškim nasipom pri Sv. Ani nad Sušakom so.na-. šli zmrznjenega človeka, ki je bil ves žameten v snegu. Ugo-. tovili so, da je ponesrečenec neki Rudolf Kušelj, ki se je z vlakom vračal s Sušaka ter izstopil na postaji Draga, hotee k Sv. Ani. Med potjo je najbrže - padel, nezavesten obležal in , zmrznil. — V Slavoniji je do 1 , meter snega. Niti najstarejši ;, ljudje ne pomnijo tako visokega . snega v Slavoniji. Promet že . tri dni počiva. — V Bosni besni;
DOPISI
Warren, O.—-Namenil sem se, da zopet napišem par vrstic v naš priljubljeni list Ameriško Domovino in se tako malo razgovori m s Čitatelji. Veliko lož-je iu primernejše je govoriti j potom lista, ker človek ne sliši; odgovora, uspeh se pa vidi po- • zneje, ako ga je kaj. Namen j mojega dopisa je večinoma v j korist tr&ajšnih različnih dru-j štev, ker so vsi delničarji Ju-1
Komaj je dobrih 14 dni po volitvah, pa že pravijo nekateri naši rojaki, da so se že privadi« • li pobirati smeti v mestu.
V uradu demokratskega kluba 23. varde se dnevno registrira 100 ljudi za delo, rekoč da so demokratje. Ce bo šlo tako naprej, v par tednih ne bo niti enega republikanca v 23. vardi,
Na 29. marca se vrši Miller-jev zmagovalni ples v obeh dvoranah S. N. D. Pravijo, tla so je prodalo že toliko vstopnic, da bo trajal ples dva dni. Tisti, ki imajo vstopnice že sedaj kupljene, bodo plesali prvi dan.
Včasih nie kak prijatelj vpraša, zakaj se tako malo pokažem med ljudi. Vsakemu povem, da zato, ker je letos prestopno leto, pa se bojim, da me ne bi katera vprašala: al' to čem, če me češ?
A
Vse to jo napisal Jože Poi graje. Je dobro napisal in sem že sklenil, da bo Jože moj nu-mestnik za to kolono, kadar me kaj zadene ali povozi.
A
i ■ •' • i Te-le sladke besede so mi za-
. zvenele na ušesa včeraj zjutraj v našem oficu, ki so bile slajše kot angelska trobenta: "Jaka, tukajle sem ti ga prinesla eno flašo. Pa moraš malo vode print zraven, ker peče kot sapi i hudič. Veš, sem ga imela eno leto zakopanega!" Boglonaj!
• 83
Koslovanskoga Doma. Odbor je na svoji redni mesečni seji dolgo debatiral, kaj bi se napravilo in kako bi se pričelo, da bi bil kak uspeh. Časi so kritični j in težko je ukreniti kaj korist-: nega,. Celo stvar vodijo sedaj ; Slovenci, toda s tem ni rečeno, da nimamo tudi Hrvatov in Sr-jbOv v Domu. Ti so še delničar-; ji, kot so bili poprc"j, samo vod-'stvo je v slovenskih rokah. Ko
reditev v spodnjih cerkvenih prostorih. Kazale se bodo nam-j reč slike Kristusovega trpljenja! in tako je vsakemu dana lepa; prilika, da vidi to veličastno j dramo. Res so slabi časi, pa 35 centov si bo že vsak lahko! utrpel, posebno, da vidi nekaj j tako lepega. Pridite in izkaži-
te se, da ste požrtvovalni fara-ni in udeležite se te predstave v nedeljo 13. marca v šolskih prostorih fare sv. Kristine. Pričetek je točno ob 7:30 zvečer, j Za otroke je vstopnina 10 centov in 15 centov. Pridite vsi, ker je ravno postni čas in slika Kristusovega trpljenja ravno primerna času. Faranka.
veliki snežni viharji. Ponekod leži po več metrov globoko sneg; tod je seveda ustavljen ves promet in naselja so čisto odrezana od sveta. — Tudi v Hrvatskem Zagorju je toliko snega, da je avtobusni promet čisto nemogoč.
—Bogata dedščina v sliki. 1 Pred nekaj dnevi je umrl v Kru • 1 ševcu bogataš Jovan Radosavlje-1 vič. Pokojni Jovan je vse svoje premoženje zapustil svojemu 1 bratu Gjorgju Radosavljeviču v
■	Novem Sadu. Zlasti veliko pire- ' ' možen je predstavljajo najrazlič-
-	nejše umetnine, med katerimi ' je tucli znamenita slika "Mati in
■	dete," delo slavnega španskega : i slikarja Velasquesa. Omenjeno
■	sliko je kupil v Parizu oče Jova-1,
-	na in Gjorgja. Za sliko se je
-	že pred leti zanimala posebna komisija, poslana iz Louvra, ki
j je ponujala za sliko 1,200,000 l Din, toda lastnik je ni hotel pro-j dati.
—Lastno ženo ugrabil. Iz Va-* raždina poročajo o velezanimi-vem dogodku, ki se je pripetil v i. vasi Vinici. MJadi kmet Ivan Florjanovič se je oženil s Katico Srnec. V zakonu pa je kmalu prišlo do prepirov, ki so se končali s tem, da je Ivan pobegnil ocl svoje žene. Preteklo spomlad jo je srečal na cesti in jo' pozval, naj se vrne k njemu, žena se je upirala in upirala, toda Ivan jo je, ne bodi len, pograbil in jo nesel v svojo hišo, kjer jo j je imel 24 ur zaprto. Nato-so pri- I j šli orožniki in Katico osvobodili. Državno tožilstvo je na podlagi orožniške prijave obtožilo Ivana radi kratenja osebne svobode. O tej zanimivi ugrabitvi je te dni razpravljalo varaždinsko sodišče, ki je na podlagi odkaznega materijala ugotovilo, da v omenjenem slučaju ne gre za krate-
Za svoje velike zasluge je bil j dne 5- maja 1925 tudi odliko-! van z redom sv. Save V. razreda, j
—Streljanje s ključem je plačal z življenjem. V vasi Milo-j savci, okraj Prnjavor v Bosni, j se je pri kuhanju žganja pripe-i tila huda nesreča. 20-letni kmet- j ski fant Ljubomir Miloševič je kuhal žganje. Pri njem je bila večja družba. Miloševič je vzel velik star ključ in začel streljati ; s smodnikom. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je smodnik razne-sel ključ, drobci pa so Miloševi-ča ranili na roki. Ker rane niso bile hude, se Miloševič ni dosti zmenil zame. Ko je naslednje jutro vstal, je čutil, da je hudo bolan. Poklical je zdravnika; preden pa je ta prišel, je bil Miloševič že mrtev.
—Nesreča v tovarni. V tovarni motvoza na Grosupljem se je ponesrečila 22 letna delavka Ann Bučar iz Stranske vasi 22 pri Grosupljem. Zagrabil jo je stroj za levo nogo in jo ji pokvaril. Zdravi se v ljubljanski bolnišni-ci.
-u-
Franjo Neubaucr:
KONJSKA KUPČIJA
Pred krčmo stoje ip kričijo, za konja pogajajo se. Brez vina seve ni kupčije, j s pijačo napajajo se.
"Le dobro, poglej si konjiča! Konj tebe pogledal ne bo!" Mešetar vpije na kupca in sili in tolče v roko.
"Saj vidim, žival je res lepa! Od,nehaj samo še stotak!" In liter zalije kupčijo,, udarec jo sklene krepak.
A drugi dan žena vpije: "Ej, ti pa res kupec si lep! Kaj včeraj prignal si, nesreča?! Mar sam kakor konj si bil slep?"
I
Neveren posluša jo kmetič, in s trudnimi gleda očmi. Da bridko bi videl resnico, i poskoči in v hlev pohiti.
"Zato mi je rekel, nesnaga, da konj me pogledal ne bo! Le čakaj, prijatelj, še drago poplačaš zvijačo mi to!"
i Sodnik in odvetnik je moral miriti nesrečni prepir, in pravd« požrla je draga, kar v žepu je pustil oštir.
Malo je manjkalo, pa bi se bili v pondeljek večer zopet vozili s Knausovo karo. Smola (ali pa sreča) je bila ta, da je Jerneje toliko časa pomagal moji lizi "na noge," da smo se odpeljali.
S tem predgovorom hočem samo povedati, da bi kdo našemu županu na nos nesel, da absolutno in neobhodno potrebujem nove mašine in da se z njegovim troštom ne bom dolgo vozil okrog. Co ga bo kdo mojih prijateljev videl, naj mu pove, naj mi kupi novo mašino ! takoj, če ne bom prosil pa Maschketa. Ta bi mi kupil dve, samo če ga vprašam.
i	A
V ponedeljek večer smo mar-jašali, v torek zjutraj me je pa glava bolela. Kako naj pišem . kolono z glavobolom, vas vprašam. Take volje sem bil, da bi tudi kolone ne spisal. Ve- j ste, je težko pisati, če človek ne vidi pred seboj drugega, kot same ase in cegnarje. Sam sveti Primož mi je prinesel na pomoč Jožeta Pograjca, ki mi je prinesel gradiva za polno kolono. Objel bi ga bil Jožeta, če bi bila sama, tako sem se pa samo čudil, kje si je vzel čas, da je toliko napisal, pa še s tajprajtarjem. Pa ne, da bi imel Joža mestno delo, da ima toliko časa na razpolago? Pa naj bo že kakor hoče, takele j« | pa Pogi-ajc pogruntal:
No, saj ne bi nič rekel, da ni Jaka zadnjič enkrat jamral zaradi tiste njegove lize, ki mu ni I hotela domov. Mislim, da jo liza stara in če bo Jaka vpošte-i val "svoji k svojim," se bo i morda spomnil, kdo prodaja Chrysler in Plymouth. Ce si ne bo mar kupil biciklja. j Neka ženska je bila tako zamišljena v časopis, ki je poročal o izvolitvi Millerja, da je iz* j stopila iz ulične kare na 105. cesti, mesto na 62. Dve milji j je morala hoditi peš.
Prav nič ne zamerim Franku Lauschetu, če ni prevzel tistega dela, ki mu ga je župan Miller ponujal. Ce bi ga bil meni ponudil, bi ga bil tudi odklonil.
Rad bi dobil pet dobrih fantov, da bi šli z menoj iskat Lindberghovega otroka Petde-| set tisoč dolarjev nagrade bi j nam prav prišlo v teh časih.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9TH, 1932
Pravni nasveti
Piše Frank V. Opaskar
Vprašanje: Ako obstoji podporno društvo in deli podporo in posmrtnino po pravilih, ali je društvena posmrtnina navadna zapuščina, kadar član umrje?
če društvo napravi oporočne listine za člana in na ta list član zapiše ime tistega, kateremu naj se posmrtnina izplača in listino podpiše, ali ima društvo pravico lastovati take listine?
Ali se mora zapisati na to listino vsoto, katero naj dobi dedič, ali pa zadostuje, ako se zapusti ta posmrtnina v celoti, kolikor znaša?
Odgovor: če je imenovan v> društveni listini kak dedič z , imenom, potem dobi ta posmrtnino. če pa ni oporoke, potem ; spada posmrtnina k zapuščini ' in se deli, kakor postava deli ' vsako zapuščino.
Društvo ima pravico in dolž- ' nost skrbno hraniti take listine, ki določujejo, komu naj se posmrtnina izplača.
Na tretje vprašanje: ni po-, treba zapsati, koliko (bo vred- ' nost te posmrtnine.
Ko se določuje zapuščinski] davek, se smatra posmrtnina tu-1 di kot zapuščina, akoravno je bila izplačana po dokazu oporočne listine.
Vprašanje: Slišal in bral sem večkrat o rimskem cesarju Ju-stinijanu, ki je zbral in spisal postavo v veliki Zakon, kateri je podlaga vseh postav evropskih držav. Ali je to res?
Odgovor: Veseli me, da se za- i nimajo ljudje tudi za postavo-1 dajalce prejšnjih časov, ker so ti podlaga današnjih postav in zakonov. Justini j an. je bil rojen v Iliriji ob Jadranskem morju leta 483 po Kr. Njegovo pravo ime je bilo Upravda, Njegov stric Justin ga je vzel k sebi in ga je dal izšolati v Carigra- i du. Leta 518. je postal njegov j stric rimski cesar in po njegovi ' smrti, leta 527. je postal Uprav- j da rimski cesar, ali kot je bil i znan v zgodovini Justinijan.
Najimenitnejše delo njegove-j ga vladanja je bilo začeto ne-1 mudoma po njegovem kronanju.; Namenil se je bil namreč na-; praviti red med tisočerimi po-; stavami, zapisanimi in nezapi- j sanimi, kater«* je od časa do ča- j sa upeljala ali navada ali pa rimsko cesarstvo. Izbral si je j deset znanih učenjakov za sve-1 tovalce in po večletnem delu je j spisal in uredil svoj Zakon, v ka-terem je potom dveh knjig dal. človeštvu rimske postave, po katerih se je vladal rimski narod tudi pozneje. To se je zgodilo prvikrat, da so se zapisale v knjigo vse postave enega cesarstva. To je bil začetek in na podlagi tega zakona so zrastli potem vsi evropski legalni sistemi, to je bil začetek civilnega zakona. Po latinsko je bil ta zakon znan "corpus juris." Justinijan je bil tudi prvi, ki je upeljal sistem zapuščinskih zakonov, kateri so podlaga našim zakonom še danes.
Justinijan Veliki je vladal 38 let in je umrl 14. novembra, 585. Bil je Slovan in vendar jih je mnogo, ki ne vedo, da je Slovan nekoč vladal mogočno rimsko cesarstvo in da je bil on tisti, ki je dal podlago vsemu legalnemu in justičnemu sistemu sveta.
ZAPISNIK
šeste redne delničarske seje korporacije Slovenski Delavski Dom, vršeče se dne 19. januarja 1932 v avditoriju S. D. D., 15335 Waterloo Rd., Cleveland, O.
I. revizor, Henry Prince po-j roča, da je pri pregledu blaga vedno našel vse v redu. II. revi-1 zor V. Coff poroča, da je bilo de-1 lo oskrbnika klubovih prostorov vedno v vseh ozirih j ako vestno izvrševano v najboljše zadovoljstvo. Poročilo sprejeto.
Za "ženski odsek S. D. D." po-roča Mrs. Mary Rijavec, tajnica odseka, ter prečita letni pregled računov. Nadzornice se strinjajo s poročilom, nakar se poročilo sprejme.
Za dramsko društvo "Anton Verovšek" poroča predsednik Louis Kaferle, o delovanju društva in kolike važnosti je dramsko društvo za S. D. D. Predloženi so tudi računi iz leta 1931. John Rožanc, društveni nadzornik poroča o pravilnem delovanju tajnika. Poročilo sprejeto.
Za "čitalnico" poroča Joseph Dum, pravi da čitalnica je postala precej pasivna, apelira, da se oživi, ker obratno se jo bo moralo ukiniti, kar pa bi ne bilo lepo za S. D. D. in ne za Collin-woodske. okrožje. Se vzame v na-znanje.
"Slovenska šola" poroča Joe žele, pravi da je šola ustanovljena in redni pouk se vrši. Pre- ( skrbelo se je potrebno opremo . ter naročilo potrebnih knjig iz , starega kraja. Sedaj je vpisanih i 185 učencev za šolo, priporoča, da pomagamo v splošnem z fi- ^ nanco ,da se bo šola vzdrževala, j Tajnik V. Coff, poroča račune ( od prostovoljnih darov ter izdat- , kov za prve potrebščine. Odbornik John Rožanc upa, da se bo ^ šola sama vzdrževala s priredi- . tvami in prostovoljnimi doneski. }
Joško Penko stavi predlog, da i se da vsem odsekom S. D. D. za- , i upnico in zahvalo. Sprejeto. ;
Poročila društvenih zastopni- ( kov: Zastopnik dr. "Združeni I Bratje" št. 26, J. Penko poroča, da se je društvo izreklo za seda-jnji sistem uprave. Zastopnik John Lokar od društva "V Boj" št. 53 apelira na ostala društva, j da si nakupijo še kaj več delnic IS. D. D. Se vzame v naznanje. Ostala društva nimajo priporočil.
Ker je prepozno, da bi se vze-| io točko volitve direktorija na | dnevni red, se sprejme predlog, da se čita resolucijo "Slovenske i šole" predloženo po delničar-■jih; Joško Penko, John Rožanc. I Frank Hymy in Frank Lunka. Po prečitanju resolucije, ker je i ura enajst, zaključi predsednik zborovanje prve seje. Seja se nadaljuje prihodnji večer ob 7:30 uri zvečer.
"RESOLUCIJA" D E L NI š K I
SEJI, SLOV. DEL. DOMA, CLEVELAND, OHIO, i Podpisani delničarji, korpora-jcije S. D. D. zavedajoč se velike važnosti in pomena ustanovitve Slovenske šole v območju navedene institucije si dovoljujemo, želeč isti uspešnega razvoja in , i napredka v naselbini, predložiti ' delniški seji resolucijo sledeče ' vsebine:
j pogojno plačana.
4.	Ustanova Slovenske šole j naj bo v upravi popolnoma avto-I nomna z lastnim odborom in lastno blagajno pod pokroviteljstvom vsakokratnega direktorija S. D. D.
5.	Na čelu šolskega odbora naj stoji 9 mož in sicer: od strani drektorija vsakokratni predsedniki direktorija, nadzornega in gospodarskega odbora. Od strani delničarjev 3 člani delničarji, katere izvoli letna delniška seja za dobo dveh let z večino glasov. Trije člani se sporazumno s prednjimi šestimi pokličejo v šolski odbor in sicer: prvo leto za dobo enega leta in ponovna leta za dobo dveh let. Izpraznjeno mesto se dopolni do konca poslovne dobe. sporazumno z odborom, kateri ima polno moč, da pokliče novega člana k funkciji, člani šolskega odbora imajo vsi enake pravice in dolžnosti in so odgovorni za svoje poslovanje vsakoletni delniški seji.
6.	Ustanova mora v smislu navedenih točk sestaviti pravila in se strogo ravnati po njih.
7.	Poslujočemu odboru se dajo polnomoč v odločevanju v spornih zadevah in le delniška seja je kompententna razveljaviti njih sklepe s dvetretinsko večino.
8.	Nastavljanje učnih moči je poverjeno šolskemu odboru in iste lahko tudi odstavi, če uvidi to potrebno storiti v korist ustanove.
9.	Odklanjanje učencev preprečuje le tehnične ovire ali pa slabo ponašanje kandidata v javnosti.
10.	V slučaju likvidacije postane vse premoženje Slovenske šole v premičnini in gotovini ne-o poročena last S. J). D.
Ker nam • je- tilustanova zelo pri srcu in ji želmio, da bi po-voljno uspevala, ter zadostila ciljem, ki se želijo topogledno doseči, apeliramo na cenj. zbornico, da sprejme predloženo resolucijo v celoti besedila in bodoče izvajanje.
Cleveland, Ohio, dne 19. januarja 1932.
Joško Penko, John Rožanc, Frank Hvny, Frank E. Lunka.
Rudolf Perdan,
Frank Hyn.v, Louis Kaferle,
(Dalje prihodnjič.) -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeli.
POSLOVENIL DR. A. H.:
CARSKI SEL
Vzrok naglo izgovorjenih besed pa ni ostal tako prikrit, kakor sta mislila častnik gardnih lovcev in general Kisov. O tem se sicer ni govorilo niti uradno niti poluradno, ker ni bilo dovoljeno "z ukazom," toda nekateri dostojanstveniki so bili vendar bolj ali manj natančno poučeni o dogodkih onstran meje. Toda kar je bilo znano samo tako približno, o tem ni govoril nihče. Samo dva gosta brez kroja in brez odlikovanj sta natihoma govorila o zadevi. Videti je bilo da sta o njej zelo dobro poučena.
Kako in po kakšni poti sta ta dva navadna človeka zvedela, kar so druge, celo najuglednješe osebe komaj slutile? Tega bi nihče ne bil mogel povedati. Sta li stvari vedela ali videla naprej? Ali sta gledala onkraj omejenega obzorja, ki obdaja vsako človeško oko? Sta li vohala naj' skrivnejše vonive? Kdo ve?
Oba moža, eden1 Anglež, drugi Francoz, sta bila velike in suhe postave. Francoz je bil zagorel kakor prebivalci vroče Provence, Anglež pa rdeč kakor ugle^ den mož iz Lancashira. Umerjeni, mrzli, v kretnjah in besedah štedljivi Anglež je govoril in se kretal, kakor bi ga enakomerno gibala prožna vzmet. Nasprotno pa se je živahni in vihravi Francoz izražal obenem z ustnicami, očmi in rokami.
Ta naravna razlika bi bila mogla presenetiti samo površnega opazovavca. Toda '.strokovnjak, ki bi bil tujca opazoval natančneje, bi bil nasprotje med njima označil tako. da so bile Francoza "same oči," Angleža pa "sama ušesa."
Francoz je imel v resnici tako občutljive oči kot naj spretne j ši glurnač, ki .'spozna karto že pri enkratnem mešanju po taki malenkosti, da je nihče drugi ne opazi. Imel je, kakor pravimo, izvrsten "spomin očesa."
Nasprotno pa se je zdel Anglež ustvarjen posebno za to, da posluša.. Ako je slišal glas le enkrat, ga ni pozabil nikoli več. Po desetih, po dvajsetih letih bi ga bil spoznal izmed tisoč drugih. Ušes sicer ni imel tako gibljivih kot uhlji nekaterih živali. Ker pa so učenjaki dognali, da so človeška ušesa samo "skoraj" negibljiva, je lovil glasove najbrže tako, da je bolj ali manj natezal, premikal in sukal svoja ušesa.
A n g 1 e ž je bil poročevavec "Daily-Telegrapha," Francoz pa :
dopisnik . . . Katerega dnevnika ali katerih dnevnikov, tega ni povedal. Ako ga je kdo vprašal, je odgovoril šaljivo, da dopisuje "svoji sestrični Magdaleni." Dasi je bil navidezn nepremišljen in prevel zgovoren, se vendar ni nikoli izdal in je bil morda bolj molčeč kakor njegov tovariš pri DailyTelegraphu.
Na slavnost, ki se je vršila v > uvi palači ponoči od 15. na 16. julij, sta prišla kot časnikarska poročevavca.
Omenjati ni treba, da sta bila oba vneta za svoj poklic. Iskala sta najrajši nepričakovanih novic. Pri tem ju ni mogla nobena težava in nobena ovira odvrniti od cilja, ki sta ga zasledovala.
Dnevnika, katerima sta poročala, sta pa tudi v polni meri skrbela za to, da jima ni bilo treba varčevati z denarjem, z doslej najzanesljivejšim, najhitrejšim in najsposobnejšim sredstvom za poizvedbe. V njuno čast moramo pripomniti, da niti eden niti drugi nikoli ni posegal v zasebno življenje. Nastopala sta le tedaj, kadar je šlo za državno ali družabno korist. Skratka, bila sta ugledna politična in vojaška poročevavca.
Francoski poročevavec se je imenoval Alcide Jolivet, angleški pa Harry Blount. Srečala sta se prvič pri slavnosti v Novi palači, o kateri stil morala poročati svojima dnevnikoma. Vsled različnih značajev in stanovske zavisti bi se bila morala prav za prav drug drugega izogibati. Toda ne! Celo iskala sta se, da drug drugemu izvabita dnevne novice. Bila sta kakor lovca, ki lovita po istem lovišču. Kar zgreši eden, utegne zadeti drugi.
Ta večer je tičalo očividno nekaj v zraku. Zato sta prežala.
"Ako bi ne bilo drugega kakor jata rac," si je dejal Alcide Jolivet, "je vendarle vredno strela."
Kmalu potem, ko je od'šel general Kisov, sta se poročevavca začela pogovarjati. Izprva sta se samo preizkušala.
"Slavnost je v resnici dražest-na, gospod," je dejal z ljubeznivim obrazom Alcide Jolivet, misleč, da mora začeti pogovor tako, kot se spodobi za pristnega Francoza.
"Sem že brzojavil: Sijajna!" je odgovoril hladno Harry Blount. Pri tem je posebno pO' udaril zadnjo besedo, ki jo rabi vsak državljan "Zedinjenega kraljestva," kadar hoče izraziti svoje občudovanje.
"Mislil sem pa vendar," je pristavil Alcide Jolivet, "da moram sporočiti svoji sestrični. . ."
"Svoji sestrični? . . ." je ponovil Harry Blount s presenečenim glasom in ga, prekinil.
THE OLD HOME TOWN
KcjialeKjd U. R. Patent Office
Stanley
Tudi rokoborec Tunney se boji za otroka
Hamilton, Bermuda, 8. marca. Gene Tunney, znameniti roko-ljorbec, se je zavaroval, da mu ne ugrabijo otroka, kot so ga ugrabili Lindberghu. Hiša v New Yorku, kjer se nahaja otrok Tunneya, je noč in dan zastražena.
Nadvojvoda Oton je nevarno zbolel
Bruselj, Belgija, 7. marca. — Nadvojvoda Oton Habsburški, najstarejši sin bivše cesarice ^'ite, je nevarno zbolel za notranjo boleznijo.
"Da," je povzel Alcide Jolivet, "svoji sestrični Magdaleni, ki ima rada hitra in dobra poročila. Sporočil sem ji torej, da je bilo pri slavnosti vladarjevo čelo nekoliko mračno."
"Meni se je zdelo jasno," je odgovoril Harry Blount, ki je hotel morda zatajiti svojo misel.
"In ste tako sporočili tudi Daily-Telegraphu ?" "Seveda."
(Dalje prihodnjič.)
--o-
VESTI O LINDGERGHU
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ukradli krasno dete Lindbergha, ne mislijo otroka več vrniti. Mati Lindbergha je že obupala, da bi otroka še kdaj videla. Lindbergh sam je molčeč, siten, raz-dražljv, skoro neznosen. Nihče mu ne more zameriti. Le naj se vsak mladi oče ali mati postavi na njegovo stališče, da zgubi sina prvorojenca tako nepričakovano, pa bo dobro razumel položaj, v katerem se Lindbergh nahaja.
Ni čuda, da se Lindbergh ne zanaša več na policijo pač pa je začel samostojno delovati. Pogaja se z banditi, sam daje povelja, išče, obupno išče. Toda medtem pa ni od nikoder glasu o njegovem otroku.
Hopewell, New Jersey, 8. marca. Državna policija preiskuje te dni stare, zapuščene hiše v Sourland okraju. V okolišu kakih 13 milj se nahaja nekako 120 takih starih hiš, do katerih vodijo stara, izvožena pota, po katerih je skrajno težavno voziti. Hiše so bile postavljene še deloma v revolucijonarni dobi. Mnogo posestev je tam tekom let propadlo. V eni izmed teh hiš po mnenju državne policije imajo banditi lahko skritega ctroka Lindbergha. Vreme je skrajno neprijetno, blizard pritiska z vso silo, in pota so globoko zasnežena.
Zanimiva so zopet vprašanja in odgovori med policijo in časnikarskimi poročevalci. Kot je znano, se policija drži skrajno rezervirano in se časnikarji zelo pritožujejo. Policija pravi, da časnikarji preveč poročajo, časnikarji pa trdijo, da ravno iz vzroka, ker policija ne daje v javnost podrobnosti, da je ves položaj tako zapleten. Najnovejši pogovori med časnikarji in policijo so sledeči:
Vprašanje: Ali so banditi poslali kako vest potom Spitalija in Blitza, ali je Lindbergh sploh dobil kako vest od banditov tekom zadnjih ur? Na to policija ni odgovorila. Vprašanje: Ali je kdo drugi se ponudil, da bo kot posredovalec med banditi in med Lindberghom? Tudi na to vprašanje policija ni odgovorila. Vprašanje: Kaj je z Johnsonom? Ali ga je policija, izpustila ali je 'še zaprt? Odgovorite točno da ali ne. Odgovor: Poročila o Johnsonu še nismo dobili, pričakujemo ga pa vsak čas.
Vprašanje: Ali je dobila policija kakšne znake lcloroforma ali kakega, drugega omamljivega sredstva v hiši Lindbergha, česar bi se banditi poslužili, ko so odpeljali otroka Lindbergha? Odgovor: Nobenega znaka nismo dobili, da bi se rabil kloro-forrn ali kako drugo omamno sredstvo.
Vprašanje: Ali je resnica, da je londonska policija brzojavila, j da je strežnica pri otroku Lindbergha, Betty Gow, bila članica komunistične stranke, ko se je nahajala v Angliji? Odgovor: Ne. Vprašanje: Ali je stopila oblast v državi New Jersey v do-tiko z newyorško policijo glede pismu osebe iz Mansfield, Pa., ki zahteva $500,000 odškodnine? Odgovor: Ne. Vprašanje: Kaj misli policija, ki dolži Časopise radi poročil o Lindberghu, o predlogu časopisja, da suspendira za 48 ur vsa poročila o Lindberghu, ako trdi policija, da je časopisje krivo? Nbbene-nega odgovora na to vprašanje.
Vprašanje: Ali niso imeli dailies popoldne konferenco v hiši p j Lindbergha predsednik univerze i j jllibben, bandita Spitalo in Btlizjj j ter Lindbergh? Nobenega od- J J
govora na to vprašanje. Vprašanje: Ali so banditi vzeli s seboj kak blanket, ko so odpeljali otroka? Odgovor: Ne. Vprašanje : Ali sta dobila Lindbergha ali njegova žena kako grožnjo radi otroka, odkar je bil rojen? Nobenega odgovora. Vprašanje: Ali ima Lindbergh kak vzrok, zakaj so banditi odpeljali otroka? Nobenega odgovora.
Vprašanje: Ali so bili preiskani vsi nekdanji in sedanji strežniki na domu Lindbergha in natančno izprašani in oproščeni krivde? Odgovor: Nihče ne bo oproščen, dokler vsa stvar ne bo pojasnjena. Vprašanje: Ali so banditi priporočili Spitalija in Blitza, da sta posredovalca med njimi? Nobenega odgovora. Vprašanje: Koliko oseb je direktno zapletenih v ta zločin ? Nobenega odgovora.
Vprašanje: Načelnik državne policije trdi, da otrok ni mogel biti ugrabljen pred 8. uro zadnji torek. Zakaj mu je čas tako natančno znan? Odgovor: Miss Gow je šla v otrokovo sobo okoli 8. ure. Vprašanje: Kdo je bil v hiši Lindbergha, ko se je pripetil zločin? Odgovor: Samo družina Lindbergha in služabniki. Vprašanje: Kaj so bile prve besede Betty Gow, ko je povedala Lindberghovim, da je otrok ukraden? Odgovor: Prve besede so bile izgovorjene v razburjenju in niso znane. Vprašanje: Kdo je bil prvi, ki je sporočil policiji o zločinu? Nobenega odgovora.
Vprašanje: Ali so banditi zahtevali kako definitivno svoto za otroka? N o b e nega odgovora. Vprašanje: Ali je policija dognala, da je kak uslužbenec Lindbergha zapleten v zločin? Nobenega odgovora. Vprašanje: Ali je Col. Lindbergh dobil kako pismo od Japoncev? Nobenega odgovora, Vprašanje: Ali ste pripravljeni vprašati Col. Lindbergha, če je tekom zadnjih treh mesecev imel govor, v katerem je napadel Japonce? Nobenega odgovora.
HALI OGLASI
I z urada
dr. Presv. Srca Jezusovega.
Sklep društvene seje z dne 14. februarja, 1932, je bil, da vsak član, ki ne more plačati mesečnega asesmenta, se mora javiti pri vsaki mesečni seji, da pojasni društvu, je li še voljen biti član društva ali ne. Kdor se ne javi na seji, se društvo ravna po pravilih. Prosi se tudi vse člane, da napišejo v plačilno knjižico svoj pravilni naslov. To je potrebno radi obiskovalcev bolnih članov. Nadalje se prosi vse članstvo, da kadar imate kakšno zadevo s tajnikom, pridite med 6. in 7. uro zvečer. Za pobiranje asesmenta je določen dan 25. v mesecu. Druge dneve se absolutno ne vzame ni-kakega asesmenta. Upam, da boste vpoštevali to obvestilo skozi celo leto. Z bratskim pozdravom—Leo Novak, tajnik.
(Mar.9.11.)
Odda se
front soba za fanta ali dekle, s hrano ali brez. Istotam se odda tudi stanovanje s štirimi sobami. Vpraša se na 6513 Edna Ave.
(58)
Pozor! Znižane cene!
Naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem, da so se obleke zelo znižale v ceni. Sedaj dobite po najnižji mogoči ceni doma narejeno obleko. Moje delo je garantirano.
Louis Srpan
slovenski krojač 17822 Marcella Ud.
(Mar.2.4.9.11.16,18)
m>:i:::r.m:::j:»:mu:m::m:ttttmtm::u
| -KUPON-
I Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in Lu Salic Theatre
3—!) "32
8
Resolucijo :
1.	Započeta Slovenska šola v
: S. D. D. naj bo narodna ustano-' va, prosta vsakega političnega ali verskega prepričanja. Principi v vzgoji mladine naj sloni- ; jo v spoznanju slovenskega jezika, litareture, umetnosti in splošne znanosti.
2.	Ustanova Slovenska šola naj se vzdržuje z lastnimi sredstvi, prostovoljnih doneskov, podpor in šolskih prireditev. Nikoli in v nobenem oziru ne smejo stroški šole obremeniti korpo-racijo S. D. D. Korporacija S. D. D. lahko posodi vodstvu šole potrebno svoto, proti vračilu za določen čas.
3.	Najemnina za uporabo 'šol skih prostorov je za nedoločen čas prosta in sicer, do časa, dok-i ler se uvidi, da je ustanova Slov. sole sama plačila zmožna zadosti - j li zahtevam! najemnine. Tukaj se ne vključuje najemnina za pri-
j 1'editve, ker ista mora biti brez-
*mm

AffiRlSKA DOMOVINA, MARCH 9TH, 1932
iigthM^i'Trii" nr-jV_ r
ni, da hi bil Francisco njfigoV brat — da jr tako 7.0I0 v sorodu v. njim, ko je še vedno mislil, da je morski razbojnik
(Dal j p prihodnjič.)
no so je začudil, ko je čital na njem ime: "Cecilija Templemore" — imo svoje matere. Vsa povest mu je biLa dobro znana, kako so namreč rešili njega in kako se je splošno mislilo, da sta mila njegova mati in brat izgubljena. Lahko si mislimo, kako zelo je sedaj želel zvedeti, kako ji' prišlo to Sveto pismo Franciscu v roke. Niti sanjalo se mu
MORSKI RAZBOJNIK
SPISAL
KAPITAN FREDERICK MARRYAT
IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.
Lewis Tibbetts, zavarovalni agent, iz Št. Louisa, ki toži bivšega predsedniku Zcd. držav, Calvin Cooli-dga za $100,000, lcer se je slabo izrazil, ko je govoril po radio, o zavarovalnih agentih.
Tom Mooney, znani delavski boritelj, ki bo ta mesce pomiioščer), kot se je izjavil veki ugledni newyor-ški časopis.
RABLJENE PREPROGE
JAKO POCENI
Mere G>:8 do 9x12
$4.50 IN VEČ Vprašajte za Mr. Peruška
15428 Waterloo Rd.
St. Clalr-Collinwood kara do E. 156th St.
Dubrovnik
Edina direktna proga iz Amerike v
JUGOSLAVIJO
Brez prekrcanja, carinskih težkoč ln dolgih železniških voženj
z velikimi, modernimi in krasnimi morskimi palačami
Debeli presiči naravnost iz dežele
Vseh velikosti, živi ali osna-žctii, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljemo v ponedeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami.
iz New Yorka naravnost za DUBROVNIK ALI TRST
VULCANIA..............12. aprila
SATURNIA..............29. aprila
ob silno znižanih voznih cenah
Ugodna vožnja, izvanredna pažnja, izvrstna kuhinja, brezplačna inostranska viza in neznaten strošek za prtljago.
Preskrbite si kabino vnaprej potom svojega agenta
H. F. HEINZ
Vine St., Slop 150 Willoughby, O. Tel. WicklilTe 110-J-2
LED IN PREMOG
TOČ:NA POSTUlStllA
JOSEPH KERN
SI.OV KNSKI UA7V AŽAI.EC I.EOll IN PIUSMOGA
1191 E. 167 III St.
HokllUtel KEiinior* 4381
COSULICH LINE
17 Battery Place. New York. N. Y.
V Pocahontas, Va., je nastala v premogorovu razstrelba, ko se je nahajalo pod zemljo 88 premogarjev, ki jih je zasido... Reševalno moštvo je dobilo že precej trupel, toda .še ne-vseh. Nekatera trupla so bila tako ožgana, da se jih sploh■ ni mogld spoznati.
KADAR POTREBUJETE POGREBNIKA
pri vas, bi morali dati prednost samo eni stvari, da je izvežban, vesten in izkušen mož najboljši.
Naš zavod ima same izkušene može.
Stroški se pa ravnajo po vaši želji.
A.Grdina&Sons
POGREBNI ZAVOD
HEnderson 2088
Na sliki vidite novi "baby Ford," ki je bil izdelan v Londonu. Kot pravijo, bo nekako tako izgledal novi Ford, ki pride te dni enkrat na trg tudi v Ameriki.
"To je moje," je odgovoril Francisco.
"Ali vas smem vprašati, kako je prišlo v vašo last?"
"To je edino, kar mi je ostalo od nekega, ki ga ni več med živimi. Ta knjiga je bila edina tolažba moje umorjene matere in od tedaj je tudi moja. Dajte mi jo, morebiti bom potreboval sedaj njene pomoči še bolj, kakor sem jo kdaj poprej."
"Ali je bila vaša mati umorjena, kakor pravite?" je vprašal Edvard zelo ganjen.
"Da, povedal sem že to in ponavljam še enkrat."
Sodnik je zopet vstal in porotnikom še enkrat ponovil pričanje. Dasi očividno naklonjen Franciscu, je izjavil, da je vendarle dolžan opozoriti porotnike, da ima pričanje mlade go-spice mnogo olajševalnega za obtoženca v sebi. Odločil se je torej, da ga priporoči po obsodbi Njegovemu Veličanstvu v pomilostitev, da je pa njegovo življenje vendarle v nevarnosti, ker je bil udeležen pri mnogih dejanjih morskih razbojnikov. Nobenega dokaza ni, da ne bi bil nikdar in v nobenem primeru ravnal skupno z razbojniki, najsi se da misliti, da je pozneje obžaloval svoja prejšnja dejanja. Kakor se ume je samo ob sebi, je pričanje krmarja Hawk-hursta popolnoma neveljavno in bres vrednosti. Uničiti se mora vsak vtis, ki ga je morda napravilo na škodo Franciscu. Na drugi strani pa je njegova neprijetna dolžnost pripomniti, da je bilo pričanje mlade španske gospice neugodno zanj, ker je kazala na dobre odnošaje med tem mladim možem in razbojniškim kapitanom. Dasi je njemu (sodniku) samemu zelo pri srcu usoda obtoženčeva, mora vendar proti svoji volji opomniti porotnike, da pričanje v celoti nikakor ne zadostuje za popolno očistitev. Zaraditega misli, da je dolžnost njih vseh glasovati za obsodbo, ker so vsi obtoženci krivi.
"Mylord," je dejal Edvard Templemore nekoliko sekund potem, ko je sodnik sedel, "ali ni mogoče, da bi vsebina tega zavoja, s katerega se še nisem drznil odpraviti pečata, pričala v prid jetniku? Ali ugovarjate morebiti, da se odpre ta zavoj, preden izreko porotniki svojo sodbo?"
"Prav nič," je dejal sodnik, i "toda kaj mislite, da je v njem?" 1
"Vsebina tega zavoja," je de- 1 jal Francisco pri tej priči, "so pisma razbojniškega kapitana. < Izročil mi ga je, preden smo za- . pustili ladjo, ter mi obenem re- < kel, da mi pisma povedo kaj več 1 o mojih starših. Mylord, v svo- : jem sedanjem položaju zahte- ■ vam ta zavoj nazaj ter ne dovo- i ljujem, da bi se pisma prečitala v tej sodni dvorani. Ako že moram umreti sramotne smrti, naj mi bo dano, da vzamem s seboj tudi te skrivnosti, da ne bodo še moji sorodniki moral? trpeti sramote."
"Ne, ne, dajte si svetovati!" je vzkliknil Edvard Templemore, jako razburjen: "v poročilu in pisavi kapitanovi, ki se lahko izpriča po glavnih pričah, je morebiti priznanje in potrdilo vsega, kar ste izjavili, ter bo tudi služilo za pričo, ali ne, my lord?"
"Ako se dokaže, da je pisava res kapitanova, gotovo," je odgovoril sodnik; "posebno, ker je bila ta gospica navzočna, ko mu je kapitan izročil zavoj, ter je čula njegove besede. Ali dovolite, da ga porabimo kot pričo, mladi mož?"
"Ne, mylord," je odgovoril Francisco, "dokler se mi ne dovoli, da sam pregledam vsebino. Nikakor nečem, da se zve njih
i
vsebina, razen ako sem uverjen-da se me častno oprosti. Potem < naj porotniki le izreko svojo ] sodbo."
Porotniki so odšli na posvet, ] v tem pa je stopil Edvard s Klaro k Franciscu ter ga naprosil dovolitve, da sme odpreti zavoj, i Toda Francisco se ni vdal njiju ; prošnjam. Naposled so se vr- 1 nili porotniki in njih načelnik je vstal, da. prečita izrek porotnikov; splošno pričakovanje in napetost pa sta bili naravnost mučni.
"Mylord," je dejal načelnik
porotnikov, "naš izrek se glasi _ >>
"Stojte, gospod," je vzkliknil Edvard Templemore ter z eno roko objel začudenega Franci-sca, drugo pa iztegnil proti porotnikom in načelniku: "Stojte! Ne storite mu nič žalega! To je moj brat!"
"In moj rešitelj!" je vzkliknila Klara ter pokleknila na drugi strani pred Francisca ter spo štljivo dvignila roke k njemu.
Ta novica je vplivala na občinstvo kakor strela iz jasnega neba. Načelnik porotnikov se je sesedel v svoj stol in sodnik in vsi v sodni dvorani so bili kar iz sebe od čudenja. Za smrtno tišino je nastopila splošna zmeda in sodnik je brez uspeha po-1 izkušal pomiriti poslušalce.
Edvard Templemore, Francisco in Klara so še vedno tvorili isto skupino in nikdar ni bilo videti lepše. In sedaj, ko sta stala skupaj, je vsakdo v dvorani zapazil močno podobnost v obrazih teh dveh mladih mož.
Barva Franciscovega obitea je bila nekoliko temnejša od Ed-vardovega, ker je izza mlala vedno živel v krajih tropičniega solnca, toda poteze so bile v obeh enake.
Precej časa je trajalo, preden se je sodniku posrečilo napraviti mir v sodni dvorani. Ko se je to zgodilo, sam ni vedel, kako naj bi nadaljeval.
"Mylord," je dejal Edvard Templemore, "jetnik je dovolil, da se zavoj odpre."
"Tako je," je rekel Francisco žalostno; "najsi prav malo pričakujem od tega. Oh! Sedaj imam vse, radi česar bi rad živel — sedaj, ko se začenjam oprijemati življenja, sedaj čutim, kakor bi bilo izgubljeno, vsako upanje! Dnevi čudežev so minuli in nič drugega ne more dokazati moje nedolžnosti kakor če bi se prikazal pravi kapitan iz groba."
"Vrača se iz groba, da izpriča tvojo nedolžnost, Francisco!" je dejal zamolkel glas, ki je osupnil vso sodno dvorano, najbolj pa Hawkhursta in jetnike, še bolj pa jih je prevzela groza in strah, ko je stopala proti prostoru, odmenjenemu za priče, velikanska Kajnova postava.
Toda to ni bila več postava, kakor smo jo opisali v začetku naše povesti. Brade ni imel več in bil je zelo suh in bled in upal. Njegove globoko vdrte oči, upadla lica in kratek kašelj, ki mu je pretrgaval govor, je pričal, da so njegovi dnevi šteti.
"Mylord," je rekel Kajn ter se obrnil k sodniku, "jaz sem morski razbojnik Kajn ter sem bil kapitan 'Avengerja'! Sedaj sem še prost! Prostovoljno prihajam semkaj, da pričam o nedolžnosti tega mladeniča! Do sedaj še nisem imel vezi niti na roki, niti na nogi! Nisem še jetnik in obsodba se ne tiče mehe. Zaraditega je v trenutku moje pričanje veljavno. Nihče v tej sodni dvorani me ne pozna razen onih, ki so ujeti in katerih pričanje ni veljavno. Zaraditega zahtevam, da me zapri-sežete, in sicer zaraditega, da rešim življenje tega mladeniča." Nenavadno svečano se je vr-
šila prisega. • ■
"Mylord in gospodje porotni- 1 ki; bil sem v sodni dvorani od c začetka obravnave do sedaj, in izjavljam, da je vsaka beseda, ki ; jo je izpregOvoril Francisco v ( svojo obrambo, popolnoma res- | nična, čisto nedolžen je pri vseh r plenih in umorih. Tudi oni za- f voj bi izpričal to. Ker pa so v j njem skrivnosti, o katerih sem } želel, da jih ne bi zvedel nihče drug kakor F rančisco sam, sem • rajši stopil prostovoljno pred , vas, kakor pa da bi se bile' od- , prle pred mojimi očmi. Kako 1 je spoznal ta mladi častnik, da , je Francisco njegov brat, ne ] vem. Toda sin je Cecilije Tem- , plemorove; torej je to resnica. Toda zavoj vam pojasni vse." <
"Sedaj pa, gospodje, ko ste prejeli moje pričanje, sem zadovoljen. Storil sem eno dobroto, j preden umrjem. Sedaj se vam podajam kot morski razbojnik in ničvredni morilec v roke pravice. Res je, moje življenje je skoraj končano — temu lopovu se imam zahvaliti za to. A rad prejmem smrt, kakršno zaslužim, za pokoro za toliko zločinov."
Kajn se je nato obrni k Hawk-hurstu, ki je stal blizu njega in bil še vedno na vso moč osupel. Ni se še zavedel prvega strahu ter je še vedno mislil, da je prihod Kajnov res kaj nadnaravnega.
"Lopov!" je zaklical Kajn ter zavpil Hawkhurstu skoro na ušesa, "dvakrat pasji lopov! Umreti moraš kakor pes, ne da bi se ti posrečila osveta! Fant je rešen in jaz sem še živ!"
"Ali res še živiš?" je dejal ' Hawlchurst ter se počasi zave- j del iz svojega strahu.
"Da, Še — še živim, s krvjo ' in z mesom; potiplji, lopov! Po- c tiplji to roko, ter se prepričaj! ' Dostikrat si že prej čutil njeno ■ moč," je nadaljeval Kajn po- I smehljivo. "Sedaj pa, mylord, s končal sem. Francisco, z Bogom! Ljubil sem te in ti dokazal svojo ljubezen. Zatorej ne sovraži mojega spomina ter mi ( odpusti — da, odpusti mi, ko me j ne bo več," je rekel Kajn, ki je | povzdignil oči. "Da, tamle je ona, Francisco — tamle je ona! In glej," je vzkliknil ter obe roki . dvignil visoko nad glavo, "smeje se mi semkaj dol — da, Francisco, tvoja blažena mati se smeje ter odpušča -----"
Ni dokončal stavka. Zakaj, ko je držal Kajn roke kvišku, je Ilawkhurst za njegovim pasom zapazil nož. Kakor bi trenil, ga je izvlekel ter zasadil kapitanu v prsi.
Kajn se je zgrudil na tla in splošen nered je zopet nastal v sodni dvorani. Prijeli so Hawkhursta in vzdignili Kajna s tal.
"Hvala ti, Ilawkhurst," je dejal Kajn z umirajočim glasom, "še radi enega umora boš dajal j odgovor. Rešil si me sramotne smrti na vešalih, na vešalih v tvoji družbi. Francisco, z Bogom!" in Kajn je globoko vzdih-nil in izdahnil svojo dušo.
Tako je umrl kapitan mor-i skih razbojnikov, ki je bil prelil ! toliko krvi v življenju in čigar i smrt je bila posledica še enega : umora. "Kri za kri!"
Njegovo truplo so odnesli iz
dvorane. Sedaj j'o 1<> še preosta- i jalo, da izreko porotniki svojo i sodbo. Vse jetnike, razen Fran- i cisca so spoznali za krive. Fran- i pisco je odšel iz dvorane; sprem- i Ijal ga je novo najdeni brat, i spremljala pa tudi čestitke vseh, i ki so so le mogli preriniti do njega.
OSEMNAJSTO POGLAVJE
Konec
Naša prva naloga je sedaj, da cenjenim čitateljem razložimo, kako je mogel Edvard Templemore domnevati in sklepati, da je Francisco, ki ga je bil malo prej imel za svojega tekmeca, njegov brat in kako se je mogel Kajn zopet prikazati.
Da izvrši povelje, je krenil Edvard Templemore na krov "Avengerja," in ko so njegovi ljudje zbirali dragocene stvari na ladji, je stopil v kabino, ki pa je bila deloma že pod vodo. Tu je pobral neko knjigo, ki je plavala blizu omare in ko jo je še pogledal natančneje, je spoznal, da je Sveto pismo.
Začuden, da je našel tako knjigo na krovu razbojniške ladje, jo je vzel s seboj. Ko se je vrnil na "Enterprise" ter jo pokazal Klari, jo je ta precej spo-(znala za lastnino Franciscovo. Knjiga je bila premočena od morske votle. ^Edvard je mehanično preobračal liste ter pogledal naslovni list, da vidi, ali je morebiti na njem zapisano kako ime. Toda ni ga bilo. Opazil pa je, da se je beli, k platnicam pri-■ lepljeni list odločil in da je na . njem nekaj zapisanega. V sedanjem stanju ga je lahko .po-: polnoma ločil od platnic, in moč-
SATURNIA VULCANIA
'4