PRI 8554 60100*00 □srednja knjižnica P.E.126 66001 «UPt JhLlnlna D,’čana v gotovini • oostalt I grupo SKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 252 (9860) TRST, sobota, 29. oktobra 1977 v Govcu^nrt Jk SfCei“J?Jat4 ! Tr*tu JU- “2J» ,1945, Diegov predhodiuk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» — • p nji Tret>uS1’ °° 18 seplembra 1944 do 1 tpa-la 1943 v taskami «Sloveni.ja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka BO je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. S SINOČNJE SEJE MINISTRSKEGA SVETA najemnine in izgoni iz stanovanj bodo «zamrznjeni» še tri mesece Izredni ukrepi in podpore za ladjedelnice * '1 ',ada 'e na sinočnji seji sklenila podaljšati režim «/,a- l*i>nca 1,1'• "ai''ninln» do 31. junuaria 1978 za mestna stanovanja, do SM,,, Prihodnjega leta pa namembo nepremičnin za hotelske storitve. .. 7. zn hi«.... I/DI nci .. ___ „ J1„I...i.i__n......... ti, j 0 zahtevo KPI in PSI je vlada v istem odloku sklenila »zararzni-Kore°nc iz stanovanj do konca februarja 1978. nijnj_, ,e Pojasnil pristojni pravosodni n."1'. Bonifacio velja režim «za-B, Jenih« najemnin za vsa stanova- .... ni dmiin.i, živa," lnižhiske enote, ki so že tiho V|, “Bednosti tega režima, vendar jpini. s, sk,cP vplival tudi Sj .. ,C’ ki niso bile «zamr: 19'avi 'maj, na na- c; ki niso bile ((zamrznjene«, za primere družinskih enot, n?,,";1'! Vt'č kot osem milijonov let-ki p°hcdka. V tem primeru lastni-?.viša..n°van.i ne smejo samovoljno tiovj _ j~ar>Erin, dokler ne bo sprejet Min-4 n 0 (n višjih'Stanarinah. Ka tittib ,f£’ skupPa všota letno izpla-t^» _ ^(tnarin (torej skupna «ren *ii 42enrcmibnin) naj bi znašala 4000 ■ Vill?li'ia,'d- 2«uii 4 So r^zumcti, dg lfj (ja 4'<>clstotna^ renta previsoka "'b raia.i° Pri prvotno določe- Bfintakp ^totkih. so pa izrazili klili fjsnost Preverili na pogaja-tijev alPl vPbv posameznih krite- kl1 .ip1^0 Se k vladni seji. V začet-foča] o S*hanji minister Forlani po-zasedanju izvršnih organov "'•H, evropske skupnosti s posebnim poudarkom na zahteve »sredozemskih držav*. Forlani je poudaril, da se bodo evropske države, ki segajo v Sredozemsko morje, borile za zaščitne cene svojih tipičnih pridelkov, kar že uživajo, «eelinske države*. Poudaril je tudi, da se Italija v tem smislu zavzema za vstop demokratične Španije v EGS. Sredi novembra bo na poti pridružitve Španije e-vropski skupnosti storjen nov korak, ko bodo predstavnika njene vlade povabili na sejo ^evropskega sveta*. Minister za finance Pandolfi je o-risal zakone, ki spreminjajo ’ sedanji sistem davčnega izterjevanja, minister za trgovinsko mornarico Lnttanzio pa ukrepa v korist ladje-delske industrije. Ker ta ukrepa neposredno vplivata na krizo italijanskega in evropskega ladjedelstva (torej 'udi tržaškega), jih je vlada sprejela kot «izredna» za obdobje do prihodnje pomladi, ko bi moral biti dokončan načrt za restrukturacijo ladjedelnic. S prvim ukrepom je vlada sklenila, da bo vsaki ladjedelnici prispevala eno tretjino vrednosti grajene ladje, kar predstavlja pomembno proizvodno jamstvo in zaščito pred tujo konkurenco. Z drugim ukrepom pa je vlada namenila nadaljnjih deset milijard v «sklad za ladijski krčdit*. Dejansko gre za državni prispevek na obresti, ki jih ladjedelnice plačujejo na najeta posojila. Vladni glašnik je še posebej poudaril, da bosta ukrepa blagodejno vplivala na zaposlitveno raven v ladjedelnicah. Pred ministrskim svetom je Andreotti predsedoval seji medministrskega odbora za cene (CIP), ki je določil nove kriterije za določitev cene naftnih izdelkov, (st.s.) Sindikati zahtevajo pospešitev izvajanja osimskih sporazumov Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je nastopila pri vladi s priporočilom, naj bi poskrbela za čim prejšnjo ustanovitev mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki jo predvidevajo osimski sporazumi iz leta 1975. Sindikalna zveza sc je predhodno o tem posvetovala s predstavniki sindikalnih organizacij iz Furlanije - Julijske kra jine. V poročilu, ki ga je objavila v zvezi s svojim nastopom pri vladi, sindikalna zveza naglasa, da se obveznosti, ki so bile sprejete s podpisom osimskih dogovorov, izvaja|o z veliko zamudo. K temu je treba dodati, da še vedno niso definirane pobude za začetek izvajanja razvojnih načrtov, kar Utegne še znatno oši-bifi že tako zrahljano socialno in gospodarsko Strukturo dežele Furlanije - Julijske 'krajine. Sindikati nadalje Zahtevajo, naj sc vlada1 poveže z njimi, da bi skupno poskrbeli za to, da ne bi odsotnost javnih orgaifov o-mogočila nastanek nasprotujočih si pobud, ki bi odvračale od glavnih ciljev sporazumov, se pravi od razvoja prizadetih ■ območij iu od gospodarskega sodelovanja med sosednima državama. POTRJENA ZA 15, NOVEMBER SPLOŠNA STAVKA INPllSrlUJSKIH DELAVCEV Sindikati zahtevajo srečanje z vlado o industrijski politiki Tajništvo federacije CGIL-CISL-UIL odposlalo Andreottiju dokument z zahtevami v zvezi z reformo sistema državnih soudeležb RIM — Kot je napovedala r.rejšnje tedne, je tajništvo federacije CG IL-CISL-UIL odposlalo predsedniku vlade dokument ■/. zahtevami, ki zadevajo industrijsko politiko, u-činkoviio reformo sistema državnih soudeležb, sanacijo zadolženih podjetij in davčno (oziroma mezdno) politiko v prihodnjem letu. O teh vprašanjih se sindikati mislijo pogajati čimprej ih so zato, v znak pritiska, potrdili napovedano splošno stavko vseh industrijskih delavcev, ki bo 15. novembra. Stavko bodo odpovedali samo v darstva in zaščito zaposlitvenih ravni*. V svojem dokumentu zahttevajo od vlajic odgovore na sledeča vprašanja: desetletni načrt na področju gradbene dejavnosti, energetski tia-črt in varčevanje (sindikati prc dlagajo v nekaterih pri menili celo (tracioniran.jc*), odprava spolovi-narstva v kmetijstvu, znižanie cene denarja in nadzor nad cenami. V zvezi s sanacijo podjetij in preusmerjanjem industrijskih dejavnosti so sindikati pripravi jeni razpravljati o »mobilnosti delov- primeru, da bo vlada v tem času nt. sile». pnd pogojem, da jo bodo pristala na sindikalne zahteve, kar je malo verjetno. Prvenstvena je, po mnenju sindikatov, reforma sistema državnih soudeležb, ki naj postanejo »operativno sredstvo za obnovo gospo <>l,ll""i Mi,,,,,,, lllil,ilillllllil,llill{lm»m.llllil,llil,ll,,lli|lll|ll,lti,tiltlitet i.?? «vrha* J1,1? vLne bili «sami» demokristja-vf,°vna^pr!daja.i° različna in pro-s^šli, .|jta.“sca. Socialisti so te po-Sh sbio« ima.l° resne pomisleke v na katerem bi «o vsem in niče- SJ8*® je v repliki - pred za-rji abja' i^K KPI (besedilo posega ,]%]] ' 't enodnevno zamudo) spet l„4t je t, jlpost novih srečanj, ven-kBu «rnaul. skeptična ob pred-irtMošn« " vrha», na katerem bi Vs» d°loč razpravljali o vsem, sprest ttsh,i„e,le obveze, nato pa bi pri starem. Zato predla-aMesteWKlsti' nai »e obnovi «meto-L9Pljat.. n srečanj*, skupnega po-ihV za h pr°blemov, iskanja reši-Di^ta, g e]avnost vlade in parla-J6 tberi drugimi besedami, spoče-bietoriStt'an'tami mora biti stal-■ 4t|anja a dogovarjanja pa «način Nap0]i. v Prihodnjih mesecih. '^ail je v svojih zaključkih Hi An- tk ‘9 tun- v svojin zčlkiju C^ju* ' VpraSanje. ka-i «tw sta Vtli ?zir°ma po sedanji eno- Š&JSLfn je mnen'ia’ da vi i^unuf.T sporazum in konec v ^ak 'stlčne diskriminacije - pr-eda poti sodelovanja KPI C,s0ora>,,l}i 'zvaianja programske-il? Času J*1® in zadržanja KPI v 'i l"dado j ra tore.i biti oblikova-^ri .demokratične enotnosti*, |j.a,,ki rit>,llorata biti prisotni obe je avskega razreda. Napo-(sleri»?.redno odgovoril social i-ti ^ so spraševali, vij »še telo te,h' u,<rcelli vd. Zambet-ta, 55-letni ‘Marčo’ Gozzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN' (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commerciale 26, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). (od 8.30 d0 13. In od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. Ariston 16.00 «Le nozze di Barvni film v nemščini. , Mignon 15.15 «L’idolo di Acapu1'-" Elvis Presley, Uršula Andress-vni film. -kasno sprejel solidarnostno resolu-'■1° z delavci tržiške ladjedelnice ‘‘sleantieri*. ki jim grozi vpis v ®Dolnilno blagajno. Resolucija se ,avzeina /a sprejem konkretnih u rePov na vladni ravni za preklic '^'rePa o vpisu 500 delavcev v de-jj?*nilno blagajno, in za čim prejš J° rešitev tega perečega broble ?a’ k’ sredo so delavci tržiške la-■lodelnice uprizorili v Vidmu mo kociio manifestacijo: s Trta 20. ,IJa se je razvil sprevod po mesija nakar so se delavc. u- ' 'Hi pred palačo pokrajinske u-Prec'scdnik pokrajine in na-... n,ki svetovalskih skupin so spre-Ss! ,njihove predstavnike. ^ vsebini resolucije so na sej: 'pregovorili oredsednik pokrajinske Prave in številni svetovalci. Ko-e Pnist Contin je zagovarjal nujnost otnega nastopa v obrambo za-j* sJeV0sti, pri čemer na j se upo . 'ai° tudi novi momenti, ki so ezani z izvajanjem osimskih , P?r8zumov med Italijo in Jugosla-nij°- Socialist Tiburzio je poudaril ■'° v ega načrtovanja na gozdarskem področju, in sicer s ^no definiranimi cilji. Gospodar 1 looloža j je danes skrajno teža-Drii '5r'Vc^° za to pa je treba iskati edvsem v razDršenosti nebud in dPPačnih političnih izbirah, kar sti ,es vsc na rovaš zaposleno Z zagotovitev delovnih mesi je zavzel tudi socialdemokrat Ve: sbasiano, medtem ko ie demo an Englaro zagovarjal stali- j£stji. PP.HIM D.j',da je treba temeljito.preučiti ih okrog 800 ljudi iz vi-en,ske pokrajine. VoSe'a se je nadaljevala z. razprti Uor° katerih tekočih vprašanjih k avr|pga značaja, pred zaključit,,?1 Da 'e i>r:šlo do dogodka, ki j-7 tudi politični prizvok,, ..Pred *tav°aan’iem 0 ■mri|'°vanju prod fov PPkrajinske uprave,,v de jn "° Ustanovo za fizično medicino t0vrehabi!itacijo sta namreč sve stil”Ski £la,Pini KPI in PSI zapu „ 1 dvorapb. Komunist Smisig je r,^r>t'dč zahteval odložitev glasova-5],; ki naj bi ga izvedi; še’e po ^Kl.alni razpravi o imenoval.jih, stevajoč sporazum med šcsti-jjpp .Ankami. Tako so v Tridentu iw imenovanji dosegli 00 )en sporazum med strankami fiviav|iega loka. tako da so prišle $i| - do veljave tudi opozicijske *udi načelnik svetovalske sku-v, '1 pSI Tiburzio je podpri zahic-’^ta^komunistov in konkretno nre-srnp.. - spmuzum. ki naj upošteva .rnicc vsedržavnega dogovora ](, t strankami. Predsednik Turel-izJc' vrnil zahtevo KPI in PSI z V:>rom. češ da velja sporazum Dijg Brankami le za Rim. kjer so k^r brnele določene razmere. na P.a nc nalaga nujnosti, da se dokument, ki ostro ožigosa tak na čin političnega delovanje. V Pctjagu sestanek KPI V Petjagu so se sestali komunisti iz Hadiških dolin, da bi potegnili politični obračun lest'vala tiska U-nita in Dela. ki je bil avgusta letos v tem kraju. Na sestanku so ugotovili, da je bil uspeli praznika komunističnega tiska nadvse zadovoljiv, predvsem je dala KPI zgled drugim političnim organizacijam; kako se lahko italijanščini uveljavlja slovenski jezik. Pole’ tega ja festival Unila in Dela posredoval peste izbe kulturnih vrednot, na katerih bo treba še vztrajati. Predvsem bo treba skrbeti, da se poglobijo teme o kmetijstvu, okolju, e-1. irginaciji, slovenski kulturi in šoli. Na sestanku so nadalje predstavniki KPI -7. Nadiških dolin ugotovili, c’ . komunistična partija prihaja v tem delu Benečije do vse večje veljave. To pa partiji nalaga nove odgovornosti in obveznosti. stvo, da se določijo pristojnosti o-krajev in pokrajinskega šolskega sveta. Obenem pozivata pokrajino, da preuči možnosti za uresničitev zaželenih pobud o poučevanju slovenščine v pričakovanju, da država ustanovi samostojni slovenski šolski okraj tudi za zadostitev potreb v videmski pokrajini. Težave pokrajine pri obnovi šol . tudi način obravnavajo vpraša-v periferiji Tui;el’ovo tein..;'? zaf?ovarjal tudi odbornik Ve-Man0 (PSDI). *ovwSednik.-ie nato prešel na gla-sVct n-le- V dvorani je ostalo le 15 thiso lcev ^ mcd te!Trl c‘va o ■'Vca- O dogodku, predvsem pa !o. v^dsedmkovem nastoou (Turel-tkini ®Dkla.imski tajnik KD), so ko lsti in socialisti izdali skupen Po poplavah - suša Po raznih \ ceh Benečije primanjkuje vode. Že dolgo let ni bilo pa Beneški Sloveniji toliko padavin kakor letos. Zaradi slabega vremen . m obrodilo sadno drevje. V nekaterih krajih sploh niso izkopali krompirja, ker je d zaradi stalnih nalivov. Prav tako ni dozorelo grozdje. Po raznih vaseh ga trgajo šele te dn:. Kar je nadomestilo letošrijj pridelek kmetov, je velika količina gob, a o tem bomo še :sali v prihodniih dneh. Da-n_3 želimo prijaviti odgoyornim o-blast' n, da je več vasi v Beneški Sloveniji po kratki suši brez vode. posebno v .sovodi ' i in šentlenarisbi doiini. Treba bo pregledati vodovode in popraviti cevi. Brez velikih stroškov bi bile vasi spet preskrbljene z vodo. Pravijo tudi, da je precej studencev usahnilo ob lanskem potresu. V krogih videmske pokrajine vlada precejšnja zaskrbljenost zaradi zamude v izplačevanju državnih nakazil za obnovo šol, ki jih je prizadel lanskoletni potres. Dežela je namreč poverila videmski pokrajini obnovo šolskih nepremičnin, do sedaj. pa iz Rima niso poslali niti lire. Načrt o obnovi dokončanih šolskih poslopij je v polnem teku, po vsej verjetnosti pa bo potreben politični pritisk za končno izstavitev prepotrebnih na kazil. Medtem sta pokrajinska svetovalca Petricig (KPI) in Maieroni (PSI) predložila resolucijo o šolskih okrajih, v kateri predlagata srečanje vseh odgovornih z.a šol- VČERAJ V PIRANU V Turinu razstava Knjig o manjšinah Od 8. do 13. novembra prirejata »Libreria Cooperativa torinese* in «Libreria Oomunardi* iz Ul. Boghi-rio azstavo knjige o jezikovnih manjšinah v Italiji. K sodelovanju so vabljene tudi slover ':e organi-zacje v Beneški Stoveniji. Lahko se na . azstavj pošljejo knjige, revije, časopisi, dokumenti, plošče, ki se nanašajo na zgodovino, kulturo, življenje in borbo naše narodne skupnosti. Gradivo nai zai ..ere-sirani pošljejo na naslov: Libreria Comunardi Tji. Boglii — Torino. Poročilo predsednika Primožiča o izvajanju določil osimskega sporazuma in o nacionalni škodi, ki jo povzroča gradnja infrastruktur Svečano predstavljena znanstvena publikacija ATTI Pomembno delo zgodovinskega intUUula Italijanske unije V prostorih piranske občinske skupšč ne so včeraj slovesno predstavili sedmi zvezek znanstvene publikacije ATTI, ki ga izdaja inštitut z.a zgodovinska raziskovanja 1-talijanske unije za Istro in Reko v Rovinju. Slovesne - predstavitve so se udeležili predsednik -iranske občinske skupščine Ivan Bažec, predsednik’ Italijanske unije ža Istro in Reko Mario Bedita in podmetlsed.-nik prof. Leo Fusilli, tržaški pod župan Giorgio Cesare, ravnatelj tržaške ljudske 'univerze prof. G u-sep-e Ša batini Rossi, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta dl-. Karel šiškovič, predsednik samoupravne interesne skupnosti z kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske naroddostne skupnosti Enio Musizza, predstavnik pokrajinskega vodstva KD Jurij Slama ter številni predstavniki javnega, kulturnega in političnega življenja z. obeh strani meje. Prisotna sta bila tudi italijanski generalni konzul v Kopru Gianfranco SKLEP OBČINSKEGA ODBORA V MILJAH V Široka demokratična razprava 0 občinskem proračunu 1978 V poročilu nanizana javna dela in posedi na gospodarskem in socialnem področju dni Q^nski odbor v ’ Miljah je te rH osnutek občinskega oro- Vh Za leto v orihodnjih Va ’. ln sicer od 3. do 17. novem- Bonetli in konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič. V uvodnem nagovoru je direktor Inštituta za zgodovinska raziskovanja v Rovinju prof. Giovanni Ra-dossi poudaril pomen publikacije ATTI. ki j" doslej izšla v sedmih zvezkih na 2.200 straneh. Sodelovalo je dvajset avtorjev, ki so znanstveno osvetlili mnoga zgodovinska dogajanja na istrskih tleh. Sodelavec inštituta Giulio Cerva-ni pa je podrobno razčlenil vsebino sedmega zvezka ter se zahvalil za sodelovanje tudi tržaški ljudski univerzi. Dva tržaška znanstvenika dr. - lancarlo Mucciaccia in prof. Gino Bandella sta namreč dva nova sodelavca publikacije. Prvi je obdelal pomen statutov istrskih mest, konkretno v kraju Bala, drugi pa problem istrskih utrdb iz aspekta predzgodovinskih našel tev. V sedmem zvezku publikacije ATTI so še druga pomembnejša dela kot npr. demografsko - zgodovinska a-rializa beneške Istre v 16. in 17. stoletju avtorja Miroslava Pertoša in pa zapis Libera Benussija o rovinjskih nočnih popevkah. L. O. 41 L ‘ 0 priredili vrsto srečanj s ■Ovniki socialnih, političnih in aarskih krogov občine ter s «bra 1 a*?tvom. Na srkanjih bodo Qzik glavne :x)sta\ke orora-6h n, 'h Poslušali mnenje prizade-v6r»iii7an°v- Po končanih posveto-%itl , l)o odbor predložil osnutek boaetllu svetu, in sicer na seji. vPt11 Gvidoma v sredo. 23. no-V a‘ he^^ilu, ki je priloženo pro-*t j.}.; ie poudarjena namera, da Va odn-ie leto skliče 2. konfe-0 gospodarskih dejavnostih v ■iavr,a' , Nanizana so tudi številna ttittio i. med katerimi nai orne- bflstj jFuPgeološke posege (v vied-?°Vorf milijonov) in Speljavo vo-djo»iovi" ^a*,a krona • Oreh (120 mi storjt dalje okrepitev socialnih H«šanV' nakup novih vozil za od ki K ni? srheti, itd. Tekoči izdatki. vefjj cn Prihodnje leto le za 5% tHilj'ia7u letošnjih, bodo znašali 2 iMtev milijonov lir. Če u !adi da se bo medtem za- *ala HT'aoije vrednost lire zmanj okrog 15%. pomeni, da bodo realni izdatki občinsko uprave v letu 1978 za 10% mahjši od letošnjih. S tem, da ba dala proračun v široko razpravo, želi občinska u -prava doseči, da bo vsakdo na osnovi lastnih presojanj doprine sel svoj prispevek k sestavi posameznih postavic proračuna. Kakršen kali bo izid posvetovanj, naglasa v tej zvezi noročilo, ki ga je sinoči izdal občinski odbor, bo izvršni organ v občini razpolagal z več mnenji, kar bo vsekakor koristila razčiščevanju vprašanj, ki so skupnega interesa za vse občane. Na seji teritorialnega odbora SK GZ za Goriško, goriških članov glavnega odbora Zveze in predstavnikov članic so razpravljali o političnem položaju, o katerem bo tekla beseda na skorajšnjem zasedanju glavnega odbora SKGZ, ki bo prihodnji teden v Gorici. Predsednik teritorialnega od bora dr. Mirko Primožič je imel na tej seji poročilo, v katerem je razpravljal o poglavitnih manjšinskih vprašanjih, zlasti pa o akciji za globalno zakonsko zaščito. Primožič je dejal, da so odpadli razlogi za postopno dajanje narodnostnih pravic, ter dodal, da se mora k ureje vanju naših razmer na osnovi globalnosti pristopiti ’ na podlagi člena 8 osimskega s[x>razuma. Za ta spo razum se je izrekla ogromna večina parlamentarcev ter so mu naspro tovali le maloštevilni izolirani desničarski krogi. Andreotti je slovenski delegaciji obljubil, da bo sestavil komisijo, ki bo na podlagi zakonov in izkušenj pripravila globalni zaščitni zakon. To komisijo bi morali ustanoviti že prejšnji mesec, je dejal Primožič. Ker morajo pri opravljanju te naloge sodelovati tudi Slovenci, je SKGZ že ustanovila več komisij, ki to problematiko preučujejo in se pripravljajo, da bi pomagale pri iskanju enotnih rešitev. Pri tem lx> SKGZ potrebovala pomoč članic in vseli kadrov, da bo svoj iredlog Zaščite, izdelan na podlagi južnoti-rolskega paketa, primerno spopol-nila. Vse ugotovitve bo potrebno preverili z manjšinskimi organizacijami in strankami. Predsednik teritorialnega odbora Primožič jc nato analiziral gospodarsko razvojno politiko na Goriškem, ki predvideva gradnjo infrastruktur na slovenski zemlji v Štandrežu ter v prihodnje tudi v občini So-vodnje. Potrebno bo doseči primerne gospodarske reparacije za škodo, ki jo bomo utrpeli kot skupnost, ter zagotoviti neposredno udeležbo manjšine pri izvajanju osimskih dogovorov kot celote. Tajnik teritorialnega odbora prof. Aldo Rupel je udeležence sestanka informiral o doslej opravljenem delu. V skoraj šestih mesecih dela, kolikor jih ima TO za seboj, je na 14 sejah razpravljal o razlaščanju v Štandrežu, mladinsko - športni problematiki. kulturi in tisku, še v tem letu so na sporedu posvet o tisku in javnih občilih na splošno, sestanek z Glasbeno matico ter sestanek o 'proMemajiki Doberdoba in njegovega' širšega okoliša, V sodelovalo več pri- sotnih. 'Savetij,Rožič je opozoril na asimilaci jo, ki je v teku v Podgori, ter o potrebi okrepitve prosvetnega delovanja. Vlado Klemše jc želel izvedeti, kaj je bilo storjenega, da se zemlja ne bi odtujevala in kakšne so še druge vzporedne pobude, da bi se’ naši ljudje gospodarsko o-krepili.. Arhitekt Jože Ce.j je opozoril na načela, ki predstavljajo iztočnico za sestavo revizije splošnega regulacijskega načrta, ter obžaloval, da slovenske konzulte niso povabili, da bi sodelovala pri izvajanju teh smernic. Opozoril je tudi na nevaren inštrument, ki ga načrt o izgradnji proizvodnih obratov (PIP) lahko predstavlja za razlaščanje zemlje. Predsednik Mirko Primožič je podrobno opisal v30 akcijo za štan-dreško zemljo ter pogovore z lastniki zemlje in s’ političnimi silami, ki so sicer uspele preprečiti grad njo novih stanovanj, vendar pa niso uspele preprečiti odločitve o izbiri lokacije tovornega postajališča, ki jo je občinski svet že potrdil. Polaganje vencev ob dnevu mrtvih S polaganjem vencev pred spominska obeležja in na grobove bomo te dni počastili spomin na padle borce v NOB. Svečnosti se bodo ponekod zvrsti- Idemski pokrajini, ki še nimajo naj-le že jutri, drugod pa v Donede- | osnovnejših narodnostnih pravic. 1 jok in torek. Tako bo delegacija jugoslovanskega generalnega kun zulata jutri položila venec pred spominska obeležja v Tržiču, Doberdobu. Dolu, Vrhu. Sovodnjah, štandrežu, Podgori, Pevmi. , Števe-rjanu1 in Koprivi. Prav tako jutri bodo obiskali tudi spominska obeležja v Beneški Sloveniji, in sicer v Čedadu. Št. Lenartu. Štoblanku in na Matajurju. V torek. 1. novembra, bo delegacija jugoslovanskega generalneea konzulata' ponesla venec v Gonars in na go-riško pokopališče. Na vseh teh sve čanostih bodo navzoči tudi predstavniki VZPI-ANP1. Spominu padlih se bo poklonila tudi SKGZ ki bo v torek zjutraj položila vence pred spomenik v Gonarsu, v Zdravščini in na goriškem pokopališču. V treh slovenskih občinah na Goriškem bodo svečanosti po sledečem redu: Občinska uprava v Doberdobu bo položila venec pred spomenik padlim na glavnem trgu v none-del.jek, ob 19. uri, venec bo nelo žila tudi krajevna sekcija VZPI-ANP1. V Sovodnjah bodo svečanosti jutri, 30. oktobra. Delegacija občinske upraye bo ob 10.10 položila venec pred spomenik na Vrhu, ob 10.30 pa v Sovodnjah. V Števerjanu se bedo poklonili spominu padlih v torek, ob 11. liri, ko bo občinska uprava položila venec pred spomenik na Trgu svobode. Danes zaključek kongresa o vodovodnem omrežju Danes se bo v našem mestu za ključil 5. vsedržavni kongres predstavnikov občinskih pojetij za razdeljevanje vode. Včeraj se je na govorniškem odru zvrstilo več predavateljev, med temi tudi docenti s tržaške univerze Giadrossi, Romano in Torriano. Na dnevnem redu je bila razprava o tehničnih in upravnih problemih v zvezi z razdeljevanjem vode. Danes opoldne se bo razprava nadaljevala, nakar bodo povzeli zaključke štiridnevnega posveta. Prihodnje leto bo kongres v mestu Kioto na Japonskem. • V časnikarskem krožku je od včeraj razstava plošč HI-FI. ki prinaša .vse novosti zadnjega mednarodnega razstavnega salona glasbe, ki je bil v Milanu Razstava je odprta od 9.30 do 12.30 m od 15. d0 22. ure. Skupno sporočilo SSt in SZDl Oba delegaciji ocenjujeta obisk za zelo koi isten. Razgovori so bili odprti in so minili v želji po nadaljnjih stikih in sodelovanju.* Zaradi pokrajinskega kongresa PSI odložene napovedane prireditve V okviru »socialističnih srečanj* bi moral drevi v Gorici govoriti vsedržavni tajnik PSI Bettino Cra: xi, vendar je bil njegov obisk o-dlože na kasnejši čas, kakor so tudi odložili za danes napovedane prireditve. V teku so namreč pri prave na pokrajinski kongres stranke in so aktivisti prav te dni zelo zaposleni. V okviru priprav na pokrajinski kongres bo že jutri občni zbor sekcije PSI v Gorici. S SEJE ODBORA ŠOLSKEGA SINDIKATA , Otroške vzgojiteljice morajo obvladati slovenščino Občni zbor Sindikata slovenske šole bo 30. novembra Na zadnji seji odbora Sindikata slovenske šole v Gorici, ki jo je vodil predsednik Albin Sirk. so o-dobrili stališče v zvezi z volitvami v šolska telesa. O njem smo poročali pred nekaj dnevi ter je vpra sanje sedaj v žarišču slovenske in širše politične javnosti. Podrobno so razpravljali o seminarju slovenskih šolnikov, ki bo v deželni pa lači v Ul. Roma od 7. do 9. no vembra. Predsednik je navzoče seznanil z novostmi letošnjega seminarja v primerjavi s prejšnjimi ter navedel tudi temo predavanja. Sklenzi so. da bodo občni zbor Sindikata slovenske šole sklicali v sredo, 30. novembra, dopoldne, torej v delovnem času. Od zadnjega občne«; .bora sta potekli dve leti. Odborniki so se seznanili tudi z nekaterimi upravnimi zadevami, po tem pa so preučili stahje na otroških vrtcih bivše ONAIRC, ki so sedaj pod državno upravo. Sindikat je s tem v zvezi poudaril stališče, da mora osebje na slovenskih državnih šolah popolnoma obvladati slovenski jezik. Na podlagi tega stališča so preverili sezname nameščenih otroških vzgojiteljic, ki jih je šolsko skrbništvo poslalo v ved- nost tudi občinskim upravam in sindikatu ter ugotovili, da nekatere vzgojiteljice, ki jih nameravajo namestiti. ne izpopolnjujejo pogojev. (ilasbini abonma v Novi (ioriei DREVI V KULTURNEM DOMU PD «Sovodnje» polaga obračun enoletnega uspešnega dela Kako zagotoviti možnosti za nadaljnji razvoj folklorne skupine Več odgovornosti mladim - Bodo ustanovili mladinski krožek? Ob sestanku delegacije pokrajinskega vodstva SSk za Goriško ter občinske konference SZDL Nova Gorica so objavili naslednje skupno sporočilo: »Delegaciji sta se sestali 26. 10. 1977 v Števerjanu. S tem srečanjem je delegacija OK SZDL vrnila majski o trsk Slovenske skupnosti v Novi Gorici, ki je bil tudi prvi stik med obema organizacijama. ‘ . Delegacija Slovenske skupnosti je predstavila svoje delovanje od zadnjega srečanj obeh delegacij dalje in opozorila na novosti, ki so vplivale na strankin* politiko zadnjem času. Posebne pozornosti skil predstavni Itn v Slo- vencev pri predsedniku italijanske vlade Andreottiju kot tudi možnim posledicam tega obiska. Slovenska skupnost ugotavlja, da danim obljubam v Rimu niso sledili konkretni koraki. Delegaciji sta se dotaknili tudi aktualnih vprašanj s področja slovenskega šolstva v zamejstvu, zlasti problema ustanovitve samostojnega šolskega okraja, ki bi bil močan faktor za ohranitev slovenstva. Delegacija OK SZDL Nova Gorica je orisala nekatere aktualne naloge v sedanjem trenutku kot tudi napore in uspehe, ki so bili doseženi pri njihovem reševanju. Jasno je bila izražena enotnost stališč, da je potrebno reševati probleme Slovencev v zamejstvu globalno. kajti le tako bo mogoče o-hraniti narodnostno mejo v sedanjih okvirih. Poseb. o skrb sta delegaciji posvetili problemom Slovencev v vi- Danes bosta stopila na skupno žiulienjsko pot ADELA KLANČIČ in VILI PRINČIČ Čestitajo jima in želijo obilo sreče člani Mladinskega krožka. Športnega združenja Dom in Mladinskega krožka. Drevi ob 20.30 se bodo člani prosvetnega društva «Sovodnje» zbrali v kulturnem domu na rednem občnem zboru, da se pomenijo o o-pravijenem de u in b> nalogah v prihodnji sezoni. Odprtih vprašanj se je v letu dni nabralo kar precej. Naj omenimo samo najbolj važna, ki bodo prav gotovo predmet razprave ir odločanja. Kakor drugod, tako je tudi v Sovodnjah močno prisotno vprašanje pomladitve društvenega odbora, kar naj bi prispevalo tudi k poživitvi kulturne dejavnosti. Prav v tem okviru razmišljamo v Sovodnjah tudi o ustanovitvi posebnega mladin skega krožka, Nič koliko vprašanj pa se je nabralo v zvezi z delom folklorne skupine, ki se je sicer lepo uveljavila, a ji je treba zagotoviti možnosti za nadaljnji razvoj. Prav v tej aifm p . ve finančne pomoči, če Je sredi poletja v Rimu podpisal dogovor, ki ga potem ni držal, zadnje čase dosledno bojkotira vsakršen poskus rešitve krize. Trgovine, p mudili razni' storitve med prazniki Stavka v podjetju Ansaldo Delavci tržiškega podjetja Ansaldo so včeraj stavkali 1 uro. in sicer med 10.30 in 11.30, ter so imeli v tem času tudi sindikalno zborovanje, na katerem so obravnavali odprta vprašanja z vddstvom podjetja, k. je v Genovi. Antifašistični odbor v omenjenem podjetju pa je včeraj izrazil ogorčenje nad divjaškimi izgredi v Turinu in Milanu. Zupanoma obeh mest so delavci poslali brzojavko v kateri izražajo solidarnost. SIMO in A A. še dalje v negotovosti Kljub vsem dosedanjim posegom in tudi dogovorom, ostaja vprašanje v zvezi s podjetjem SIMO in AA v Tržiču še dalje nerešeno. Včeraj so uslužbenci omenjenih podjetij ponovno protestirali po tržiških ulicah, delegacijo stavkajočih pa je miiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiinimuiiiiiiiiiiMiiKaumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiMtmfiiMiiMtiiiiiiiiMiiiHiiiiMiMiniiiiiMiiiniiiimiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiniiii Pozdravi mladih iz Kumrovca Prihodnje praznične dni bodo trgovine na Goriškem poslovale po sledečem umiku Julri, .10. oktobra — bodo dopoldne odprte samo cvetlica me. ~«'V ponedeljek, 31, oktobra — vse tr- ■tbVmtVbof« bdpfte ves dan, tudi tiste, ki imajo sicer oh ponedeljkih redno tedensko zaporo. Mesnice bodo odprte tudi popoldne. V torek, 1. novembra — v dopoldanskem času bodo odprte pekarne, mlekarne ter cvetličarne. V sredo, 2. novembra — vse trgovine bodo poslovale Po običajnem urniku. Frizerski saloni in brivnice: jutri, 30. oktobra, v ponedeljek, 31. oktobra, m v torek. L novembra bodo frizerski saloni in brivnice zaprti. Avtobusi na medkrajevnih progah: jutri, 30. oktobra, in v torek. 1. novembra bodo vozili po običajnem prazničnem voznem redu. V ponedeljek. 31. oktobra, bodo vozili po običajnem voznem redu. ki velja ob delavnikih. Avtobusi na mestnih progah: jutri, 30. oktobra, in v torek. 1. novem bra, bodo mestni avtobusi vozili |xi običajnem prazničnem voznem redu. Avtobusna zveza » pokopališčem: na omenjeni progi bodo v torek in sredo pomnožili število voženj, in sicer po sledečem redu: 1'orek, 1. novembra — prva vožnja izpred glavne pošte ob 9. uri. Odhod avtobusa vsakih 20 minut. Od 10. ure do 12.30 bodo avtobusi vozili v presledku 13 minut. Popoldne bodo avtobusi (med 13.00 in 17.30) vozili vsakih deset minut. Sreda, l. novembra — vožnje po običajnem prazničnem voznem redu, popoldne bodo število vož.enj podvojili. KI /rOVKC fi.ip.' M. ' 3^! 1 11~t-ao;i \ 1 # REGULATORJI Za avtomatično termuregulacijo ogrevalnih naprav ! v 'v&i M LA NAFTA Furlan G. & Figlio Trst * Ul. Rio Primario 2 Tel. 811304 812316 H3I CLIMA SERVICE --«7 O m* “ tv- % . •> > • : 7’ H /rij<.. turistkomerc-zagreb Na petdeset mladink in mladincev z Goriškega je 16 oktobra obiskalo rojstni kraj predsednika Tita. Poleg Kumrovca so si mladi ogle- dali šc Posavski muzej v Brežicah, kjer so jih sprejeli tudi predstavniki krajevne skupnosti ter občinske konference ZSMS. Z izleta, ki ga je organiziral Mladinski center, so nam mladi poslali razglednico s pozdravi. V Gorici bo razstavl/al slikar Robert Faganel V galeriji Pro Loco v Ulici Niz-za bp danes, 29. okobra. odprl samostojno razstavo svojih najnovejših del slovenski slikar Robert Fa panel. Otvoritev bo ob 1 S.30. raz stava bo odprta dva tedna. • Skupina GMG se bo jutri udeležila dveb rekreacijsko športnih prireditev: II km dolgega pohoda v kraju Vil-lalta di Fagagna ter 25 km dplgega pohoda v okplici kraja Vittorio Venelo. Zbirni prostor je kakor običajno pred stadionom na Rojcah, odhod pa ob 7.15 oziroma ob 5.45. Zveza kulturnih organizacij Nova Goi ica je po enoletnem premoru pripravila ljubiteljem glasbene u-metnosti ciklus abonmajskih koncertov za sezono 1977 78. Tako se bodo novogoriškim , poslušalcem predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana in pian st Aci Bertoncelj (7. novembra), pianistkš Dubravka Tomšič - Srebotnjakova (23. december), Slovenski komorni orkester z dirigentom Antonom Nanutom (16. januar), Komorni zbor RTV Ljubljana, ki ga bo vodil Marko Munih (13. februar), avstrijski violončelist Heinrich Sclrff in pianist Aci Bertoncelj (13. marec), mariborski Komorni ansambel Col-legium Musicum (3. april) in za zaključek Komorni mešani zbor Nova Gorica pod vodstvom Štefana M a vrija. Cei.a abonmaja je za vseh sedem predstav 150 d n. za dijake in študente na 100 din. Vpisovanje abonmaja bo do 4. novembra 1977 v prostorih Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica. Delpinovo 39. Za ljubitelje tovrstne glasbe pomenilo glasbena srečanja z vrhunskimi izvajalci precejšnjo osvežitev, obenem pa tudi priložnost za ljubitelj' slasbene umetnosti onstran meje. J. Alič Julri odprle prodajalni' rasopisov Jutri bodo v Gorici in okolici odprte sledeče prodajalne časopisov: Larise Trg Cavour, Savio - Ul. Giu-stiniani, Sandri - Ul. “'ormica, Di-zorz Ul. Orzoni, Manias Ul. Toti, Cocianni Drevored 20. septembra, (Jualli - Ul. Sauro. Paulin - Ul. Ve-nier, Brunzin kiosk pred bolnišnico, Duca - Korzo Italia, Millavez Ul. Camia, Corubolo - Ul. Brigata Casale, Collenzini - kiosk na Korzo Italia, Costanzi - Ul. Crispi, Tri-vellato - Glavna tržnica, Gurtner -Ul. Carducci, Sussi - Travnik. Simono Ul. Mazzini, Kristančič -UL Duca d'Aosta, Laurenti • Ul. S. Michele (Štandrež), Barone -Ul, Capndistria, Fontanot - Pri ma-donini. Fabris - Podgora. Dgues se bosta poročila ADELA, KLANČIČ in VILI PRINČIČ Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo člani prosvetnega društva *Naš prapor» iz Pevme. Razna obvestila Na trgovski šoli bo v petek. 4 novembra. ob 18.00 roditeljski sestanek, Zavodni svet priporoča staršem, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. Primorsko dramsko gledališče. Danes ob 10.00 uri, abonmajska predstava za> red GS (gimnazija Nova Gorica, gimnazija Ajdovščina, osnovna šola Solkan, Osnovna šola Dornberk). Miloš Mikeln: Mandra-gol. Ob 20.15 ponovitev iste predstave za abonma red S — sobota. Obe predstavi bosta v veliki dvorani PDG, Soška 1 v Novi Gorici. Ob 20.00 v Glasbeni šoli v Šempetru monodrama z Jožetom Zupanom. Janez Svetokriški: En srečen, veseli inu vseh troštov poln dan voščim: Kino Do jutri očistiti grobove na Krasu Iz doberdobskega županstva jav ljajo, da je čiščenje na pokopališčih dovoljeno do vključno nedelje, 30. oktobra. Zato naj vsi, ki jih to zanima, pohitijo. Izleti •Skupina 75» vabi člane in prijatelje na enodnevni fotografski izlet v Istro. Odhod ob 8. uri izpred kulturnega doma v Sovodnjah z lastnimi sredstvi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIClI Danes ves dan ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ulica Rosselli 23, tel. 72-340. Carica VERDI 17.15—224)0 «Wagon Uto con omicidi». G. Wildberd in J. Clay-borgh. CORSO 17.00—22.00 «New York, New York». L. Minnelli. Režiser Martin Scorsese. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Karl e Kristina*. Max von Sydow in L. Ullmann. VITTORIA 17.00-21.00 «Ben Hur». C. Heston in J, Hawkins. CENTRALE 17.00-22.00 «11 corsaro nero». T. Hill in B. Spencer. Irzir PRINCI PF 17.30—22.00 «Airport 77*. EXCELSIOR 16.30—22.00 «Caiifornia*. Nova Gorica in okolica SOČA »Jeklena pest* ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Sladke male Angležinje*, angl.-franc, film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Nedolžni* italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Michele Anello, Andrejka Hlede, Denis Cotič. UMRLI SO: 74-letni upokojenec At-tiUo Volpe, 68-letni upokojenec Stanislav Pintar, 68-letni upokojenec Antonio Cuzzit. 64-letna gospodinja Anita Pisanj poročena Feresin, 77-letna u-pokojenka Ersilia Furlan vd. Pizzul. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je y Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-ao Verdi 57, tol. 2879. - OB SEDANJI MEDNARODNI KONFERENCI V SARAJEVU Neverjetno velika je razlika med razvitimi in nerazvitimi Koliko radijskih in TV sprejemnikov ima bogati in koliko svet v razvoju |f SARAJEVO — Kolikšno vlogo i-|najo v javnem življenju občila, ni treba posebej razlagati. Po nakladi dnevnega in periodičnega tiska, po številu radijskih in televizijskih sprejemnikov, seveda v razmerju s prebivalstvom, se tudi ocenjujeta razvitost in nerazvitost neke dežele, neke geografske regije, neke beline. In prav tem problemom ali točneje velikanski razliki, ki loči tudi na tem področju razviti svet od nerazvitega ali bolje nerazviti svet od razvitega, je posvečena tudi mednarodna konferenca za radiodifuzne organizacije neuvrščenih dežel. Ne bomo govorili tu o tem, kaj se je glede tega na konferenci reklo, navedli bomo raje nekaj konkretnejših številk, ki same od sebe govorijo. Res je, da so številke dolgočasne in moreče, so pa najbolj zgovorne. In številke niso naše, pač jih je zbrala mednarodna organizacija UNESCO. Ker so številke tri leta stare, je gotovo, da je .medtem prišlo do kake spremembe, vendar pa zagotovo ne v prid nerazvitim, pač pa v prid bogatemu svetu, to se pravi, da bi moglo današnje razmerje biti še slabše od tistega, ki ga bomo navedli sedaj na osnovi podatkov za konec 1974. Razvite dežele, kamor se prištevajo vsa Evropa, vštevši Portugalsko, Romunijo in Grčijo, ki so najnerazvitejše dežele naše celine, nadalje ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija štejejo skupno nekaj nad 1 milijardo prebivalcev, to se pravi približno eno četrtino celotnega svetovnega prebivalstva. Toda te razvite države ; razpolagajo z obilnimi štirimi petinami ali točneje z 82 odstotki vseh radijskih sprejemnikov na svetu. Konec leta 1974 je bilo na svetu po kolikor toliko točnih podatkih 935 milijonov radijskih sprejemnikov Na zgoraj omenjeni razviti svet jih je odpadlo 773 milijonov. Na ostale tri četrtine prebivalstva, to se pravi na ostale tri milijarde ljudi iz tako imenovanega tretjega in četrtega sveta, to se pravi na svet v razvoju pa je odpadlo komaj 18 odstotkov teh radijskih sprejemnikov. Odnos v številu sprejemnikov je torej ena nasproti pet, toda v razmerju 1 milijarde nasproti 3 milijardam ljudi, to se pravi, da 1 milijarda ljudi razpolaga s 4 petinami radijskih sorejemnikov, tri nuujarde ljudi na s Detino. Pa tudi v samem bogatem, razvitem svetu beležimo velike razlike. Levji delež imajo v tem Združene države. Severna Amerika, torej ZDA in Kanada, razpolaga s 45,7 odst. celotnega števila radij-> skih sprejemnikov na svetu. To se J pj-avi, da sami ti dve državi imata f za trikrat več radijskih sprejemm-.1 kov kot vsa Azija, sedemkrat več 'I kot vsa Latinska Amerika in 15 J krat več kot Afrika. ZDA štejejo 211 milijonov pre-v valcev, imajo pa na razpolago skoraj 402 milijona radijskih sprejemnikov, to se pravi, da prideta sko-I raj dva sprejemnika na človeka, ilj če imata ZDA in Kanada toliko !i sprejemnikov, pomeni, da jih bo 'l v ostalem delu bogatega, razvitega i sveta razmeroma manj. To nam po-I vedo tudi konkretne številke: Sov-i| jetska zveza šteje 252 milijonov Iju- I di, ki jim je na razpolago 116 mi-| lijonov radijskih sprejemnikov. To-i rej v ZDA prideta skoraj po dva i sprejemnika na prebivalca, v Sov-fi jetski zvezi pa po dva prebivalca II na 1 sprejemnik Razmerje bi to : rej bilo ZDA in SZ 4- l. Japonska, , ki šteje 108 milijonov ljudi in ,ki je ,i preplavila svet s svojimi tranzistor-, skimi radijskimi sprejemniki, raz-'< polaga z 71 milijoni radijsk'1) sprejemnikov. To se pravi, da je Japonska pred Sovjetsko zvezo, vendar pa za ZDA. Za ZDA, Japonsko tim in siromašnim svetom je v-primeru televizijskega sprejemnika torej še v^čja. To se kaže tudi v konkretnih številkah: - TV sprejemnik se .je začel širiti v svetovnih merilih šele po drugi svetovni vojni, vendar smo leta 1953 imeli na svetu že 31 milijonov 400 tisoč TV sprejemnikov. Dvajset let pozneje, konec 1974, pa jih je bilo 357 milijonov. To je veliko število, vendar zelo krivično razdeljeno. Tudi tu ima Severna Amerika — ZDA in Kanada — glavno besedo. V teh dveh deželah, ki ne štejeta niti 250 milijonov ljudi, je 129 milijonov TV sprejemnikov, o-ziroma 36 odstotkov vseh sprejemnikov, kar jih je na svetu. Vsa Evropa razpolaga s 109 milijoni TV sprejemnikov, Azija ima na voljo 35 milijonov, Latinska Amerika 24 milijonov, Afrika pa le nekaj nad dva milijona. Stopimo še v Evropo, kjer si o-nih 109 milijonov TV sprejemnikov večje države delijo takole: SZ ima 53 milijonov televizorjev, Zahodna Nemčija 19, Velika Britanija 18, Francija in Italija pa po 12 milijonov ... Četudi je TV sprejemnikov manj kot radijskih, je v bogatem svetu televizor zelo pogost. To bogastvo tovrstnega medija pride še bolj do izraza, če vzamemo v poštev u-stezne podatke nerazvitega sveta. Če pride na primer v Italiji en TV sprejemnik na 4,7 prebivalca, pride na Kitajskem TV sprejemnik na vsakih 2000 prebivalcev. Konkretne številke govorijo takole.- Na Kitajskem imajo 600 tisoč TV sprejemnikov, v Indiji 300 tisoč, v Indoneziji 200 tisoč, v Nigeriji 100 tisoč itd. Ti podatki pa nam ne povedo vsega. Bolj izraziti so podatki, ki govore o odnosu med številom prebivalstva in TV sprejemnikov. V ZDA pride na tisoč prebivalcev 571 TV sprejemnikov, v Kanadi 366, v Veliki Britaniji 315 v Zahodni Nemčiji 305, v Franciji 235, v Italiji 213. To je bogati svet, slika siromašnega sveta pa je naslednja: na Kitajskem, kot smo že rekli, pride na tisoč prebivalcev 0,7 sprejemnika, v Indiji 0,5, v Nigeriji in Pakistanu 1,8, v Indoneziji 2 itd Pred tednom dni v slikoviti Lipici prvo srečanje nekdanjih «zorašev» Nadvse prisrčno je bilo srečanje nekdanjih «zorašev», ki so se v soboto, 22. oktobra, zbrali v Lipici v prav lepem številu, če upoštevamo, da je bil čas strogo odmerjen, če smo želeli združiti srečanje s petdesetletnico razpusta društva slovenskih sred- nješolcev iz Italije «Zora» v Ljubljani, prav zadnje dni oktobra 1927. Na srečanje so prihiteli tovariši iz oddaljenega Beograda in Maribora, Ljubljane in Konra, Sežane, Rodika. Divače in Opatije ter, seveda, iz Trsta. Petde- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUII iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHtiniiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinftiiiMiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiniiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiulUiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V JOHANNESBURGU SO TE DNI RAZPRA VLJALI O TEM Da bi prišli do drage slonovine pobijejo letno stotisoče slonov V nekaterih afriških državah je slon kot vrsta živali že izumrl - Kam gre slonovina - Živali lovijo tisti, ki bi jih morali pred lovci zavarovati kjer pride na 62 milijonov ljudi 21 milijonov sprejemnikov, torej po 1 ponska pred Sovjetsko zvezo, vendar pa za ZDA. Za ZDA, Japonsko . in Sovjetsko zvezo je sicer bogata in močno razvita Zahodna Nemčija^ sprejemnik na tri državljane, med-I tem ko pride v Veliki Britaniji na 56 milijonov ljudi kar 12 milijonov sprejemnikov. Do tu smo navajali podatke iz ' razvitega sveta, torej iz dežel, kjer > je največ radijskih sprejemnikov, fi Sedaj bomo stopili v drugi svet, v svet v razvoju, v kraje, koder je f radijski sprejemnik, tudi mala tranzistorska napravica, bogastvo ali redkost. Za Kitajsko vemo, da šteje nad 800 milijonov ljudi, nekateri trdijo celo 900 milijonov. Radijskih $! sprejemnikov pa je v tej deželi le : 15 milijonov, to se pravi,, da pride po 1 radijski sprejemnik na vsakih 55 do 60 ljudi. Indija, ki šteje okoli 600 milijonov ljudi, prav tako razpolaga s 15 milijoni radijskih sprejemnikov in pride torej po en radijski sprejemnik .na dfl H,,Hi JOHANNESBURG - Če smo pred leti mogli v tisku zaslediti pogostno turistično reklamo, ki je vabila v Afriko na razne »safarije*, to se pravi na »veliki lov*, torej na lov na divje zveri in slone, se zadnje čase ta' vabila omejujejo na tako imenovane «foto-safari.je». Pod pritiskom javnega mnenja se ie nam reč uveljavila zahteva tistih krogov, ki bi radi zaščitili še ono malo živali, kar jih je po afriških džunglah in savanah ostalo. In tuji turist, ki pride na »safari*, dobi namesto pyšjtf s JOTi, g to, puško s fotografsko kamero in namesto da bi določeno zver na lovu podrl,.,.jo saRk., fotografira. Če bas tovrstni lov navdušuje, je. žal, to bolj redek pojav, kajti v Johannesburgu je 6fX) strokovnjakov iz 26 'evropskih, afriških, azijskih in ameriških držav ugotovilo, da temu ni tako in so se zato sestali, da bi spregovorili odločilno besedo glede zaščite ene največjih in tudi najbolj priljubljenih živali — slona. Lansko leto so na črni celim, torej v Afriki pobili na stotisoče slonov Tako je bilo rečeno v Johannesburgu. Ker pa preciz-nih\, in preverjenih podatkov ni, se ocene vrtijo celo od 100 tisoč do 400 tisoč. Pa naj drži ena ali druga številka, zagotovo tej živali grozi skorajšnji pogin, skorajšnje izginotje. Najbolj konkretne podatke o tem je dal Iain Douglas - Hamilton, ki prav gotovo velja za e-nega najbolj podkovanih strokovnjakov in ki ima še to prednost, (ja se ne drži svojega laboratorijskega dela, pač pa veliko potuje in .je obšel praktično že vso A-friko. Strokovnjak je postavil na-sledne vprašanje: kam pravzaprav gredo vsi ti sloni? In sam Douglas - Hamilton s kon- kretnimi podatki tudi odgovoril: Ne sloni, pač pa njihovi dragoceni okli gredo v Hongkong,-Bombay, Kairo, Pariz, Bruselj, London in v mnoga druga mesta, koder prodajajo ižcizelirane. in obdelane dragocene slonove okle kot okraske iz slonbve kosti. In turisti, ki v vedno večjih množicah potujejo po svetu, odnašajo domov tone in tone slonovine. Douglas - Hamilton. ki že nekaj let vztraja v Keniji, kjer ima svoj center in od koder potuje v razne predele Afrike in tudi W v5XfitWr„iS< navedel še naslednje podatke: Obrtniki v Hongkongu so v Jčtu. PPtftbjjj .Seroma obdelali 710 ton slonovine oziroma oklov. To pa pornnei smrt 50 tisoč slonov. Da ere slonovina na glo v promet, dokazuje naslednji primerjalni podatek: leto prej, torej 1975 so 'v Hongkongu porabili za 30 odstotkov manj slonovine. V Ugandi, ki je prav gotovo nekakšen raj za lovce na slone, beležijo zadnja leta že pravi, pravcati pokol, posebno v tako imenovanih rezervatih v Kabale-gi ali pa v slovitem nacionalnem parku Ruwenzori, za katerega o-stali svet ve, da je to najbolje zaščiten nacionalni park na črni celini. Toda kako so ti parki zaščiteni, nam bodo povedali naslednji podatki: V parku Kaba-lesa je leta 1973 živelo 14.350 slonov, dve leti pozneje jih je bilo le še 2.250, to se pravi, da so v zaščitenem parku lovci na slone pobili 12 tisoč slonov. V parku Ruwenzori je 1973. leta bilo 2.730 slonov, letos spomladi so jih našteli le še nekaj nad tisoč. V Čadu, to se pravi južno od Libije ne lovijo slonov le s puškami, pač pa celo z raketami, ki jih mečejo s helikopterjev. V Sudanu pa si domači »lovci* v si .je Douglas - Hamilton s Iz umetnostnih galerij ANTOLOŠKA RAZSTAVA DEL ROMEA DANEA V GALERIJI COSTANZI t < _______________________40 ljudi. Pred ieti so v Indiji v kampanji ia skrčen.je naraščanja prebival-* stva nagrajevali ljudi, ki so bili pripravljeni na sterilizacijo, z radijskim sprejemnikom. Vse to v tem primeru ni veliko zaleglo. Radijski sprejemnik, pa čeprav tranzistorski je še vedno redkost in nekakšno bogastvo. Indonezija šteje : okoli 130 milijonov ljudi, ki imajo na razpolago 5 milijonov radijskih sprejemnikov. V Braziliji, kjer živi 105 milijonov ljudi, imajo le nekaj nad 6 milijonov radijskih sprejemnikov. To se pravi, da je v tem svetu mnogo premalo radijskih sprejemnikov. Ta težava prihaja še bolj do izraza ob dejstvu, da je tod veliko nepismenih, katerim bi radijski sprejemniki bili edini medij za zvezo z ostalim svetom. Če so podatki o razširjenosti radijskega sprejemnika tako porazni, nič bolje ni glede razširjenosti drugega zelo popularnega medija — televizijskega sprejemnika. Radijski sprejemnik je cenejši in zato bolj dostopen širšim množicam, kot veliko dražji TV sprejemnik. Možnost diskriminacije med boga- Namesto običajnega sprehoda po tržaških galerijah, bomo danes stopili le v veliko razstavno dvorano palače Costanzi na antološko razstavo, ki jo je tržaška občina ob sodelpvanju muzeja Revoltella priredila slikarju Romeu Daneu. Razstava, ki bo trajala še ves november, zasluži vso pozornost, kajti prikazuje nam ustvarjalnost enega znanih tržaških likovnikov. Znani tržaški mojster, ki sc bliža že osemdesetim letom, j'' v palači Costanzi razstavil kakih 100 olj, risb in grafik. Njegova razstava obsega dela vse od leta 1935 pa do lanskega leta in dokazuje iz-' redno plodnost tržaškega mojstra, ki je začel svojo umetniško pot kot izrazit figurativec, kot kažejo na primer njegovi avtoportreti ali pa slika »Bitka Amazonk*. nato pa se je v prvih, povojnih letih začel od figur ati vnos ti nekoliko oddaljevati, tako da so z njegovih olj izginjale podrobnosti in so ostajali le obrisi, nakar so se tudi obrisi vtapljali v ploskvah in dobili smo njegovo, rekli bi geometrično u-metnost, ki se je uveljavljala tudi na bienalu v Benetkah, na primer v 70, letih, ko se je začel čedalje bolj uveljavljati tudi kot grafi'- Zadnja leta pa je v njegovi ustvarjalnosti grafika prevladovala nad oljem, končno je prevladala tudi abstraktnost nad figurativnostjo in posebno zadnje čase smo imeli pred seboj odličnega grafika, ki sc je uveljavljal tako s samostojnimi nastopi kot tudi na kolektivnih razstavah s povsem abstraktnimi grafičnimi listi. Ob sedanji razstavi v palači Costanzi je izšla tudi manjša monografija ali obilnejši katalog, ki nam zelo nazorno prikaže Romea Danea kot pomembnega mojstra, ki spada v sam vrh likovne u-stvarjalnosti v Trstu. Monografija ne doseže 100 strani, toda ravnatelj mestnega muzeja Revoltella dr. Giulio Montenero je napisal o Romeu Daneu zelo lepo, u-temeijeno in temeljito študijo, nadalje je v monografiji - katalogu seznam razstavljenih del in seznam samostojnih razstav ter sodelovanj na kolektivriih razstavah, nadalje je tu seznam nagrad in priznanj, ki jih je mojster dobil, ter seznam kritik in kritikov,' ki so o njem pisali. Končno vsebuje monografija katalog večje število čmo-belih reprodukcij in 18 reprodukcij v barvah, ki še najbolj zgovorno prikazujejo dosledno evolucijo tega tržaškega slikarja od nekdanje figurativnosti v današnjo abstraktno strujo likovnega izražanja. lovu na slone pomagajo tako. da zanetijo požar v gozdovih, oziroma v savanah in to v krogu, da nesrečiie živali tako rekoč »scvrejo*, nakar poberejo slonovino torej okle, ki gredo kmalu v svet, ki jih torej prodajo v tujino. Za Južnoafriško republiko bi mogli reči, da ima razmeroma strogo zakonodajo glede zaščite divjih živali. In vendar so tudi* tod doslej napravili vrsto pravih pravcatih zločinov. Ko so v nacionalnem parku Kruger, ki je velik kot Belgija, odkrili velike zaloge premoga, so tako rekoč iz-strebili slone, ker bo tod nastalo več rudnikov in z njimi odvezane industrije!. V vsej Južni Afriki živi kakih 70 tisoč slonov. Na področju parka Kruger jih ie živelo sedem tisoč. Danes se ne ve, koliko jih je še ostalo. In vendar ponekod tudi na zaostali afriški celini ravnajo s sloni tako, kot bi bilo treba. Od časa do časa pobijejo bolne in stare slone, torej slone, ki niso več za razmnoževanje, oziroma ki bi se ne smeli razmnoževati. Take slone najprej naženejo v ograde, kjer jih najprej na daleč s kroglo-injekcijo omrtvičijo, oziroma omamijo, nato pa ubijejo. Če v nekaterih krajih ravnajo tako, ravnajo drugod v smislu že navedenega genocidnega lova, tako da je iz nekaterih dežel ta velika žival že povsem izginila. Pravijo, da so sloni v Mavritaniji že povsem izumrli. Že omenjeni Douglas - Hamilton sicer vztraja na tem, da je v Mavritaniji vendarle še nekaj teh živali, kajti sam da je naletel na njihove iztrebke, kar posredno dokazuje njihovo navzočnost. Drugod pa so redke primerke opazili le domačini, ki pa niso pripravljeni zagotoviti njihovega obstanka, posebno ne v deželah, koder se je začela razvijati industrija, koder se je začelR kolikor toliko dvigati bogastvo. Pa ne gre le za slona, pač pa tudi za razne druge vrste živali, ki jih tako rekoč iz dneva v dan uničujejo. Nekritičen način lova, ki smo ga navedli v začetku, je le eri način iztrebljanja teh živali. Drugi prav tako zelo nevaren način iztrebljanja je treba pripisati interesom posameznih družb ali posameznikov, ki pod videzom razširjanja civilizacije ugonabljajo to, kar je od afriške fayne še ostalo. Nekateri pa se izgovarjajo tudi s tem, da se v Afriki število prebivalstva veča in potrebujejo zato več življenjskega prostora. Zato se mora «iztrebiti divjad* s širšega področja, da bi bilo življenje varno... O tem in še o marsičem, kar zadeva zaščito slona, se je govorilo na zasedanju v Johannesburgu, na zasedanju, ki se je končalo včeraj. Da pa bodo vsa takšna in podobna zasedanja ostala le «glas vpijočega v puščavi*, nam dokazuje primer, ki ga .je opisal neki dnevnik v Camerunu glede zaščite afriške favne v Sa-helu, to se pravi na severu Kameruna. V časopisu smo mogli brati naslednje: «Vedno hujši in intenzivnejši lov spravlja v nevarnost številne vrste živali. Tudi slana. Pri tem je pa žalostno dejstvo, da največ teh živali podrejo prav tisti, ki bi iih morali varovati, namreč lovski čuvaji. Z njimi pa tako rekoč tekmujejo vladni funkcionarji.* V potrditev tega navaja primer lovskega čuvaja na področju Sa-hela. ki je. nekemu tujemu turistu ponudil slona za 5 tisoč frankov, to se pravi za približno 18 tišoč lir. Ker je bil turist brez denarja, se .je lovski čuvaj zadovoljil z zapestno uro in sicer takšno uro, ki ni bila vredna 18 tisoč lir. Ta dogodek se je ori petil v nacionalnem parku v Bou-bandjida, kjer po zakonu ščitijo vsako žival in kjer .je Drepove-dan kakršen koli lov Zaradi tega ni nič čudnega, če na tem ood ročju, ki se razteza na povšini 800 tisoč hektarov, že redko kdaj srečamo kakega slona. Nekje smo že rekli, da so takšna zasedanja le glas «vpijočega v puščavi*. To je tudi razumljivo. če se oblasti posameznih za interesiranih dežel ne zanimajo dovolj, če v svetu iyi dovolj u strežne kontrole, kako naj pričakujemo, da bodo primitivna ljudstva ohranjala svoje bogastvo, ki ga ne znajo ceniti in katerim tako imenovani bogati, svet nudi, čeprav navidezno bogastvo za kos kosti, ki za afriškega človeka neposredne vrednosti nima. set in tudi vec let se nekaten nismo videli in vsak ima za sabo fašizem, okupacijo, narodnoosvobodilno vojno in osvobditev slovenskih krajev. Bilo je stiskanja rok in objemov, ogledovanje in prepoznavanje, saj čas neusmiljeno terja svoje, vendar fo vsi ohranili živahnost, vedrost in sproščenost, kar je spominjalo na mlada leta, zaznamovana z narodnoobrambnim delom v naši zasedeni zemlji. «Zoraše» je najprej pozdravil ■ njihov prvi predsednik Zorko Lah, ki se je predvsem spomnil na nepozabna pobudnika ustanovitve društva Romana Pahorja in Josipa Kosovela in vseh daties pokojnih 'članov, katerim smo se oddolžili z enominutnim molkom. Z dobrodošlico je tudi pozdravil pobudo takega srečanja ki je po številu udeležencev popolnoma u-spelo. Zadnji predsednik *Zore» Vlado Turina je strnjeno podal petletno delovanje in pomen društva, vod-črlal požrtvovalnost naših staršev, ki so kljub raznim. ustrahovanjem iri tveganju 'svoie sinove in hčere šolali v matični domovini. 'Z opisom razpusta društva, ki je bil za nekatere nepoznan, je predlagal vsakoletno srečanje in publikacijo spominov, kar so vsi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Bivši «zoraš» Alfonz Grmek -Izidor je prisotne pozdravil v imenu SZDL iz Sežane, ki je izrazila svoje zadovoljstvo, da smo se zbrali prav na njihovih tleh. Ljubo Bekar iz Ljubljane pa je podčrtal veliko borbenost in aktivnost vseh bivših članov prav do današnjih dni, ki jih označuje velika narodna zavest in neustrašen antifašizem. Prišel je čas odhoda in ob stiskanju rok smo si zaželeli srečno snidenje prihodnje leto septembra v Postojni po možnosti že z izdano knjigo spominov na «Z oroD. V. T. SOBOTA, 29. OKTOBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-Up - odd. o medicini 13.30 DNEVNIK ' 17.00 Amadeo Nazzari 17.05 XIII «11 grillo d’oro» 17.35 Jemen med stvarnostjo in mitom 18.05 Pesmi Roberta Sofficija 18.35 Izžrebanje loterije 18.50 Iz parlamenta 19.20 Dve leti počitnic IZSILJEVANJE, 4. epizoda 20.00 DNEVNIK 20.40 Rita in jaz - glasbena odd. 22.15 Graham Greene pripoveduje: O lahki in težki ljubezni 23.05 Slavni solisti NIKITA MAGALOFF Drugi kanal 21.30 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 - OMNIBUS 14.00 Dnevnik Evrope 17.00 Detektivi: LE MANI LEGATE, film 17.55 Secondavisione: Riprendiamoci la vita 19.10 izžrebanje loterije 19.15 DRIBBLING 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 11 vendicatore di Corbilleres Peto nadaljevanje 21.40 TERESA RAQUIN, film Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca File-. iflona 8.10 A. Ingolič: VESELO SNIDENJE 8.25 Igrajmo se gledališče: KDO JE NAJBOLJ POMEMBEN 8.50 Morda vas zanima: 60 LET OKTOBRSKE REVOLUCIJE 9.20 Dogodivščine morskega konjička • , 9.35 človek in duševna stiska 9.55 Čas, ki živi: GLEDALIŠČE SREDI PUŠK 10.30 Ključi napredka, iz cikla VSE LISTJE GOZDA 11.15 N. Cripp: DRUŽINSKE VEZI, nadaljevanka 13.55 N°gomet: Sloboda - Dinamo 18.00 BENIJEVO DOZOREVANJE film 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV ŽEHTNIK, satirična odd. 20.45 MORILCI V IMENU ZAKONA. rilm 22.35 DNEVNIK 22.50 Kronike s prve konference * radiodifuznih organizacij neuvrščenih Koper 13.55 Nogomet: Sloboda - Dinamo 18.30 Gimnastika: Svetovni pokal 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Živeti pogumu0: NOVO SRCE, TV film 21.30 Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja, 5. del 22.30 PO SLEDI ČRNEGA DEKLETA, celovečerni film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Tjavdan; 9.30 Nekoč je bilo; 10.05 Koncert; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slov. ljudske pesmi; 13.35 Iz operet in glasbenih komedij; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Običaji in glasba; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.10 Radijska drama. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Elizabetine pripovedke; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Glasbeni por- down; 14.30 Radijska priredba; 16.05 Satirični program; 16.30 Razsodbe zdravnika; 17.15 O energiji; 18.00 Enodejanka; 19.35 Večerni program; 20.10 Glasba in prihodnost; 21.00 Opera; 23.10 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 15.00, 18.00, 1900, 22.00 Poročite'; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje'; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli do- tret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 mači napevi; 14.05 Iz dela Glasbe-Moda center; 12.00 Na prvi stra- ne mladine Slovenije; 14.25 S peni; 12.05 Glasba po željah; 14.00 smijo in plesom v novi teden; O narečjih; 15.00 Pesmi in plesi 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 z vsega sveta; 16.05 Casadei Sono- ,S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*! ra; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Gren*> petih popoldne; 17.30 Primorski v kino; 18J45 Orkester Mantova-dnevnik: 18.00 Vročih 100 kilova- ni; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19-45 tov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; Ansambel Collegium Singidunum; 19.33 Glasbeni weekend; 22.00 Pie- 20.00 Spoznavajmo svet in domovi' “8lasba radio 1......... ■: S*5S ZSS* 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 23.05 Popularnih dvajset...; 0.30 15,00, 17.00,' 19.00 Poročila; 6.00- Zvoki,iz naših krajev; 1.03 KaleT 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.50 doskop zabavnih melodij; 2.03 Noc-Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in na razpoloženja . . .; 3.03 Glasbe-jaz; 11.00 Oddaja z Ornello Va- na skrinja; 4.03 -4.30 S popevka-noni; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show mi v novi dan. AKDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko -goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 -1909 - 1919) XXIV. Hinko Klavora (1878 -1969) Po rodu je bil iz Čezsoče' pri Bovcu, rojen pa pravzaprav v Trstu, kjer je njegova mati služila kot služkinja; po osnovni šoli v Čezsoči, kjer je rasfcel, je bil dve ali tri leta na nemški realki v Gorici, nato je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1898. Učiteljeval je v Kožba-ni v Brdih, pri Voglarjih na 'Trnovski planoti, v Gorenjem polju pri Anhovem, koj po prvi vojni v Železni Kapli na Koroškem, nato v Železnikih na Gorenjskem in končno v Ljubljani. Bdi je velik Slovenec, Jugoslovan in Slovan, že ob izbruhu prve svetovne vojne se je znašel med 600 zaporniki na ljubljanskem gradu, v drugi vojni je sodeloval z OF,, njegov sin Milenko je padel kot partizan, čeprav že upokojen in v letih, se je Hinko takoj po koncu vojne reaktiviral. Ker je na, Primorskem primanjkovalo učiteljev, je v letih 1945-1948 učiteljeval v domači vasi, Čezsoči. Vsestransko razgledan, z bogatimi življenjskimi in pedagoškimi izkušnjami, s svojo zagnanostjo v delo' je v veliki meri dvignil stanovsko moralo učiteljstva na Bovškem po osvoboditvi. V zadnjih letih življenja je hitel pisati spomine, med katere je vtkal slikovite opise ljudi, življenja, običajev, dogodkov in krajev, v katerih je živel in delal. Petsto štiriindvajset tipkanih strani obsegajoče gradivo z naslovom Čez drn in strn skozi življenje je ostalo v rokopisu. Iz tega gradiva so goriška Srečanja v štev. 35-36 (1972) objavila odlomek V Kožbano, ki lepo kaže, s kako odprtimi očmi je pisec hodil skozi življenje in kako prodorno, slikovito in vedro je znal pripovedovati. Zelo ga je zanimalo področje mineralogije, zapustil je bogato zbirko rudnin z Bovškega, naše kulturne in znanstvene ustanove hranijo fnarsikaj njegovega, tako naletimo na njegove zapise, recimo, v arhivu Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani. Hinko Klavora je puščal za seboj vidno sled pisatelja za domačo rabo, škoda le, da skromen kakor je bil ni silil v javnost. Njegovi spomini čez drn in strn skozi življenje so zanimivi tako za učitelja kakor za naro-dopisca, jezikoslovca, zgodovinarja, 'geografa, prirodnpisca in še koga. Koristno bi bilo, če bi v naših Ustih lahko braU še mnoge odlomke iz njegovega slikovitega življenjepisa. Hinko Klavora je dočakal 91 let in pol, ostal je vedrega duha vse do konca. Bil je prava učiteljska korenina, segajoča s svojim življenjem in delom dolga desetletja nazaj v preteklost, zanimiva osebnost tudi za časnikarje. Ob devetdesetletnici je Primož Žagar spregovoril o njem v lepi reportaži v Delu, ki jo je naslovil Vedno živel je za narod svoj. Ferdo Kleinmayr (1881 -1944) Rodil se je v Kopru v družini profesorja Julija Kleinmayra, nižje razrede gimnazije je obiskoval v Trstu, učiteljišče v Kopru, kjer je leta 1900 maturiral v slo- venskem in nemškem učnem .jeziku. Učiteljeval je na mestnih šolah v tržaških predmestjih, v glavnem s Skednju, vmes nekaj časa na Katinari. že pred maturo je začel priobčevati pod psevdonimom Ferdo Plemič (po očetu je bil namreč pl. Kleinmayr) humoreske, pesmice, satire in anekdote v tržaškem Brivcu, Škratu in Piki, v ljubljanskem Ježu in Osi. S humoreskami je sodeloval pri Domačem prijatelju, Slovenskem narodu, Kurentu, Edinosti, tržaških Novicah, Delu. Napisal je zbirko humoresk Tilho in drugi. Pisal je v pedagoške in stanovske (Učiteljski tovariš. Učiteljski list), v kulturne in mladinske liste (Zvonček, Novi rod), v brošuri in zborniku Luči je objavil Slovensko šolstvo v Trstu, nekaj časa je urejeval Njivo, Hišnega prijatelj^ in več let koledarček Vedež. Sestavljal je (v skupini in sam) berila ter prirejal računice za slovenske ljudske šole v Italiji. napisal priročne slovnice in slovarje za Slovence in za Italijane (Italijanščina za Slovence, L’interprete sloveno, Priročna slovnica italijanskega jezika, Grammatica della lingua slovena. Slov.-ital. in ital.-slov. slovar), vse je'izšlo v Trstu. Aprila leta 1921 je bila v TT* stu uradna deželna šolska konte renca. Ferdo Kleinmayr je n* njej v imenu nekaterih zastopnikov slovenskih učiteljev - prebte1 izjavo o lojalnosti slovenske!!8 učiteljstva do nove države in 8 peliral na velikodušnost in pr8j vičnost italijanskega naroda, ** bo gotovo privolil v boljšo bodo®' nost in olajšal svobodni razv<8 kulturnih sil slovanskega prebl' valstva in temu primeren razV°l šolstva...» Učiteljski list je o tej izj8V* molčal, obsodilo pa jo je sež8" sko učiteljsko društvo kot nf iskreno in zgrešeno. Bila je IU® brez učinka, kajti fašizem je uničenju slovenske šole šel konca. Ko je likvidacija našel!8 šolstva postala dejstvo in je b’ izrečena o njej zadnja besed8’ je slovenski poslanec dr. EngeJ bert Besednjak v italijanske!8 parlamentu izrekel zgodovin518 besede, da v tistem trenutku, 8® bo iz naših šol pregnana slove8 ska beseda in zadnji slovenski 8 čitelj, bo vsak naš dom posta slovenska šola, očetje, mate*8’ sestre, bratje bodo postali slove" ski učitelji naših otrok. Slov8** ska pisana beseda in slovens8? kultura bo živela naprej. Tako se je tudi zgodilo. Tržaški mestni učitelj Fei-^ Kleinmayr je imel v tistih leW" najhujšega raznarodovalnega rorja priliko in dolžnost, da * (v 20. stoletju!) pisal sredi lizirane Evrope gotovo edinstve" učbenike na svetu: učbenike ilegalni pouk materinščine na mu. Njegovi učbeniki so: Fru, koraki,, abecednik za domači (1926), pod psevdonimom Nan Vrbanjakov je sestavil in dil vrsto snopičev beril za realij, tako Iz starih časov - (1$' 1 Slike iz prirode (1930), Po sv®1 naokrog (1930), Dedek pripoved je (1932), Prirodni pojavi in ® veški izumi (1933), Vrbanjakovo - Kleinmayrovo rijo so dopolnjevali domači 8 venski učbeniki še drugih pisce ’ Slovenske učne knjige so bile krat nevarna ilegalna literaWr PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA 29. oktobra 1977 ▼ Široka kampanja PZDP Na Poljskem ocenili prve rezultate »gospodarskega manevra« in opozorili na vrsto nepravilnosti — Pot k uspehom ni lahka — Obsodba disidentov POSEBEJ ZA DELO V ARSAVA. 27. okt. — V ozračju odkritih kritičnih razprav se |e na Poljskem začela velika politična kampanja, v kateri sodeluje nad 2 in pol milijona članov poljske združene delavske partije. Formalni povod te kampanje so volitve novih vodstev v osnovnih občinskih in vojvodskih partijskih organizacijah ter delegatov za drugo vsedržavno konferenco PZDP, ki bo januarja prihodnje leto. Po programu in vsebini pa so volilne konference usmerjene k uresničevanju sklepov devetega plenuma CK PZDP, ki je kritično ocenil prve rezultate tako imenovanega »gospodarskega manevra« ter opozoril na celo vrsto nepravilnosti v go. spodarskem in družbenem življenju države. Volilne konference partijske organizacije novega in največjega poljskega metalurškega kombinata Katovvice se je udeležil prvi sekretar CK PZDP Edward Gierek. Njegov prihod na šlonsk n' bil niti malo naključen: kombinat Katovvice, ki bo tčeprav Se nedokončan) že Prihodnje , leto proizvedel 4 milijone ton jekla, je največ-ja poljska investicija v tem desetletju. Gradnjo kombinata spremlja Široka propagandna akcija, da bi skeptični del jav-n°sti prepričali o smotrnosti velikanskih investicijskih na-l°ib, brez katerih, kakor Poudarjajo, Poljska ne bi obdržala svojega mesta med -Približno desetimi industrijsko najmočnejšimi državami na svetu. Edvvard Gierek je tudi tokrat opozoril na pomen domačega jekla za ra-*voj države in poudaril, da 80 že od vsega začetka vedeli, da »pot k uresničitvi velikih nalog ni nikoli lahka«. »Vidimo tako pozitivne kot subjektivne razloge sedanjih napetosti in težav,« je ^ejal in pripomnil, da je Politbiro izdelal smernice za Uresničevanje sklepov devetega plenuma. Gre za to, da bi z večjo učinkovitostjo gospodarjenja v celotnem narodnem gospodarstvu zagotovili dodatna sredstva za hitrejši razvoj območij, ki neposredno vplivajo na hit-rejše zadovoljevanje najnujnejših družbenih potreb. Sedanja kampanja v partiji je ofenzivne narave. O tem Pričajo novice, da sprejemajo vse več delavcev, kmetov, mladincev in intelektualcev v vrste partije. »Smisel dejavnosti naše partije,« je de jul Edward Gierek, »ni administriranje in izdajanje uredb, temveč vplivanje na ljudi, na njihovo znanje in izkuš-nJe, zavest in dobro voljo,« »Pošteni ljudje pričakujejo ud nas, od partije, da btx-'bo odločni v boju proti Vsem nepravilnostim. in kj-Jj-v|cam. Ravno v teh pbšte-nih ljudeh moramo najti pod Poro, pridobivati jih mora-J110 v naše vrste ln jih pritegniti k skupnemu reževa ®ju problemov.« Sef poljske partije je po-bovno pozval državljane, naj lavno ln odkrito govorijo o Problemih. »Ce želimo teža-''e skupno odpraviti, smo se dolžni o njih pogovoriti.« Glasilo GK PZDP »Trybuna Čudu« piše v komentarju k sklepom devetega plenuma, je za uresničitev »gospo-arskega manevra« osnovni Pogoj _ »sprememba v sferi upravljanja ln slogu dela, “tasti pri vodilnem kadru« . se list vprašuje, eakaj Posamezni član! lokalnih In osrednjih vodilnih aparatov #ls° Prepričani, da je ideja gospodarskega manevra« ne oporečna, poudarja, da gre ajpogosteje za premajhno Odgovornost teh ljudi, ali pa njihovo nesposobnost, da bi pravilno izbrali in razvrstili prednostne naloge. »Gospodarski manever« pomeni strogo selekcijo in tudi črtanje nekaterih »ambicioznih načrtov«, zato da bi hitreje zadovoljili osnovne potrebe delovnih ljudi. Partijsko glasilo opozarja na poskuse, da bi »gospodarski. manever« spretno »zmanevrirali« za zadovoljitev partikularističnih - interesov (ljudi in stroje na primer odvažajo s kakega pomembnega gradbišča na drugo pod pritiskom »nekaterih faktorjev«, ne da bi poprej razčlenili resnične potrebe). Kljub smernicam se Je položaj jia notranjem trgu poslabšal in slaba preskrba povzroča med državljani popolnoma upravičeno hudo kri. V analizi tega stanja ugotavlja »Trybuna Ludu« naslednje: »Navidezno povečanje proizvodnje je marsikdaj rezultat drugačnega asortimenta za proizvajalca ugodnejše spremembe cen ali spretne slepitve s podatki, kakršno si marsikdaj privoščijo razni odgovorni strokovnjaki. Ti strokovnjaki, opozarjajo poznavalci problema, zbujajo vtis, da gospodarstvo raste, toda vse to je »v zraku«, ta dinamika je zgolj navidezna. Podjetja se lotevajo proizvodnje, ki ustreza njim, ne pa potrebam trga. Kdaj pa kdaj celo presežejo načrte za proizvodnjo blaga, .namenjenega široki porabi, toda kupol teh proizvodov ne želijo kupovati.« Neupravičene zaloge (artiklov, za katere zaman Iščejo kupcev) so znašale sredi letošnjega leta okoli 35 milijard zlotov, od tega 13 milijard v trgovini. Povrh so izgube za radi pomapjkljivih in pokvarjenih izdelkov ali zaradi iz-vržkov znašale lani 15, v prvi polovici letošnjega leta pa 8 milijard zlotov. Po nedavnem dogovoru med posameznimi ministrstvi je trgovina zabela proizvajalcem-«-»vračati Slabo blago jili blago z okvarami, kar bo.^jvo. imenovane neupravičene zaloge proizvajalcev še povečalo. Čeprav je poljske disidente takšno ozračje presenetilo, iščejo zdaj — zbrani okrog »reorganiziranega« komiteja za zaščito delavcev — priložnost za nove incidente in konflikte. Tako je nedavno eden izmed njih, Leszek Moczulski, pozval tuje dopisnike v Varšavi na »tiskovno konferenco« in jim zaupal »preverjene« informacije o rudarskih Stavkah na šlonsku. Poljske oblasti so demantirale te informacije, ki so izšle v delu zahodnega tiska, Moczulskega, ki je tujim dopisnikom dal te informacije, pa so postavile pred kolegij za prekrške in ga kaznovale s 3000 zloti zaradi kršitev temeljnih norm družbenega ob našanja. V komentarju k te mu dogodku piše današnja »Trybuna Ludu«, da je ta kazen simbolične narave ter da so predvsem želeli del javno- sti, ki ga dosežejo propagand, ne oddaje miinchenske radijske postaje Svobodna Evropa, obvestiti, »kdo in kako poskuša vplivati na njihovo domišljijo in srca in kdo za- vestno škodi Poljski«. Tudi »2ycie Varszawy« ocenjuje pisanje tujega tiska o stavkah kot »neodgovorno in nekorektno, dejanje Moczulskega pa kot »nevredno« in »histerično«. Primer kaže, da sedanje težave na Poljskem lahko še naprej Izkoriščajo kot povod in argument za dejavnost disidentskih skupin, ki so se »instituirale« med lanskimi delavskimi nemiri v Radomu in Ursusu. ILIJA MARINKOVIČ • Gospodarska in druga gibanja v CSSR so v zadnjem času pozitivna, a umirjena. Stopnja gospodarske rasti se suče med tremi in 4 odstotki, medtem ko je po najnovejših eehoslovaških podatkih v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 9 odstotkov večja kot v enakem obdobju lani. Med največjimi težavami, ki ovirajo še hitrejši gospodarski napredek, so vsekakor zastoji na področju preskrbe in proizvodnje energije, omenjajo pa tudi precejšnje pomanjkanje delovne sile. Med večjimi investicijami naštevajo razširitev ohratov Škode, (ki proizvaja najrazličnejše stroje In potrošno blago), pripravljajo pa se tudi na začetek proizvodnje tehnologije za atomske centrale. Na področju turizma med investicijami omenjajo urejanje turlstlčno-šport-nega centra v'Visokih Tatrah, ki bi CSSR omogočil kandidaturo za organiziranje zimskih olimpijski iger. Na poljih so letos poželi 10 milijonov ton zrnja, pospravili pa so tudi najboljši pridelek krompirja in hmelja doslej. Precej je bilo storjenega tpdi za izboljšanje življenjskega standarda ljudi. Zgradili naj hi 100 tisoč stanovanj do konca leta,. po planu naj bi se samo maloprodajni promet povečal letos za 3,8 odstotka, četudi dosedanji rezultati kažejo, da bo to povečanje še večje. Pri tem se ravnajo po načelu, da naj ne bi uvažali ničesar, kar bi kasneje »pojedli«. To je namreč ena od možnosti, da bi izravnati zunanjetrgovinsko bilanco, ki je proti Zahodu še vedno deficitarna. Stiki na vseh področjih Uspešno gospodarsko sodelovanje s ČSSR —Četrti med zunanjimi partnerji našega gospodarstva — Aranžmaji na področju črne in barvne metalurgije LJUBLJANA, 25. okt. — Ekonomsko sodelovanje med SFRJ in CSSR je kljub temu, da so tudi druga področja stikov dobro razvita, najpomembnejši vidik dvostranskih odnosov. Cehoslovaki namreč zavzemajo četrto mesto med zunanjimi partnerji našega gospodarstva. Rezultati te izmenjave naj bi bili po srednjeročnem programu, ki se bo iztekel leta 1980, »vredni« 4,3 milijarde dinarjev. Ob upoštevanju možnosti, ki se ponujajo tudi na drugih področjih, pa tudi zaradi sorodnih interesov, ki povezujejo obe socialistični deželi, lahko pričakujemo, da bo bližnji obisk predsednika ZIS Veselina Djuranoviča v CSSR še pospešil in obogatil to sodelovanje: tako na področju gospodarskega, kot političnega in družbenega življenja. Komplementarnost naših ke razmere pa seveda niso gospodarstev, sorodnost razvojnih teženj in podobnost zgodovinskega ter političnega razvoja naših dežel namreč omogoča kvalitetno in kvan-titetno povečanje sodelovanja. To smo nedavno slišali v predsedstvu češkoslovaške vlade, podobno pa možnosti ocenjujejo tudi na naši strani. Pri tem pa je jasno, da se morajo hkrati s poveče-čevanjem gospodarske izmenjave krepiti tudi politični stiki, saj si obojestranskega razumevanja skorajda ne moremo zamisliti brez ene ali druge komponente. Najtradicionalnejša oblika gospodarskega , sodelovanja med našima državama je blagovna izmenjava, ki temelji na dogovorjenih blagovnih listah. Njen delež je s češkoslovaške strani 60 odstotno pokrit s surovinami in re-promaterialom, medlem ko v seznamu jugoslovanskega izvoznega blaga ti dve postavki znašata 20 odstotkov manj. Da se tako razmerje ohrani vsaj do izteka tega srednjeročnega sporazuma o jnen-javi je precej možnosti, pred-vsem zaradi čehoslovaškega zanimanja za naše potrošno blago. Manj zadovoljivi pa so re zultati industrijske kooperacije in specializacije. Vrednost vsega sodelovanja te vr ste je v petletnem načrtu izmenjave le 400 milijonov do. larjev ali približno devet odstotkov vrednosti vsega ekonomskega sodelovanja. Mož nosti za boljše stike na tem področju so na obeh straneh, da pa smo jih znali doslej premalo izkoristiti, ilustrira že podatek, da bo po pred-vtdevanjih samo enoletna skupna menjava med deže. lama dosegla vsoto 800 milijo, nov dolarjev. Na osnovi dosedanjih izkušenj lihko zapišemo, da gre na tem področju predvsem za manjše posle, ki se doslej niso Uresničevali po na čelu resnične delitve dela. Ta zagotavljale dolgoročnih mož. nosti, ki jamčijo za ekonomsko utemeljenost morebitnih pogodb in naložb. Na tem področju je tačas sicer sklenjenih 16 pogodb, nekaj pa naj bi jih začeli pripravljati ali pa bi jih podpisali še ta mesec. S tem se precej povečujejo možnosti, da bo izpolnjeno določilo medržavne-ga sporazuma, po katerem naj bi letna vrednost,1 kooperacije dosegla 80 milijonov dolarjev. Pri tem gre predvsem za proizvodnjo orodjarskih Strojev, tekstilno tehnologijo, merilne naprave, belo tehniko, telefonske centrale m podobno, Cehoslo-vaška stran je posebej pohvalila sodelovanje na področju strojne industrije (Zavod Tito iz Skopja) pa tudi elek-tro industrije in bele tehnike. Pripravljajo pa zanimive hove programe, od katerih bo dogovor o sodelovanju pri proizvodnji gozdnih traktorjev podpisan še letos. Med pogovori predsednika našega Izvršnega sveta z naj-višjimi predstavniki Cehoslo-vaške pa bo bržčas tekla beseda tudi o nujnosti in možnostih drugačnega sodelovanja. Ob tem omenjajo kemično industrijo,' pripravlja se sporazum o sodelovanju pri pridobivanju aluminija, raziskujejo pa tudi možnosti za razširitev sodelovanja na področju kmetijstva oziroma pri pridobivanju bak.a. S čeho-slovaške strani opozarjajo tudi na perspektive pri pro- izvodnji tehnologije za Jedrske centrale oziroma za skupen čehoslovaško-jugoslovan-ski nastop na tretjih tržiščih. Pri tem imajo med drugim konkretno v mislih Irak ir. Južno Ameriko. Misel je vsekakor vabljiva, uresničiti p? bi se dala na osnovi dogovora. ki bi zagotavljal enako, pravnost in sorazmerno enakovrednost tega sodelovanja Ko govorimo o možnostih, nikakor ne smemo prezreti nekaterih že sklenjenih dolgoročnih pogodb,x ki zagotavljajo uresničitev srednjeročnega sporazuma in odpirajo možnosti novemu sodelovanju. Tako je bil ustanovljen konzorcij petnajstih bank, (od katerih sta dve čehoslo-vaški), ki naj bi olajševal uresničevanje pogodb o sodelovanju. Prav tako je pomemben aranžma na področju barvne in črne metalurgi, je, ki naj bi ga razširili tudi na proizvodnjo svinca in srebra. Vrednost pogodbe, ki ureja sodelovanje pri ureja, nju hidroenergetskega sistema Donava—Tisa— Donava se suče okrog 35 milijonov' dolarjev, prav sedaj pa naj bi dopolnili dosedanji gospodarski dogovor o gradnji tranzitnega plinovoda do Jugoslavije z medržavnim garantnim sporazumom. Ena od pomembnih postavk je tudi sodelovanje pri gradnji jugoslovanskega naftovoda, ki bo hkraM prispeval k odpravljanju če-hoslovaških energetskih te- ’ žav. Pri uresničevanju tega projekta sodeluje CSSR s 25 milijoni dolarjev. WV\Ar/WWSAA/V“y\A/W\AA/VWWWVWWVWVWWVW\/' BERITE _ _ __ | REVIJO ^yy\AAAAAACyWW^/^WVWVWV\AAyyW«'WVWWWVVNAC Kot rečeno je možnosti še več. V okviru mešanega komiteja za tehnično sodelovanje je bila zato ustanovljena posebna skupina za načrtovanje zunanjetrgovinske menjave, ki naj bi jo obe državi uresničili do leta 1980. Omembe vredna, so pri tem prizadevanja za izboljšanje prometnih povezav, saj je Ce-hoslovaška v precejšnji meri navezana na naša pristanišča, pri čemer pa tranzit blaga precej ovirajo pomakljivosti v železniških zvezah. V pogovorih s čehoslova-škimi gospodarstveniki beseda kaj hitro nanese na uveljavitev našega gradbeništva v tej deželi. Pii tem ne mo-remo mimo obojestranske ugotovitve, da se naročniki ne morejo pritoževati niti nad izpolnjevanjem dogovorjenih rokov za predajo objektov, niti nad njihovo kvaliteto. Po podatkih, ki so na voljo, trenutno dela v CSSR več kot 6.000 naših gradbenih delavcev. Seveda so vsi angažirani pri uresničevanju naročil, ki so jih tam dobila naša gradbena podjetja. Ob ocenjevanju teh dosežkov pa ne moremo tudi mimo ugo tovitve, da jih bržkone lah ko pripisujemo tudi enotne mu nastopu, ki se uresmču je v okviru združenja jugo slovanskega gradbeništva. Med kvalitetami, ki bi Jih kazalo omeniti v ocenjevanju dvostranskih odnosov, so tudi specifični stiki CSSR s posameznimi našimi republikami. Pri tem prednjačijo Makedonija, Srbija in Slovenija, ki hkrati po nekaterih ocenah uresničuje le približno 10 od-stotkov meddržavne ekonomske menjave. Zato pa lahko govorimo o zadovoljivih kul-turnih stikih, ki so bili pred kratkim ponovno potrjeni tu. di z gostovanjem ljubljanske opere in baleta v Bratislavi Dovolj možnosti je tudi za povečanje turistične menjave, saj po čehoslovaških podatkih tam zaradi deviznega deficita ustrežejo le polovici kandidatov za letovanje v Jugoslaviji, Razmere bi se brž-čas lahko izboljšale, če bi se povečal jugoslovanski delež v tujskem turističnem prometu v CSSR, po drugi strani pa tudi s splošnim izboljšanjem gospodarske »menjave med obema deželama. JANEZ ODAR Nov Tengov akcent Korektura teze o »treh svetovih«? — ZDA sodijo v fronto proti sovjetskemu »globalnemu načrtu za vojno« Ena od zunanjih značilnosti za obdobje po XI. kongresu KP Kitajske je tudi okoliščina, da je podpredsednik vlade in partije Teng Hsiao-ping, kar zadeva izjave za tujino, najbolj zgovorni človek Kitajske. Ce odmislimo notranjepolitično komponento te okolnosti, se ob tem ponuja vtis, da je on tista osebnost, ki v očeh tujine daje ton kontinuiteti Maove zunanjepolitične orientacije. Konec avgusta je ob Van-'' ceovem obisku v Pekingu razložil novinarjem ameriške agencije AP, da je razočaran, ker s-1' odnosi med ZDA in Kitajsko razvijajo tako počasi. Nekaj tednov kasneje je japonskim parlamentarcem, ki so bili na obisku v kitajski prestolnici ponovil, da ‘e »ZSSR glavni sovražnik Kitajske«. Sporočilo je bilo namenjeno tako japonski kot ameriški politični javnosti. Pred nnevi pa je podpredsednik Teng v dolgem pogovoru z direktorjem francoske agencije AFP razložil glavne smernice rotranjega razvoja, pa tudi kitajski pogled na svet v sedanjem trenutku. Teng je rekel, da ima »ZSSR pripravljen globalni načrt za vojno« in da torej »največ j a nevarnost za sve-tovn. konflikt prihaja iz Moskve« Teza o shemi o, »dveh supersilah, od katerih je ZSSR najbolj nevarna«, ni nova. Nov jo recept, kako to nevarnost zajeziti. Teng je namreč sobesedniku razložil, da bi bilo mogoče to nevarnost obiti, če bi se formirala Kar najbolj široka fronta med »drugim« in »tretjim« svetom ter ZDA. D istdanja Maova shema o »treh svetovih«; ki jo je pred OZN pred dvema letoma obrazloži Teng, je naslednja: ZSSR in ZDA sodita v »prvi svet« . supersili se borita za svetovno nadvlado, hkrati pa zkor ščata dežele v razvoju in omejujeta suverenost industrijsko razvitih držav v svoji vplivni sferi. »Drugi svet« sestavljajo razvite države Zahodi, Japonska in Avstralija, ki sicer izkoriščajo dežele v razroiu, to je »tretji svet«, bkraf pa so same omejevane :r. izkoriščane s strani Združenih držav. Po dosedanji shemi na) bi se torej »drug:« in »tretji« svet združila v enotno fronto proti sovjetskemu »hegemonizmu« in ameriškemu imperializmu. V razgovoru z'direktorjem AFP -e Teng vnesel nov element v to shemo: široki fronti med »drugim« in »tretjim« sveto a. naj bi se pridružile tudi ZDA, da bi nevtralizirali tisto, kar je Teng imenoval »globalni sovjetski načrt za vojno-'. Teng Hsiao-ping, leta 1963 trdi pogajalec na kitajsko sovjetskih ideoloških razgovorih v Moskvi, je znova potrdil, da Z6SR dolgoročno ostaja »največja nevarnost za Kitajsko«. Ta strateška orientacija seveda ni brez pragmatične primesi, če se je Kitajska odločila, da v obdobju uresničevanja svojega' gospod?-skega programa optimalno aktivira oba vzvoda v »velikem trikotniku« CWas-hington — Peking — Moskva), je Teng to stori) v najbolj radikalni obliki. S kitajskega stališča je ameriško-kitajsko zbliževanje lahko učinkovit vzvod na relaciji Peking — Moskva samo, če ostanejo ameriško — japonski odnosi takšni, kakor so. Gotovo si realisti v Pekingu n. utvarjajo, da bi v Wa-shir.gn.nu utegnili prisluhniti Tengovi pobudi o »najširši fronti« med »drugim« ip »tretjim« svetom ter ZDA. Bplj kot State Departmentu je b.b pobuda namenjena tistim članom ameriškega kongresa, ki so se namrščili ob Carterjevi napovedi, da bo v kratkem sklenjen ameriško-sovjetski sporazum o »SALT — 2« kajti dokler Kitajska ne b< gospodarsko in tehnološko vsaj približno enako-prav.'? z supersilama, bo najbrž dosledno nasprotovala vsemu, kar bi po njeni oceni lal-ko krepilo moč ZSSR, in v ta sklop sodi tudi proces popuščanja napetosti v sedanji obliki ( popuščanje in hkrati oboroževalna tekma). Sicer pa je Teng ta akstorn v kitajski zunanji politiki osvetlil tudi z argumentacija na videz ideološke narave: Kitajska nasprotuje, da bi se zahodnoevropske komunistične partije vključile v vladno sfero predvsem zato, j ker se boji, da bi bile takšne vlade bolj popustljive do ZSSR. Vse to v kitajski zunanji politik’ ni nič novega. Doslej je biia taka orientacija shematično definirana s tezo o »treh svetovih«, po kateri -predstavljata fupersili »svet« z$_sc s tem, da je ena super-sila bolj nevarna od druge. Tengova pobuda o »najbolj širok: fronti« pa vsaj teoretično reducira »prvi« svet, ki se mu je treba upirati, na eno simo supersilo, medtem ko je drugo vključil v fronto, ki se tej supersili upira. MIRAN ŠUŠTAR Diktatura se maje Gverilcem v Nikaragui uspelo zamajati temelje režima, ki ga je družina Somoza uvedla pred štirimi desetletji POSEBEN TANJUGOV DOPIS BUENOS AIRES, 24. okt. — Prejšnji teden so trajali spopadi med armado in gverilci v Nikaragui kar pet dni. Cilj gverilskih napadov na največje mesto v državi je bi! očitno ambiciozen — zanetiti množično vstajo, s katero bi končali diktatorski režim generala Anastasla Somoza mlajšega. Toda za zdaj se jim je posrečilo samo nekoliko zamajati temelje sistema »strahu in revščine«, ki ga je družina Somoza uvedla pred dobrimi štirim) desetletji. Med pogostnimi generalskimi diktaturami v Latinski Ameriki je nikaragujska najbolj »družinska« in najdaljša. Njen ustanovitelj je bil general Anastasio Somoza starej ši, oče današnjega diktatorja. Na oblast je prišel leta 1937. Potem ko je prišla na ob last ta najbogatejša družina lastnikov plantaž kavovca, ao so severnoameriške enote ;n delegati Washingtona nenaii vmešavati v tisto, Kar se te v tej državi dogajalo, čeprav so predtem leta m leta >nad zirali« volitve lokalnih pied sodnikov, po džunglah ob me Ji s Hondurasom pa so dolg. lovili upornika in odpadnika generala Augusta Sandina. Kar ni šlo od rok pripud nikom ameriške . mornariške pehote, se je posrečilo So- možu: kot poveljnik narodne straže je Sandina pregovoru naj odloži orožje, češ da se »ameriški vojaki ne bodo več vmešavali v naše notranje za devc«. Sandino mu je nasedel, prišel v Managuo in ta koj' so ga likvidirali. Živo je ostalo samo še njegovo trne kot simbol odpora zoper diktaturo in tuje vplive — po njem se imenuje gverilsko gibanje: sandinistična fronta narodne osvoboditve. Somoza starejšega so leta 1956 ubili revolverski streli nekega mladega atentatoria Toda ostala sta sinova Luis in Anastasio mlajši in prevzela oblast docela v svoje roke, bodisi neposredno (Luis je bil najprej predsednik), bodisi s pomočjo vdanih dni žinskih prijateljev, ki so )im zagotovili predsedniško funk Komu zemljo ^ Zimbabveju je razmerje zemljiške Posesti 1:118 v prid belih naseljencev OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU ^IROBI, 37. okt. — Zemljiško vprašanje v Rodezijl-Zim-*bveju, od njega dni eksplozivno že zato, ker je bilo po-**ano s priseljenskim rasizmom, Je v ospredju tudi zdaj, “ htožnostl, da dobi dežoia vlado afriške večine. steran osvobodilnega boja, Nkomo, sopredsednik ‘^tične fronte in voditelj Je bil pred dnevi v ae’n intervjuju nedvoumen: »M: v Afriki — in pri tem * voi’m o Afriki na sploš-_ ~~ nimamo evropskega od-[,.?a do zemlje, se pravi zem-J s«e posesti. Ne poznamo ,ms#sy nad zemljo. Zemljo v a država za ljudstvo. In ko lahko uporablja toli-H Z6|nlje, kolikor hoče, ven-§ r 'a m njegova lastnina, j ‘**n je izločena špekulacija .linijo m vsak državljan n a Pravico uporabljati zem jJ)w dobro dežele.« r«c m° se lotil tudl pe' bivffr" vprašanja, kaj bo v državi Zimbabve z 'C be,lh PriseUencev- Ti Ubo' Je POJas11’1' še naprej sr°rar)ljab zemljo, na kateri hio V6ndar ne kot lastniki, rvei* km najemniki. »Ali o b'- mo plačali kaj odškod kuno Za t0’ ker J6 zeml-l° kal 130 odvisno od tega, koi črnijo obdeloval in ‘ko je iztržil iz nje.« kot Abel Muzoreva gleda na to vprašanje drugače. Nacionalizacije zemlje ne bo. Pač p.- bodo prevzeli zemljo, ki n. obdelana ali jo neproduktivno uporabljajo — proti odškodnini. Rači' elitev zemlje v Rodeziji je boleča rana in eden glavn-b virov puntarstva Af-ri lanov. Ženejo so 1,930 tudi z zakonom razdelili po rasističnih merilih. To je imelo za posled.co, da so z »evropskih območij« pregnali na deset tisoči afriških kmetov. Ta sistem so še bolj utrdili z zakonom, sprejetim 1969 leta na predlog Smithove Ro deztjske fronte. Na podlagi tega zakona obsegajo »evrop ska območja« 18,150.297 ha afriška pa - 18,217.705 hfek taro" Pol na pol, bi se reklo. Toda medtem ko 6.100 belih farm poseduje 15,6 milijona hektarjev in je na njih 30.000 belce".. kar znese 520 ha na osebe, pa okoli štiri milijone Afričanov ki žive od zem Ije, p/emore 17,5 milijona 'ha — ah 4,4 na osebo. Razmer je zeji.ljiške posesti na osebo je torej 1:118 v prid ev ropskih priseljencev. Tod? to še ni vse. Priseljene1 imajo domala polovico živin«, čeprav jih je 21-krat manj kot Afričanov. Razen tega ,e zemlja v belih rokah pravi-i ma boljše kakovosti — in hvinj propada zaradi erozije u» drugih nadlog, ki so nasledek prenaseljenosti afriških zemljiških območij. Sistem rasnega razlikovanja se kaže tudi v tem, da ima mar-tšna belih farrparjev veliko večje možnosti dobiti bančne kredite in druge olajšave. J n ne nazadnje: oblasti so p iskrbele in skrbe, da je na evropskih' območjih veli ko vec in boljših cest, vodo vodov in električnih napeljav kot iia afriški zemlji Prenaseljenost na afriški zemlji erozija, beg mladih z zemlje, razraščajoča se rev ščir.a — vse to zaostruje gospodarski in socialni položaj Afričanov Posebno vprašanje s kate-rim se soočajo politiki v de oatAn kako naj nova drža va Zimbabve (ko bo in kadai bo us'anovljena) razreši zem ijišk. kmečki vozel, So kme tijski delavci, ki delajo v ve liki Večini na belih farmah Teh delavcev je 356.000 in z 250 dolarji lelnih mezd so uajbomeje plačana skupina zaposlenih v deželi Slej ko prej velja zanje prepoved sindikalnega organiziranja in stavk Febriiarja letos je lan Smith prodrl z amandmaji na ZHinlj-iški zakon. Dopolnje ni zakon je začel veljati 1. aprila in je celo povzroči) upor •) Rodezijski fronti, vla- dajoč stranki bele manjšine. Dvanajst poslancev je iz protesta odstopilo. Toda vzlic temu je na dlani, da je bilo dopou.ilo — priznanje pravico Airičanov, da smejo kupovali zemljo na evropskih območjih — zgolj lepotilne ga značaja. Vse premalo je narnr "č Afričanov, ki bi ime ii dovolj pod palcem, da bi mog’i kupiti evropske farme. Nekateri analitiki rodezijskega političnega prizorišča domnevajo da je sklad za 'azvo; Žimbabveja v višini poldruge milijarde dolarjev, ki ga predvidevajo angloame rišk. predlogi, namenjen tudi utrditvi afriškega srednjega sloja predvsem farmarjev, s čimei bi zagotovili prevlado »zmernih« sil v novi državi Da to ni zgolj hipoteza kaže tudi nedavni nastop podpitdsednika 9.000-članske Zv * ,t- afriških farmarjev Ro "dezijt. G Magadzire. Ta je na seminarju, ki ga je pri redile (bela) Rodezijska na cion«i na zveza poudaril, ka ko ,e njegova organizacija »prepr čana, da je zemlja naj bolj produktivno v rabi, če sloni na prosti kupoprodaji prek normalnih tržnih pogo jev, Kot se to dogaja v siste mu kapitalistične svobode in pobude.« Magadzire kot gla snik manjšine, a naraščajoče in ambiciozne skupine afri ških farmarjev kapitalistične ga tip-> tudi ni pozabil posva rit' tclih farmarjev na orne njenem seminarju, da »bo sistem svobodne pobude, o satcem govorimo, povsem odvisen od tega, ali bo kmalu dosežena mirna politična rešitev« JOŽE ŠIRCELJ ehiški protesti Rasistična organizacija Ku Klux Klan napada mehiške priseljence v ZDA — Bodo dirjanje KKK predložili OZN? OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEXICU CIUDAD MEXICO, 27. okt. - Prizori spominjajo na čase, o katerih smo bili prepričani, da so mimo, na obdobje naj bolj temnih rasnih obračunov v ZDA. Tokrat pa tarča niso črnci, temvejč priseljenci Iz Mehike, ki so se tako ali drugače znašli v Ameriki in tamkaj našli kruh in prostor pod son Pripadniki zloglasne fašistične organizacije Ku Klux Klan zadnjo dni napadalo njihove hiše v meinih prede rh Kalifornije, sežigajo |b in za seboj puščajo svareča sporočila, da bo naslednji ob račun še hujši in še- bolj krvav, če priseljenci tz Me htkg ne bodo prišli k pameti m se kar se da hitro vrni i tja, od koder so prišli — v svojo deželo, iz katere so se trznili podati s trebuhom za kruhom. Po zadnjih poročilih je do napadov prišlo v Sah Diegu Los Angelesu tn še ne kate rlh drugih mestih, najhuje pa bo verjetno danes. V torek 25 oktobra Je namreč Ku Klus Klan napovedal začetek svojega »dežurstva« brez prediha na amertško-mehlški me ji. Kakih 1000 prostovoljcev tn pripadnikov te organlzaoiie bo namreč patruljiralo od Teksasa do Kalifornije ln z orožjem v rokah skušalo za držati »poplavo ilegalnih pre stopov Mehikancev v ZDA« O najnovejšem izzivu sku pine, ki že desetletja velja za simbol rasizma v Amerik, je zadnje dni na obeh sira neh meje slišati veliko moč no vznemirjenih pogivorcO »Združenje mehiških Američanov« v Kaliforniji va. šteje okoli 250.000 članov) je ob tej priložnosti zahtevam od predsednika Carterja in se nata v Washingtonu zaščito in preiskavo zaradi »d »slej neoviranih poskusov Ku KI u t Klana, da bi se vmešaval v vprašanja ameriške migracij ske politike«, Rasisti vzbujajo nemir mod prebivalstvom latinskega Izvora, ki se je naselilo v Južnih ameriških državah, je nadalje rečeno v tem protestu, ter napadajo temeljne človekove m demo kratične pravice. Pri teh terorističnih akcl-lah izrabljajo popustljivost in naklonjenost oddelka za imigracijo tn naturalizacijo v San Diegu, katerega predsed nik Leonel Castillo namerava s podporo desnice na pri hodnjih volitvah kandidirati za guvernerja države Teksas. Divjanje KKK ln nečloveško ravnanje z nemočnim) priseljenci (ki se že sicer soočajo z neprizanesl jivim ra v na njem ameriške mejne policije, ki se čedalje pogosteje z orožjem postavlja po robu ilegalnim prehodom čez me jo in iskanju kakršnega — koli dela) Je tukaj, v Mehiki, sprožilo močne in večstranske odmeve. Čeprav ie. očitno, da gre za osamljen izgred s katerim niti uradne wa shingtonske niti lokalne ob lasti niso v nikakršni zvezi (saj so se že distancirale od njejja. ko so obsodile izgrednike), je razpoloženje v mehiški prestolnici precej bojevito. Tako so celo v parlarjien tu zahtevali, da naj bi ta pri mer obravnavala tudi gene ralna skupščina OZN. »Nujno je, da Mehika kar se da odločno protestira, od vlade ZDA pa terjamo naj odločnejše ukrepe, da bi pre prečili sicer neizogibne spopade,« Je ob tej priložnosti izjavil generalni sekretar socialistične stranke Garcia in zahteval od mehiške vlade, naj spričo terorja KKK tudi uradno protestira pri wa shmgtonski administraciji. »Oborožene grožnje našim delavcem, ki so se, iskaje delo, znašli v ZDA, hkrati pomenijo tudi pritisk na na šo državo in vlado, ki ji sto- ji na čelu«, je dejal in pripomnil, da norme OZN o te meljnih človekovih pravicah veljajo za vso države, totej tudi za Ameriko, ki zna si cer, v drugačnih situacijah, še tako odločno vztrajati pri teh normah. Sporočilo partije mehiških komunistov razglaša Ku Klun Klan za nasilno fašistični skupino, ki združuje najbolj nazadnjaške sile v ZDA in v tem primeru neposredno napada nove, čedalje boljše odnose med državama. Mehiška komunistična {Jar tija je ob tem terjala a naj bi bil pogoj, da bi se v letu 1978 še . za korak približali načrtovanemu. Med drugim tudi resolucija predvideva, da se morajo vsi nosilci teh sklepov obvezati, da bodo zato pregledali svoje račune in sprejeli ustrezne sklepe. Vzporedno z uveljavitvijo celotne kompozicije institucij, sklepov inf predpisov, nastalih z novim družbeno-go-spodarskim sistemom v politiki pridobivanja in,, delitve dohodka, plačilne bilance, politike cen in podobno, seveda'odvisno od tega, kako jih bomo vzgajali v praksi, pa naj bi ukrepi in dejavnosti, ki jih vsebuje ta dokument, omogočili izkoriščanje nasta-I lih objektivnih možnosti za | nadaljevanje dipapnčnega raz-| voja, ne za vsako ceno, temveč na kvalitetnih osnovah. BOJANA JAGER v Živo srebro spel čez štiri leta LJUBLJANA, 24. okt. — Akcija za zagotovitev socialne varnost) rudarjev zaprtega rudnika živega sre 6ra v Idriji je stekla kot je bilo dogovorjeno, so menili člani odbora za gospodarstvo in finance pri republiškem izvršnem svetu. Do take ugotovitve so prišli na osnovi poročila, ki ga je pripravila posebna komisija izvršnega sveta, ki se je več kot leto dni ukvarjala z razčlenjevanjem težav in iskanjem najboljših rešitev za vse tiste, ki jim je idrijski rudnin dolga leta reza) kruh. Komisija priporoča IS, naj se pri republiškem sk)a- , du skupnih rezerv zavzame za proučitev in sprejem sanacijskega programa. V programu pojasnjujejo, zakaj je rudnik začel delati z izgubo in, kako bodo postopoma ukinili zastarelo pridobivanje živega srebra ter v kakšni meri bodo ohranjali ii vzdrževali rudarske objekte in naprave. Hkrati pa bodo raziskoval, nova najdišča, na katerih naj bi čez štiri leta spet pridobi-vali srebro s sodobnejšo tehnologijo. Komisija meni, naj bi financiranje naložb zagotovile poslovne banke, sklad skupnih rezerv naj bi se usmeril le v pokrivanje izgube. Idrijski rudnik je namreč tudi lansko leto končal z r.ekriio izgubo 126 mili joneov 880 tisoč dinarjev, ki jo je povzročil globok padec cen živega srebra na svetovnem trgu Po zaključ nem računu sta izgubo pokrila Ljubljanska banka in sklad skupnih rezerv. Za letos pričakujejo, da bo izgube za 52 milijonov 570 tisoč dinarjev Komisija v svojem poročilu ugotavlja, da idrijski rudnik ne more računati na podporo iz proračunskih sredstev, saj lahko naprej deluje le kot temeljna oiga nizacija v sanaciji. V poročilu je vrsta predlogov, po katerih naj poslovne banke pomagajo pri financiranju naložb in pri združevanju investicijskih sredstev združenega dela za odpiranje novih delovnih mest. Republiška raziskovalna skupnost bi morala s svojimi sredstvi podpreti rudniške raziskave. Člani odbora za gospodarstvo in finance so poudarili, da mora o tako dolgoročnih sklepih, ki pomenijo angažiranje sredstev za naprej, ^pregovoriti zadnjo besedo predvsem združeno delo. MIHA LESAR SNEMALNA KNJIGA POD LUPO Film o Krki Film bo predstavil resnično življenje ljudi ob Krki - Premiera oktobra 1978 NOVO MESTf). 24.. okt. — Skupščina občine Novo mesto, združeno delo novomeške občine in občinske samoupravne interesne skupnosti, bodo financirale izdelavo umetniškega, barvnega filma, ki bo prikazoval resnično življenje ljudi ob Krki. Film bo do oktobra prihodnjega leta posnel Z.I .A I nikal Studio iz Ljubljane, veljal jia bo blizu 1.850.00» dinarjev. Pripravila ga bo znana ekijia slovenskih filmskih delav-eev na čelu z Boštjanom Hladnikom, Miletom de Glerio, Bojanom Adamičem in Mirčem šušmeljem. Snemalna knjiga je že na-1 rejena, zdaj jo pregleduje posebna komisija, ki bo tudi dala končno oceno. Avtorji filma zagotavljajo, da bodo pripravili skoraj 6.000 metrov filmskegš traku, v končnem pa bodo upoštevali samo 1,500 metrov gradiva, ki bo zadostovalo' za izdelavo 50 minutnega filma. Ostalo gradivo bodo tudi koristno uporabili, saj bo moč izdelat! krajše filme, pri tem pa bodo imele prednost delovne organizacije, ki so podprle to zamisel. Izdelali bodo več kopij filma, veljale pa bodo od 50.000 do 60.000 dinarjev. Cernu je pravzaprav namenjen film? V prvi vrsti bodo skušali v filmu zajeti in pri-« I kazati zgodovinske, kulturne, etnografske, arheološke, go-I spedarske, turistične in druge | znamenitosti, povezane z življenjem in delom ljudi, ki živijo ob Krki. Skratka sku- šali bodo ujeti utrip časa, ki ga je živel in ga še živi Dolenjec. Na trvi pogled kaže, da je naloga dokaj lahka. Prepričani pa smo, da se avtorji filma s polno odgovornostjo zavedajo, da se delo ne bo dalo opraviti z »levico«. Ce se bodo še tako trudili, prav gotovo ne bodo mogli zajeti celotnega življenja, oziroma bo težko najti pravilno merilo, kaj .je treba v filmu bolj, oziroma manj poudariti. Pri ocenjevanju tega, pa se bodo ocene gledalcev verjetno razhajale, zato je treba pričakovati takšne in tudi drugačno kritiko. Pričakujemo lahko le najboljše. Kaj nam bodo pripravili filmski delavci, pa bomo lahko videli ob praznovanju občinskega praznika novomeške 'občine, 29. oktobra 1978 leta. SLAVKO DOKL Milijarde za zastavo 102 KRAGUJEVAC, 25. okt,, (Tanjug) — Zavode »Cr-vena zastava« bo ■ zapljus-knll doslej največji »investicijski val«. Do jeta 1982 bodo vložili v novo proizvodnjo in tehnologijo okoli 15 milijard dinarjev, od tega 4 milijarde samo v novo osebno vozilo zastava 102. Dotlej bo tovarna ponudila trgu še en nov osebni avtomobil in dva modela gospodarskih vozil. »Crvena zastava« sama, z lastnimi 'močmi, prvič projektira osebni avtomobil, namreč »zastavo 102«. Doslej so prišli že precej daleč. V zvezi z velikimi in pomembnimi investicijami je ,»Crvena zastava« začela tudi tesneje sodelovati z znanstvenimi ustanovami, zato da bi na sodobert način in kar najbolj učinkovito usmerila investicije. Tudi to je pomembna novost v praksi kolektiva. Z inštitutom »Mihailo Pupin« v Beogradu je »Crvena zastava« sklenila pogodbo o skupni 1 Izdelavi znanstvenega sistema usmerjanja investicij. Kakor pravijo, jim bo to omogočilo, da bodo že za prihodnje leto izoblikovali realen investicijski načrt, ga dinamično »razčlenili« in nenehno aktualizirali. Groharjeva spominska zbirka Odprli so jo v slikarjevi rojstni hiši — Zbirko bodo dopolnjevali SOPJCA, 25 okt. — Spomin .a našega slikarja Ivana Groharja, ki je doslej oživljaj predvsem ob njegovih impresionističnih mojstro. Vinah, je naposled dobil trd- , nejšo materialno osnovo v j prikazu dejavnosti tega zna- i nega imetnika. V nedeljo so namreč v slikarjevi rojstni lilši v Sorici odprli spominsko it. trko. V S. rici so zbirko del svojega rojaka sicer že doslej imeli. Vendar so bila v njej ie slikarjeva mladostna de ,a. Razen tega. je bila shranjena v župnišču, kjer je bila na ogled le malo časa in so iu že po nekaj- let h zaprli. v' novi zbirki v rojstni hiš bode na ogled slike in reprodukcije tudi iz drugih obdobij umetnikovega ustvar anja. Za sedaj so v zbirki predvsem dela iz Grobarjeve mladosti, nekaj reprodukcij ka gnejšm slik in nekatere upo-dobitvp slikarja Tak i kot prvo zbirko je tudi tedanjo pripravilo muzejsko društvo iz škofje Loke v .odelo.'nju s soriškim prosvetnim društvom Ivan Groba- oziroma njegovo muzejsko sekcijo. Pri tem delu so priskočili na pomoč republiška in občinska kulturna skupnost ter ZKPO škof. jeloškf občine. Na njihovo sodelovanje računajo tudi v prihodnje, saj bo delo pri do. polnjavanju zbirke še veliko Z oi voritvijo nove zbirke v rojstni hiši so se tako v Sorici naj lepše oddolžili spominu n-i našega velikega im presi.iuista ob 110-letnici njegovega rojstva Muzejsko društvo r.kofja Loka pa je -s tem dostojno obeležilo 40-letnico svojega delovanja. LADO STRU2NIK Reški gospodarski polet Intenzivno uresničujejo investicijski podvig, ki bo veljal 1,2 milijarde dinarjev — Gradnja in modernizacija v Bakru, Škrljevu, Brajdiči in v Raši Nekdanja ozka pristaniška lokacija na Reki ,je prerasla v nove terminale in prostore za sprejemanje lovora, ki se nenehno povečujejo in modernizirajo. Bakar, Škrljem. Brajdiča, Kaša, Bakarac — to je danes in jutri reška »Luka«. Z letnim prometom 14 milijonov ton tovora (od tega skoraj 8 milijonov ton nafte) je luka v mestu ob Rječini največje in najuspešnejše ladjarsko pristanišče. Intenzivni tovorni promet se je začel leta 1946, ko so p rek reali 626.000 ton. Odtlej ni bilo zastoja. Promet naše največje luke in pomembnega tekmeca tujih pristanišč je nenehno naraščal. V treh desetletjih so na Reki, če prištejemo, promet z nafto, pretovorili okoli 180 milijonov ton, od tega samo tranzitnega tovora nad 52 mt lijonov ton. Ravno .usmeritev g tem t ovorom- ..je imugnfi' . la. da so zaposlili oros' e p n staniške zmogljivosti, zagotovili večjo stabilnost v ' pošlo,-, vanju, izboljšali sode! »vame s cestnim! in železnišaimi prevozniki ... Prevzemanje in odpojšil tanje tranzitnih pošiljk je reški luki v tridesetih letih prineslo kar 500 milijončv dolarjev. Poleg tega koiektiva, ki danes zaposluje 4900 delavcev, so imeli precejšno korist tudi drug: prevoznik), špedi-teriji, agencije, ladjarji. Reka je postala, upoštevaje tudi domači tovor, največja jugoslovanska luka. Trenutno pride nanjo nad polovica celotnega prometa vseh luk m 80 odstotkov celotnega tranzita. Gravitacijsko območje Reke se je po besedah genetal-nega direktorja Zdenka Knal-la razširilo na vrsto držav srednje in vzhodne Evrope, tako da imajo poslovne odnose z več kakor 200 tujimi firmami in partnerji. Na voljo je 6400 metrov operativne obale, 320.000 kvadratnih metrov zaprtega skladiščnega prostora, 60 obalnih dvigal, 640 gibljive mehanizacije, 7 vlačilcev, 2 plavajoči dvigali •.. Specializiran) oddelki so: za pretovarjanje razsutih tovorov v Bakru, silos za žito, zmogljivosti za obdelavo generalnih tovorov ter za obdelavo in pretovarjanje lesa in lesnih izdelkov. Zlasti pomembno vlogo trna servis za linijske ladje, ki se odpravljajo z Reke proti pristaniščem vseh celin — okoli 100 linijskih odhodov na mesec. Omeniti kaže še en poda tek: v reški luki ima prisebno mesto način delitve dohodka in načelo nagrajevanja po,delu, a.) katjeura dosegajo zelo usoešne. rezultate Več kakor 70 odstotkov zgpbsie »$«. ustvarj#, oge^m .dohoden ki je odvisen od neposrednega učinka, medtem ko je preostalo število delavcev stimulirano na podlagi skup nih rezultatov dela tozda. Ta kšno nagrajevanje je omogočilo naraščanje dohodka v skladu z naraščanjem ' produktivnosti dela in celotnega prihodka. Reška Ipka je trenutno v velikem investicijskem raz mahu. Vanjo sa ravnukai vin žili okoli 700 milijonov r»o celotno predvidenih naložb v tekočem srednjeročnem načrtnem obdobju (po prog« 1 mu 1,2 milijarde dinarjev). Bakar napravi zlasn vebk vtis s terminalom za razsuta tovore, ki ga zdaj ihodem.zi rajo, tako da bo eden nat sodobnejših v Evropi - ka kor je bil pred desetimi leti, ko so ga zgradili. Ker so operativno obalo razširili za 144 metrov tn nedavno dogradili tretji stolp za izto-varjanje, lahko tukaj pristajajo tudi ladje z nosiln >stjo dci 170.000 ton. Vendar že zdaj opravljajo dela, ki bodo omogočala celo pristajanje ladij z nosilnostjo do 280.000 ton. Naprave reške luke v Bakru lahko zdaj izkrcavajo 3000 ton razsutih tovorov r.a uro, medtem ko so do konca septembra zmogle je 1440 ton. Začeli so že tudi polagati cevi za transportni predor, po katerem bodo spravljali premog od terminala do bo- tudi prostor za sprejemanje ladij RO-RO. Drugo pomembno gradbišče je na Brajdiči — začasni kontejnerski terminal. Na leto bo lahko šlo skozi ta objekt okoli 40.000 kontejnerjev. Dela bodo predvidoma končali do "srede.,pjjihodpjega. leta. Zaradi čedalje večjega zanimanja za prevoz blaga s kontejnerji nameravajo zgraditi tudi terminal v Bakarcu Pripravljalna dela so se že začela. V Raši gradijo specializirano luko za transport lesa. V začetku prihodnjega leta bodo končali skladišča v Škrljevu, ki bodo imela 28.000 kvadratnih metrov zaprtega prostora. Načrt predvideva tudi gradnjo večje hladilnice. Hkrati kupujejo nujno potrebno opremo, ki bo omogočila precej večji promet od sedanjega. Vendar na Reki poudarjajo, da bo nadaljnja blaginja njihovih pristanišč enako odvisna tudi od graditve prometnih žil, s katerimi jih bo treba povezati z zaledjem, predvsem od avtomobilske ceste Reka—Zagreb, »ravninske proge«, jugoslovanskega nat-tovoda ... Mesto Reka se bo tedaj razvilo ne samo v veliko, temveč tudi bogato in-dustrijsko-trgovsko in prometno središče, pri čemer bodo vsekakor imela največjo zaslugo njegova pristanišča. Investicijska sredstva se stekajo iz republiških skladov in kreditov, iz lastne ude- I Koliko zaslužijo kmetje? LJUBLJANA, 26. okt. — Akcija za izračun novih lestvic katastrskega dohodka, ki naj bi jih začeli uporabljati po novem letu, v glavnem poteka, kot je bilo predvideno. V nekaterih občinah je sicer prišlo do zamud in pomanjkljivosti, vendar je večina občin nalogo dobro opravila, je bilo rečeno na današnjem razgovoru z novinarji pri republiškem sekretarju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Sloveniji smo se odločili za popravek katastrskega dohodka zaradi tega, ker kmetje ustvarjajo več, kot prikazujemo. Zaradi nerealno ocenjenega katastrskega dohodka so se ponekod na podlagi statističnih podatkov ali brez njih odločili prt določanju kmetovega zaslužka za nerealne mnogokratnike. Pri določanju štipendij za kmečke otroke so se na primer odločili celo za štirinajstkrat-nik. Podobne stvari so se dogajale tudi pri odmeri davka in raznih prispevkov. Precejšen razkorak je nastal med delavci in kmeti, in sicer v škodo delavcev, ki so zaradi nerealno postavljenega katastrskega dohodka prispevali več za skupno in splošno porabo kot kmetje, j Dosedanji izračuni v občinah so pokazali. da bo novi katastrski dohodek povprečno za štiri do šestkrat večji od sedanjega Katastrski dohodek se bo najbolj povečal pri vinogradih ter travnikih in pašnikih. Ra- čunajo, da se bo pri vinogradih poveča) od 550 do 1450 odstotkov, travnikih in parnikih pa za 450 do 800 odstotkov. Pri vinogradih je do sorazmerno visokega skoka katastrskega dohodka prišlo zaradi višjih cen grozdja, ki so se od vseh kmetijskih pridelkov najbolj povečale, pri travnikih in pašnikih pa zaradi realnejšega zajetja deleža narodnega dohodka od živinoreje. Naj naštejemo še druge popravke: njive od 350 do 600 odstotkov, sadovnjaki od 300 do 750 odstotkov, vrtovi 700 odstotkov in gozdovi 550 odstotkov. Seveda pa bo treba katastrske lestvice uskladiti med občinami in sosednlo Hrvaško, da ne bi prišlo do prevelikih razlik. Uskladitev bo opravila pristojna republiška komisija, ki predlaga, da bi katastrski dohodek zajel 70 do 75 odstotkov narodnega doh'>dka iz kmetijstva. Uskladitev je namreč potrebna tudi zaradi tega, ker so nekatere občinske komisije skušale prikazati čim .nižji katastrski dohodek. Tako naj bi na primer v nekaterih katastrskih okrajih zajeli le 28 odstotkov narodnega dohodka, kar je sevedg povsem nerealno. Treba je poudariti, da narodni dohodek iz kmetijstva tudi ni povsem zanesljiv pokazatelj za ugotavljanje pravilnosti izračuna katastrskega dohodka, ker tudi statistični podatki za izračun narodnega dohodka večkrat niso realni in usklajeni med občinami. Ponekod so narodni dohodek iz kmetijstva enostavno prikrojili občinskim interesom ali pa so zajemali nepravilne statistične podatke o pridelkih in podobno. Pri izračunu katastrskega dohodka bo prišlo tUcli do nekaterih sprememb. Tako bodo po novem v izračunu izenačeni, nižinski in višinski predeli, kar doslej ni bilo. Ostale pa bodo seveda razne olajšave, ki jih imajo kmetje v hribovitih in gorskih predelih. Novemu izračunu katastrskega dohodka bo treba prikrojiti tudi davčne lestvice, razne prispevke in podobno. Skupnost zdravstvenega zavarovanja bo morala na tej' podlagi določiti nov ključ za določanje prispevka kmetom iz višinskih predelov. Glede na to, da katastrski dohodek zajema le dohodek od zemlje, bo treba urediti še zajemanje dohodka kmetov, ki ga ustvarjajo z domačo obrtjo, industrijsko rejo in plantažnim pridelovanjem sadja. Na sekretariatu za kmetijstvo opozarjajo, da bčdo kmetje z novim izračunom katastrskega dohodka izenačeni z drugimi delavci v združenem delu, kar pomeni, da bo treba to upoštevati tudi pri odmeri davka in drugih prispevkov, zaradi česar bodo pri določanju kmetovega zaslužka po novem odpadli stvarni in nestvarni mnogokratniki. RAJKO OCEPEK ležbe, iz delovnih organizacij Jugolinija, Transjug, Jadro-agent, Rafinerija nafte itd: Pred dobrima dvema letoma so te organizacije podpisale, samoupravni sporazum o skupnem vlaganju v posamez-ne luške objekte in izkazalo se je, da je bilo to ne samo nujno, temveč tudi zelo koristno. Ni dvomti, da se bodo. vlo žena sredstva sorazmerno kmalu vrnila skupnosti. Drugo vprašanje pa je, da bi pri gradnji posameznih objektov morda morali vendarle bolj upoštevati tudi preostale naše luke. Kakor da so pozabili ali šli molče čez novico, da hkrati gradijo na primer v Šibeniku terminal ža sprejemanje in odpošiljanje gnojil, da je luka v Met-koviču skoraj, v glavnem usmerjena na sprejemanje lesa, da posamezne druge luke vlagajo velika sredstva v ob jekte za pretovarjanje tovora. kakršnega gradi tudi Reka itd. Najpogosteje gre vsekakor za premajhno sodelovanje z lukami in pomanjkanje sporazumevanja. Toda v prihodnje se takšni spodrslja. ji ne bi smeli dogajati, saj so tudi na najvišjih ravneh poudarili, da so vse luke enako pomembne za naše gospodarstvo. In luk imamo po številu veliko, treba jih je samo pravilneje usmerjati ter vsein omogočiti, da se bodo uspešno razvijale in poslovale. B. TOMIČ Odločno odpravljanje posledic Velika iniciativa lastnikov poškodovanih hiš na Tolminskem TOLMIN, 25. okt. — Iz poročila odbora za odpravo posledic potresa na Tolminskem je razvidno, da so letos lastniki poškodovanih hiš sami sklepali pogodbe s gradbenimi podjetji, s privatnimi skupinami gradbenih delavcev, dela pa so opravljali tudi sami. Za popravilo bolj manj poškodovanih hiš O. in 2. kategorija) so lastniki sklenili 421 pogodb z različnimi gradbenimi podjetji. 1092 je bilo poškodovanih hiš, ko so jih lastniki Sklenili sami popravljati ob pomoči privatnih gradbenih skupin. Na 150 stavbah so bila dela neznatna. 676 močneje poško-dovanih hiš, je že popravljenih, na 120 stavbah pa lastniki še niso začeli s sanacijskimi deli. Značilno za novogradnje klasičnih stanovanjskih hiš je, da so vse Že skoraj končane. 52 novogradenj bodo do tretje faze postavila različ-na gradbena podjetja, 294 pa skupine privatnih gradbenih delavcev. Za montažne hiše se je od-ločilo 81 gospodinjstev. Kar na 50 gradbiščih se dela še nišo začela, ker gradbena In montažna podjetja zamujajo pri pripravi betonskih plošč in pri dobavi montažnih elementov. Vzrok so tudi prepozno narejeni načrti za ureditev neselij in počasnost krajanov pri urejanju osnovne dokumentacije. KATJA ROŠ BIOMETEOROLOGIJA Vreme in bolezni Na meteorološkem zavodu raziskujejo povezavo med spremembami vremena in zdravja na počutje ljudi LJUBLJANA, 24. okt. — Da vreme vpliva na počutje, je že dolgo znano. Razna trganja, bolečine, glavoboli, depresije, so znani in mnogo »tet in babic« zna po npčutju napovedati, ali ho naslednji dan sonce ali dež. O tem, da vreme vpliva na počutje ljudi, se zaveda vse več zdravnikov in že sedaj nekateri izmed njih vprašujejo meteorologe, kaj bo z vremenom. Podatke, ki jih dobe, uporabljajo pri preventivi in jih upoštevajo pri poslavljanju diagnoz. Dinar za nove naložbe Gospodarstvo na Koroškem najema številne investicijske kredite SLOVENJ GRADEC, 26. okt. — Gospodarstvo v ko-roškin občinah je v srednjeročnem obdobju 1976 — 80 namenilo veliko pozornost naložbam v nove proizvodne obrrt" ter v posodobitev že vpeljjr.e tehnologije. Delovne organizacije so za investicije namenile precej lastnih sredstev. Tak , je izvršilni odbor po-aružri re LB v Slovenij Gradcu nedavno spet odobril vrsto dolgoročnih investicijskih kreditov, železarna Ravne je dobila 20,2 milijona dinarjev iffefHVžT”za^haclnmestitev iz-'trošeVt.h sredstev v tozdih valjafllri,0 industrijski noži in enetg.ja. Slovenjgraška tovarna Gorenje — Ferco je za razvojne raziskave pri predelavi nerjavečih odpadkov dobila skupaj U milijonov dinarjev kre-dita -, 537 tisoč dinarjev za osnovna sredstva in 862 tj-' soč dinarjev za obratna sredstva. Obrtno podjetje Mizarstvo :ii tapetništvo iz Dravograda je za izgradnjo podaljška proizvodne hale dobilo 272 tisoč din kredita. Obrat za kooperacijo gozdarstva na Ravnah Je dobil tnvest cijski kredit dobra 2 milijona dinarjev za dograditev .n asfaltiranje cest na območju Šentanela. Ker je izgradnja gozdnih cest za koroško gozdno gospodarstvo izjemnega pomena, je izvršilni odbor podružnice LB slovenj-grašk' Lesni odobril 9,5 milijona dinarjev kredita za iz-gradn„o več kot 45 kilometrov novih cest. Tozdi Gradnje ; ■ turizem pri Lesni je za asfaltiranje ceste Legen — Pungart dobil 16,7 milijona dinarjev Za dograditev zdravstvenega doma v Slovenj Gradov je banka odobrila 8 milijonov dinarjev kredita. »Znano je, da vreme vpliva na počutje ljudi in da zdravniki opažajo bolezenska stanja bolnikov, ki jih klinično ne morejo pojasniti in iščejo vzroke v povezavi z vremenom,« pravi Majda Vida, inženirka meteorologije, samostojna svetnica za medicinsko meteorologijo, ki napoveduj^.' "dA1' bo zavod že čez dve leti lahko izdajal biop-rognozeT" napovedi, kako bo vreme vplivalo na počutje ljudi. Potrjena odvisnost . To, da vrline resnično vpliva na počutje in bolezenska stanja je potrjeno; »Medicinsko-rneteorološke raziskave morajo biti sistematične saj morejo kompleks no zajeti proučevanje vseh možnih parametrov, ki lahko vplivajo na organizem « pravi Majda Vida, ki vodi ‘te raziskave in pojasnuje: »Ni še natanko znano, kateri so tisti vremenski parametri, ki vplivajo na človeški organizem. Dognano pa je, da atmosfersko okolje kot skupek vseh vremenskih parametrov vpliva na celotni organizem. Z blomoteorologi-jo so se že pred leti začeli načrtno ukvarjati v vseh zahodnih državah, vendar rezultatov tujih raziskav ne moremo prevzeti popolnoma, saj je vrsta in jakost biot-ropskih učinkov, ki vplivajo na človeka, odvisna tudi od zemljepisnega položaja. »Pri slikanju odvisnosti med medicinskimi in ' vremenskimi dogajanji je potrebno izločiti vse druge možne para- metre okolja, ki bi lahko povzročili določeno bolezensko stanje, hkrati pa morajo ruti rezultati naših biometeorolo-ških raziskav povsem praktično uporabni, saj so sicer brez pomena,« * pravi Majda Vida. Meni, da posebnin vremenskih napovedi, po katerih bo moč razbrati, kakšni bnrto, ■'tlstr paLametffTki riigftMStM-! je vplivajo na ždlavje 'in 'pči čutje1, -• 'meteorološki - ■ zavrta; Slovenije ne bo objavljal javno, marveč bodo namenjeni le zdravnikom. • »Doslej ni bilo mogoče dokazati, da bi lahko en sam vremenski parameter sprožil bolezensko stanje organizma, temveč le celokupni učinek atmosferskega okolja, ki je sestavljen iz nevrotropskega, solarnega, termično-vlažnost-nega in zračno-kemijskega učinka. Pri tem moramo ločiti biotropske učinke, ki imajo izvor v višjih plasteh atmosfere, od tistih učinkov, ki pogojujejo življenjsko okolje,« pravi inženirka meteoro. logije in meni, da bodo njeni, dnevno skrbno zabeleže ni podatki o »obnašanju« vremena in podatki več zdravnikov, ki skrbno zapisujejo »obnašanje« bolnikov, čez leto ali dve že dali toliko primerjalnih podatkov, oziroma bo moč iz teh podatkov potegniti toliko medsebojnih zvez, da bodo lahko postavili neka osnovna pravila. Že danes pa je znano, da so v Sloveniji kraji, kjer so vremenski parametri med seboj v tako »nesrečni« - zvezi, da zelo pogosto vplivajo na slabo počutje ljudi. »Takšnih krajev bomo sčasoma verjetno odkrili še več. Seveda tudi vsi meteorološki parametri ne delujejo na vse ljudi enako. Toda če je v nekem kraju več takšnih vremenskih pojavov, ki slabo vplivajo na ljudi, je to dobro vedeti. Ne zato, da bi ljudi izseljJjLu^ to nima nobene-, ga pomena, marveč predvsem zato, da bi lahko Vsaj pojas-OTIJ^rstfj^težav in predvsem slabo počutje za katerega zdravniki ne najdejo vzroka.« pravi Majda Vida in napoveduje, da bodo slovenske biometeorološke raziskave obsežno- zaradi zemljepisu* raznolikosti Slovenije. 24 do 36 ur vnaprej Seveda pa vreme tudi dobro vpliva na ljudi. Najpogosteje bolj občutijo sprerrte.n-be bolni in starejši ljudje, vremenski dražljaji pa po do-zdaj znanih ugotovitvah najmočneje vplivajo na nevrološke in revmatične bolezni, na vnetja dihalnih poti, na rane po operacijah in na motnje krvnega obtoka. Cez leto ati dve pa naj bi bilo meteorologom in zdravnikom dano, da bi vse te motnje oziroma poslabšanja bolezenskih stanj, ki so v zvezi z vremenom, lahko napovedali oziroma P1'1' 'čakovali dan ali poldrugi dan vnaprej. Najbolj občutljivim ljudem, »vremenarjem« bodo takšni podatki najbolj potrebni, saj jim bo lahko zdravnik namesto napotnic in receptov z znanstvenimi podatki dokazal, d^ je vzrok 7!S poslabšanje počutja v vremenu. JOŽE VETROVK^ IVAN PRAPROTNIK IZBRANA FOTOGRAFIJA Luknja pri luknji — dober ementalec VRHNIKA, 24. okt. — Vrhniška mlekarna že od leta 1974 vse mleko predela v str ementalec. Pot od goste bele tekočin* do velikih hlebcev luknjičastega sira je dolga in zamotana. Vrhniški sirarji dnevno narede tono ementalca, za kar je P°' trebno predelati 12 tisoč litrov mleka. Vrhniški ementalec sodi p-i nas med najboljše, beograjskim ocenjevalcem, ki *® I mu prisodili diplomo za kakovost 77, že gre verjeti. Foto: Sveto Busit I JRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT ;; 29. oktobra 1977 nogomet NASE ENAJSTERICE V AMATERSKIH LIGAH Vzhodnokraški derbi Primorec-Gaja velika neznanka nedeljskega kola V 1. AL meri Primorje na točko - Med našimi goriški-mi enajstericami bo imela najtežjo nalogo Mladost bodo P^V» ■in drugi amaterski ligi kola °di|?rali pare sedmega dota)Kl za vse naše enajsterice KaJ naporno. 1' AMATERSKA liga ?rn° ~ Primorje Seške mne^ie 0 tem R°s,;ovan.iu oro-Uria posameznih društvih, polnoštevilno udeležili tega »odbojkarskega vveekenda* saj je strokovno usposabljanje koristno za vsako "ar jn oredpogoj za tehnični napredek ter nabiianje izkušenj posameznika, ki jih bo nato prenašal na svojo ekipo. Na seji odbojkarske komisije so se predstavniki vseh društev ob vezali da bodo zainteresirali svoje trener;, za ta tečaj, saj bi morala biti udeležba dejansko obvezna v skupnih prizadevanjih za izboljšanje trenerskega kadra ki posredno za postavitev solidnejših temeljev za razvoj naše odbojke. Izkušenejši trenerji bodo ime’' idealno priložnost, da preverijo svoje znanje in se seznanijo s sodobnejšimi prijemi, mlajši trenerji, ki so se npr. tako, dobro obnesli na pa letnem izpopolnjevalnem tečaju pri Banih, pa bodo utrjevali svojo stra kovno pripravljenost. Združenje vabi na tečaj tudi tiste odbojkarje in odbojkarice, ki trenutno še ne trenirajo nobene ekipe, ki pa bi se radi v bližnji bodočnosti predali trenerskemu poslu. Ta trenerski tečaj, ki bi moral biti le prvo izmed serije tovrstnih strokovnih srečanj (seveda, če bo sta zadovoljiva odziv in zanimanje), spada ,v okvir širšega razvojnega načrta, ki ga je izdelalo ZSŠDI, pe gre .pa podcenjevati niti pomena sektorialne odbojkarske trenerske zveze, ki jo bodo danes formalno ustancili. —bs— 4 * POKAL PRVAKOV Jugoplastika' zmagala v zadnjih dveh minutah V 3. kolu E skupine košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je splitska Jugoplastika v Wroclav.ari premagala domači Slansk z 91:85 (48:51). Tekma je bila zelo izenačena vse do 2 minut pred koncem, ko je bilo stanje 85:85. Nato so domačini pa vsem popustili in Spličani so dosegli šest zaporednih točk. ' Najboljši v vrr s h .lugoplastike so bili: Jerkov (21 točk), Krstula vič (24) in Vilfan (16), ki je, kljub poškodbi, zelo dobro igral. Pri domačinih se je izkazal Karlin ski (18). JUTRI NEDEUA, 30. oktobra 1977 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Komu Como - Primorje 2. AMA i LRSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Libertas . ‘ • 14.36 v Trebčah Primorec - Gaja • 14.30 v-Bazovici Zarja - Edile Adriatica * » v 14.30 v Gorici Malisana - Juventina ' i. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - Čampi Elisi •» • » 10.30 na Proseku Esperia Pio XII - Kras % - * 14.30 v Tržiču Romana - Mladost • « • 14.30 v Šlovrencu S. Lorenzo - Sovednje NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, Campanelle Don Bosco - Zarja ZAČETNIKI 12.30 na Proseku • Kras - Chiarbola B • * * # 12.45 v Trstu, Sv. Sergij Stella Azzurra - Breg • » • 9.30 na Proseku Primorje - Esperia * * * 10.30 na Padričah Gaja - Portuale • » « 9.00 v Gorici, na Rojcah Pro Gorizia - Juventina KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA MLADINCI 9.30 v Skednju * Servolana - Bor PREDPRVENSTVENI TURNIR NARAŠČAJNIKt 9.30 v Gorici, na Rojcah Dom - Pagnossin ODBOJKA 9.00 v Dolini Trenerski tečaj ORIENTACIJSKI POHOD 8.00 v Repnu Organizira SK Devin ATLETIKA OSMEROBOJ MLADINCI DESETEROBOJ ČLANI 8.00 v Vidmu Nastopata tudi Adria in Bor KOLESARSTVO DIRKA NA KRONOMETER ZA DVOJICE 9.30 v Bazovici Društvena dirka Adrie POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 31. oktobra KOŠARKA NARAŠČAJNIKI PREDPRVENSTVENI TURNIR 19.30 v Gorici, na Rojcah Dom - Arto Danes se poročita ADELA in VILI PRINČIČ Vso srečo m novi življenj- ski poti jima želi ZSŠDI Taborniki RMV s sodelovanjem ZSSDI organizirajo lokostrelski tečaj v Dijaškem domu v Trstu, danes, 29., od 15. ure dalje in jutri, 30. oktobra 1977 od 9. ure dalje. Vabljeni člani RMV in vsi, ki bi, radi seznanili x tem športom. Prijavnina 1,000 lir. 1= §§ | i) i !fj 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi dragi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X 1 1 X 2 X X X 2 1 1 2 ! Kitajslii 44. O f dnevnik j v ^ je ie torej nesporazum? V moji evropski miselnosti, rebu0'' evropocentrični zahodnjaški kulturi? Ali pa mo ‘. tudi v filmih, ki so mogoče le primer «proleta kulture do tiste mere, ko postane umetnina nekoliko primitivna, naivna, sentimentalno propa 3ki °a tapljenka? Morda bom do konca poti po Kitaj hn Pa takšna vprašanja našel odgovore Ali pa bi mo a to vedeti in znati veliko več, in tega, z enim sa diskom na Kitajskem ne bom zmogel? 14. MAREC y. Prvo srečanje z zasebno pobudo Dra. 'u^raj je nebo prekrito z rumenkasto rdečkastim Slo ??' Sonce je moč le slutiti kot majhno jekleno kro-*Wbr*1 Se s^u^a prebiti skozi oblake prahu. Takšen je p2 Pravi Jenan. CVo^ltrkujem in se odpravim na sprehod po mestu. Pitijskega hotela je visok zid. Prelepljen , je s '■ ki prikazujejo »bando štirih«. Kako imenitne ka Krog ttukati ^Aturei Se in še spoznavam, kako talentirano je to ljudstvo. Sprašujem se, kdo riše karikature., Drugačne so kot tiste, ki sem jih videl. Niso ne takšne, kot so visele v trgovinah v Hohehotu, ne takšne kot smo jih videli v Ta Čaju. Vse pa so si po nečem vendarle podobne. Čiang Čing ima značilne poteze na vseh • karikaturah. V Jenanu je največkrat narisana kot cesarica. Okoli nje so ostali trije, dvorijo ji in ji nekaj pripovedujejo. Karikature so bogato opremljene z napisi, ki jih seveda ne razumem. Prevajalci jih ne morejo ustrezno prevesti, ker gre večinoma za verze, polne prispodob. Tujci jih na sploh težko razumejo. Ko se ustavim pred karikaturami, se okoli mene začno zbirati ljudje. Ne ponovi se sicer Hohehote, vendar tudi‘tu tujci še vedno pritegnejo pozornost. Na ulicah ni avtomobilov, zato pa je toliko več kolesarjev. Nekateri se očitno vozijo na delo, drugi pa kar tako, po cesti gor in dol in ne spustijo me z oči. Mimo gre skupina starejših žensk v tipičnih obuvalih s kratkimi stopali. Povedali so mi, da običaj povitih nog na Kitajskem na ‘srečo izumira Le starejše ženske naj bi še imele tako zmaličena stopala. Tu sem jih prvič videl. Hudo nestabilne so videti te ženice. Oblečene so sicer tako kot vsi, od’ vojakov do kmetov in delavcev, pa vendar drugačne. Bile so, kot bi ušle naravnost iz pravljice o dobrih starkah, ki se posvečajo dobrim delom. Na drugi strani ulice opazim žensko, pred seboj ima mizo, na mizi nekaj kozarcev m dve veliki posodi. Ljudje se pri njej ustavljajo in kupujejo čaj. Prvič se na Kitajskem .srečam z zasebno pobudo. V Pekingu nisem videl nič podobnega. Verjetno je v manjših mestih to dovoljeno in možno. Stopim bliže, da bi videl, koliko stane čaj, ,toda ko me 'lastnica ulične čajnice opazi, v hipu pospravi kozarce, posodi in mizo ter se umakne v zaprt prostor, v katerem verjetno stanuje. Čajnice ni več in moja radovednost ostane nepotešena. Najbrž sem pod- jetni Kitajki za tisti dan tudi pokvaril posel. Sprehodim se naprej po ulici in presenečeno ugotovim, da se zasebna pobuda ne ustavi le pri čaju. Ljudje prodajajo na ulici tudi zelenjavo, očitno iz ohišnic. V Ta Čaju so nam sicer rekli, da so ohišnice na Kitajskem dovoljene, toda izključno za osebno porabo. Potemtakem je tudi na Kitajskem tako kpt povsod drugod po svetu. Ljudje se nikjer ne drže vseh pravil in nobena1 oblast očitno ne zahteva, da se natančno upošteva prav vsak predpis. Prodajanje najbrž ni dovoljeno, ga pa v določenem obšegu in v okvirih verjetno dopuščajo. Tokrat se prodajalci namreč niso ustrašili tujca in niso zbežali s svojo zelenjavo. Lahko sem jih nemoteno opazoval, kako ponujajo in prodajajo. Zbujal sem seveda več radovednosti kot pa . zelenjava. Kitajski tovariši so kmalu opazili, da me ni v hotelu, in zaskrbljeno so me začeli iskati. Ker pa ima Jenan samo eno veliko ulico, so me kmalu tudi našli. Nobenega razloga sicer ni bilo, da bi bili zaskrbljeni, toda tudi za moje nekoliko «neprimerno obnašanje« ni bilo posebnih razlogov. Zato sem se z njimi lepo vrnil v hotel. Vidno so si oddahnili. Ali nas tako »stražijo« zato, da se nam ne bi res kaj zgodilo, da ne bi doživeli kake nevšečnosti, ali pa zato, ker ne želijo, da bi počeli sami kaj, kar bi' ostalo neregistrirano in neopaženo? Ne vem, za katero od obeh možnosti naj se odločim, saj do sedaj nisem opazil, da bi pred nami kaj skrivali. Vse, kar smo želeli videti, so nam pokazali. Ničesar se niso sramovali, ne bednih bivališč ne radovednih ljudi ne svoje dostojanstvene revščine.' Torej se zares bojijo za nas? Večni boj na dveh frontah Smo v jenanskem muzeju. Velik je in zelo lep. Skoraj nov je, odlično urejen, z imenitno razporeditvijo. Prikazuje zgodovino komunističnega gibanja na Kitajskem s posebnim poudarkom na Jenanu. Nekaj ur smo v muzeju. Poslušamo in si ogledujemo. Od same zgodovine si človek zgodovine navadno ne zapomni in se je ne nauči. Prava nesreča so pravzaprav veliki muzeji. S kakšnim zanimanjem človek vstopa vanje in kako malo mu od njih ostane. Preveč informacij, preveč besed, preveč vtisov. Tako se tudi v Jenanu ponovi stara muzejska resnica. Videl sem lep muzej, ki je name napravil globok vtis, od katerega pa mi je ostalo razmeroma malo. 1. - T* v: * SPREHOD PO JENANU — Starejši ženski s povitimi stopali, ki naj pred revolucijo izražala žensko lepoto ln eleganco Foto: M. Uredništvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naroinina Mesečno 2.5Q0 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN«. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, lelno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., »,o. . . 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir 61000 Ljubljani, viš. 43 ®®) besed* Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julji^ krajine se naročajo pr! v Italiji pri SPI, ZU /o. iva \h /o. uglasi iz aezeie rutiai nje--,-,-, , oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 29. oktobra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in hska I ZTT I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V ZAMENO HOČEJO IZPUSTITEV ZAPRTEGA ČLANA RAF IN ODSTOP KRALJICE KLJUB ODLOČNEMU NASTOPU LAME V BUDIMPEŠTI Domnevni politični teroristi so ugrabili holandskega milijarderja Maupa Caranso Odgovornost za napad sta prevzeli zahodnoneinški teroristični skupini RAF m egibanje 18. oktober>, vendar so -pristojne oblasti skeptične - Možnost zgolj denarnega izsiljevanja HAAG — Pred vhodom nočnega zabavišča z igralnico, na amsterdamskem trgu Tulpe.it>l'ein so včeraj ponoči ugrabili enega ra bolj znanih nizozemskih poslovnih mož. Gre za 61 -letnega Maupa- Caranso, ki si je ustvaril velikansko, premoženje s prekupčevanjem nepremičnin. Odgovornost za napad na milijarde ja je s telefonskim sporočilom u-rednišlvu socialističnega lista 'Bet Parool* najprej pVevzela teroristična organizacija RAFmite armee fraktion* (neznani moški, k: se je predstavil za pripadnika organizacije, je govori) v uglajeni nemščini), nekaj ur zatem pa tako imenovano »ribanje 18. oktober*, tokrat s telefonskim pozivom uredništvu dnevni a «De Telegraaf*. Medtem ko se je »glasnik* RAF omejil r.a besede «Maup Caransa je v naših rokah, kmalu se bomo oglasili,* je b(l domnevni član «gi-blinja 18'. oktober* zgovornejši: v zameno , za ugrabljenega bogataša je namreč zahteval izpustitev za-iiodnonemškega terorista Knuta Fol-krrtsa ter odstranitev kraljice Ju lijane. Policijske oblasti sicer za sedaj ne posvečajo posebne pažnje z-htevi neznanega meškega (tokrat so bMa izvajanja v nizozemskem je-zku); z itrjuieio namreč, da so u-rednikl »De Telegraafa* v teku včerajšnjega dneva prejeli več podob-nih telefonskih klicev. Dejstvo, da so polic sti zaenkrat skeptični gle de nolitičie narave ugrabitve sploh, kaže tudi okoliščina, da preiskave še ni prevzela protiteroristična služba Knut Folkerts pripada omenjeni »ločini rdeče'armade* (RAF), ki je, kot znano, povezana z zahodnonem-šl.o organizte jo Baader - Meinhof. Aretirali so p,a 22. seotembra v U-trechtu po obkroženem spo jadu, v katerem je bil ubit policijski agent (njeeov kolega pa hudo ranjen). Te: fdrist ni v zaporu, temveč v celici žandarmerije. Ugrabljeni Caransa je judovskega izvora. Njegovi starši so se priselili na N" zone ms ko iz Portugalske ter »o bili zelo revni. Maup se je lotil poslov že pri 15. letu, med drugim s prodate nadomestnih delov za avtomobile. Naravni talent in volja, da postane »nekdo*, sta v razmeroma kratkem času iz njega napravi la mogotca in danes je poleg drugega lastnik vrste najbolj luksusnih hotelov v državi. S politiko se ne bavi, rajši Se posveča bridgeu, vod ncriu športu in streljanju. Še ne davno je dejal: »Rajši jočem v mer cedesu kot da bi se smejal v' volks wagnu». Žena Rika, ki jo skupno s Hčerko in vnukinjo policisti stražijo v Caransovi vili, v Vinkeveenu (U-trecht), je zaprepadena, saj ji ni nikdar prišlo na um, da bi ji u tegnilj ugrabiti moža. «Kvepjemu morda mene ali vnukinjo,* pravi. V resnici hi mogoče še prezreti možnosti, r Levi ponavlja misli iz «Mir na zemlji*, kjer se je Janez XXUJ. zavzemal za PraJ ltc porazdelitev dobrin za vse svetu. jpt Vendar obstajajo znotraj ‘,r(Y1g cerkve različna gledanja na ji cerkvene probleme. Prav včerdJ j, namreč florentinski škof Ben zjavil v nekem intervjuju, «da ^(i ličani, ki se imajo za marksistične poznajo krščanstva ali. ne "‘ritft sizma.» Gre pač za staro ^nenačelnega spopada med dvema J .iertif omeniti v katerem tovorna. Ob koncu gre škofa Betazzija, da mora biti cerkev odprta f®*' g* vseh tistih milijonov katoličanov-p so se odločili za drugačno j^jl družbenega angažiranja, ker 'e ^ in je krščanski svet preveč P° ,>0-z interesi takega razvoja, ki P°l ča socialne krivice. ni'* ......................................................iiiiiitimimi.....mn..... MED SILOVITIM NEURJEM, KI JE ZAJELO VEČJI DEL LIGURIJE Strela pognala v zrak hranilnik toluen*1 Povodnji in usadi zavrli železniški in cestni promet - Več mrtvih na avtocesti GENOVA — Medtem ko so v po-■ V mestih in manjših naseljih je voda vdrla ne le v kletne in skladiščne prostore, temveč ponekod tudi v pritlična stanovanja. Dokajšnjo gmotno škodo so utrpeli predvsem trgovci. V genovski četrti Cep davne ujme v Liguriji, Piemontu in di Pra se je zrušilo nekaj zidov, Lombardiji, oziroma za prepreči- kletne prostore bolnišnice San Mar- —* j yno, pa je tokrat, kakor že nedavno, zalila voda, V lfgurskem zaledju so poplave zadale hud Udarec kmetovalcem, saj so jim deloma u-ničile pridelke, posebno še žlahtne kulture. Do najbolj slikovite nesreče, ki pa bi se kajpak lahko zaključila s tra- slanski zbornici predstavniki posameznih / političnih .skupin iznašali predloge in zahteve glede najnujnejših pa tudi srednje in dogoročnih načrtov za odstranitev posledic ne- tev nadaljnjih katastrof, je bila nad ligursko obalo zopet huda ura. Začelo se je v Savoni, od Koder se je (včeraj ponoči neurje s silovitim dežjem ip strelami premaknilo do Genove. Sile narave so sprožile nič koliko plazov in zemeljskih usadov, ki so združeni z naplavina- mi zaradi povodnji, ki so jih |X)vzro- [ gedijo, je prišlo v Pegliju .zahodno čili narasli potoki in hudourniki, od Genove, in sicer na vzpetini, ki spravili v krizo cestni in železniški 1 je le Streljaj oddaljena od stano-promet. | vanjskega naselja in nabrežja. Stre- la je udarila v velik hranilnik družbe «Superba» s toluendm, ki je v hipu eksplodiral. Razvil se je silovit požar, ki ga je bilo mogoče pogasiti šele po šestih urah. V tem času se je razširila med okoliškimi prebivalci upravičena panika, kajti bi se zublji raztegnili še na druge hranilnike, bi nastale verižne eksplozije, te pa bi skoraj gotovo ogrozile poslopja. To se k sreči ni zgodilo po zaslugi ogn.jegascev, ki so vzpored no z gašenjem (s pomočjo posebne penaste snovi) neprestano hladili bližnje rezervoarje ter še zlasti vezne cevi. Toluen je izredno vnetljiv in v tem oziru nevarnejši od bencina. Drugod po državi — predvsem v severni in srednjih, deloma pa celo Jg v južnih predelih — ustvarja /^j] preglavice megla. Zaradi nje 1® ohromljen letalski promet z-iU« diščem v Rimu, Bariju in Brindi- to, največje težave pa imajo avto®0 sti, ji,,« Včeraj so se žal pripetile nesreče s smrtnimi žrtvami- ' Je bolj srhljivo je bilo verižno t,c gina «avtocesti sonca* severno od ma, pri katerem sta našli smrt osebi, več ->a je bilo huje ranJ°'(t Najprej je prišlo do strašnega 1 ^ nja med tovornjakoma, ki sp zarila drug v drugega (voznika . bila pri priči ob življenje), razbitine pa je po nekaj ®*. „r treščilo več potniških vozil. P® tjem trčenju nedaleč od omenja11 se je ubila še ena oseba, (dg)