PRmnuhtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
AbU postale 1 gruppo tCOa 4UU lir
Leto XXXVIII. Št. 116 (11.244)
TRST, sobota, 5. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajat) v Trstu 13. crtaja 1845, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Predsednik Reagan med včerajšnjim srečanjem z britansko ministrsko predsednico Thatcherjevo
(AP)
NAVIDEZNO PREMIRJE Nfl FflLKLflNDIH ŠE NI BILO PREKINJENO
Zaradi obnovljenega mednarodnega pritiska London zavlačuje z napadom na Pori Stanley
Varnostni svet OZN izoblikuje novo mirovno pobudo • Volilne koristi konservativcev
ZAČETEK OSMEGA SREČANJA VODITELJEV NAJBOLJ INDUSTRIALIZIRANIH ZAHODNIH DRŽAV
ZAPLETENO ISKANJE ZDRAVILNIH REŠITEV ZA ZAHODNO GOSPODARSTVO V VERSAILLESU
Zahodna Evropa bo na današnjem delu zasedanja zahtevala zmanjšanje ameriških obrestnih mer in omejitev plačilnega primanjkljaja z Japonsko - Posebna pozornost falklandski krizi
VERSAILLES — Z delovno večerjo v Velikem Triancnu Versaillesa, na kateri je gostitelj Mitterrand ponudil svojim gostom specialitete najvišje francoske kulinarike, se je sinoči začelo osmo srečanje voditeljev najbolj industrializiranih dežel zahodnega sveta. Čeprav od tega »vrha sedmerice bogatih*, na katerem sta sicer prisotna tudi najvišja predstavnika Evropske skupnosti, ni mogoče pričakovati pomembnejših odločitev, bo to srečanje od vseh doslej najdaljše. Uradno se bo sicer začelo šele danes dopoldne, končalo pa se bo v nedeljo zvečer, ko se bodo nad parkom dvorca Sončnega kralja razpršile rakete veličastnega ognjemeta. V tem okviru načrtujejo državniki kar 23 ur posvetovanj, od katerih bodo polovico namenili gospodarskim problemom.
Na političnem področju bodo zahodni državniki posvetili največjo pozornost britansko-angleški vojni, o čemer so razpravljali že sinoči na delovni večerji in še prej med dvostranskimi pogovori. Dopoldne je a-meriški predsednik Reagan poskušal prepričati britansko ministrsko predsednico Thatcherjevo, naj ublaži svoja stališča do falklandske krize. Z za Argentino bolj sprejemljivimi predlogi bi namreč lahko britanska vlada preprečila krvavo bitko za Poi t Stanley in prehudo ponižanje Argentine, kar bi lahko povzročilo nepredvidljive reakcije v Latinski Ameritd
0 tem srečanju se sicer včeraj v Versaillesu ni zvedelo veliko. Arne riški državni sekretar Haig je med tiskovno konferenco odgovarjal zelo megleno in se je praktično omejil na izjavo, da se tudi na tem področju nadaljuje z dogovarjanjem.
Na gospodarskem področju bo iskan je zdravilnih ukrepov za sedanje težave zahodnega gospodarstva še bolj zapleteno. Voditelji sedmih najvplivnejših zahodnih držav bodo morali skovati kompromisne rešitve med praktično popolnoma nasprolu jočimi si stališči. Evropska skupnost se zavzema za takšno gospodarsko politiko, v kateri bo v večji meri prišel do izraza tudi njen ekonomski potencial. V bistvu pa se bo o-mejila na ponovitev že znanih zahtev washingtonski administraciji, naj naposled le zniža visoke obrestne mere, ki so povzročile masoven odtok kapitala iz Evrope v ZDA in zmedo na svetovnih valutnih borzah, Za zahodnoevropske državnike je mogoče povečati stopnjo ekonomske rasti zahodnih gospodarstev in zmanjšati število brezposelnih, kar lahko povzroči socialne nemire, le z obnovitvijo določenega reda na mednarodnem trgu kapitala.
ZDA so v zadnjih dneh sicer pokazale določeno pripravljenost, da se ustanovi poseben koordinacijski odbor za nadzorovanje valutnega tržišča. Ameriški zakladni minister Donald Regan je na primer navedel možnost, da se ustanovi poseben organ. ki naj bi se ukvarjal s temi vprašanji v neposredni povezavi z Mednarodnim monetarnim skladom.
Vendar tudi ustanovitev takega odbora ne bi omogočila ZDA, Zahodni Evropi in Japonski, da bi lahko u-činkovito koordinirale svojo gospodarsko politiko. Kljub še vedno relativno trdni politični enotnosti med zahodnimi zavezniki, ki sloni na vojaški premoči ZDA, se namreč še naprej krepijo trije različni gospodarski centri, !.i v sedanji gospodarski krizi seveda poskušajo predvsem uveljavili lastne interese. Zahodna Evropa zato ne bo vztrajala le na zahtevi, naj Washinglon zmanjša obrestne mere, ampak naj tudi Japonska omeji svoj izvoz v zahodnoevropske države, oziroma naj z odpiranjem svojega tržišča evropskemu gospodarstvu omogoči zmanjšanje svojega trgovinskega prosežka z EGS. Vse dosedanje obljub"; tokijskih gospodarskih krogov in vlade so namreč izz ene.e v prazno in prodor japonskih proizvodo-- na evropsko tržišče se nadaljuje z nezmanjšano učinkovitostjo, kar seveda jem lje sapo nekaterim vejam < vropsae industrije, predvsem avtomobilske in elektronske.
Zahodnoevropski državniki bodo z zaskrbljenostjo poslušali tudi Reaganove zahteve, naj omejijo svoje gospodarske stike z vzhodnim blokom.
Mogoče bodo le sprejeli kompromis in dvignili obrestne mere za kredite Sovjetski zvezi, na noben način pa ne bodo sprejeli zahteve, da se sami odpovejo verjetno najdra gocenejšemu tržišču. Kljub kritičnemu položaju vzhodnega gospodarstva ostaja to področje še najprej odprto za zahodnoevropsko tehnologijo in tudi pripravljeno, da nudi Zahodni Evropi energijo in surovine.
Zahodnoevropski državniki si nam-reč v sedanjih kritičnih razmerah ne morejo privoščiti, da bi zaradi političnih odnosov med Vzhodor i m Zahodom nataknili domačemu gospodarstvu nagobčnik na področju sodelovanja z vzhodni’li državami.
V ODGOVOR NA IZZIV CONFINDUSTRIE S PREKLICEM DRAG1NJSKE DOKLADE
Vsi delovni ljudje bodo 25. junija stopili v splošno vsedržavno protestno stavko
Sindikati ponovili zahtevo po prekinitvi «škandaloznih» državnih podpor delodajalcem za socialne dajatve - Merloni grozi s poviški cen
RIM — Vsi italijanski delovni ljudje bodo 25. t.m. odgovorili na neodgovorni izziv Conflndustrie s celodnevno vsedržavno splošno stavko, stotlsoči pa se bodo zbrali iz vse Italije na veliko protestno manifestacijo v Rimu. Tako je sklenilo včeraj tajništvo enotne zveze CGIL-CISL-UIL in ni nobenega dvoma, da bo ta sklep potrdilo v ponedeljek enotno vsedržavno vodstvo sindikata, ker prihaja zahteva po skrajno ostril) akcijah proti brezobzirnemu ravnanju zdrvi
ženja zasebnih industrijcev, ki je odpovedalo sporazum o draginjski dokladi in noče začeti pogajanj o obnovitvi delovnih pogodb, od same delavske baze in od posameznih strokovnih zvez.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so Lama, Carniti in Benvenuto obrazložili, da bo ta stavka nadomestila napovedano (toda samo 4 urno) stavko «za zaposlitev in za Jug*, ki bi imela biti 19. t.m. Toda provokacija Confindustrie je bila prehuda, so poudarili sindikalni voditelji, da bi ne poklicali v boj vse italijanske delovne ljudi. S tem bodo morali delodajalci razumeti, da je šibkost sindikata le njihova utvara in da jim ne bo uspel poskus, da prevzamejo spet vajeti v roke in zvalijo vse breme krize na delovne sloje. Sindikat je tudi potrdil, da bo zahteval od vlade, naj prekine dodeljevanje podpor delodajalcem na račun socialnih dajatev, »kar je v sedanjem trenutku škandalozno*.
Kot je znano, je država v zad-
LONDON, BUENOS AIRES NEW YORK — Lohdonska vlad je že izdala ukaz za začetek odločilne bitke v Port Stanleyu, a do spopadov kljub temu še ni prišlo. Z drugimi besedami je britanski vojni kabinet poveljniku «task force* admiralu Sandyju Woodwardu že poveril nalogo, naj do vsake podrobnosti izdela načrt ofenzive za po novno osvojitev glavnega mesta Falklandskega otočja, načrt ki bi lahko bil postal operativen že pred petimi dnevi, ko se je začelo ob leganje Port Stanleya. In vendar se navidezno premirje še nadaljuje ob pričakovanju malo verjetnih no vosti diplomatskega področja, ki po i bi nrpprečile nepotrebno preliva nje krvi.
V Londonu na primer še vedno upajo, da utegne priti v Argentini' do pomembnih sprememb v vojaški hunti, ki naj bi omogočile prožnejše stališče do Velike Britanije, ZDA in celotnega zahodnega sveta.
Ta čas pa veija največja pozornost prav gotovo novim prizade vanjem v okviru Združenih narodov. Britanski predstavnik je predvčerajšnjim ponoči zavrnil predlog varnostnega sveta OZN, ki ni dovolj jasno povezoval zahtevo po prekinitvi sovražnosti z umikom ar gentinskih čet z otočja. Sinoči so člani varnostnega sveta spet o-bravnavali kompromisni predlog Špani.je, ki je poleg prekinitve so vražnosti predvideval tudi prihod posebne komisije na Falldandih, ki bi morala nadzorovati umik obeli vojsk. Španski predlog, ki spretno povezuje resolucijo 502 varnostnega sveta z najnovejšo resolucijo 505, s katero .ic generalni sekretar OZN De Cuellar izvedel pred de setimi dnevi nov krog posvetovanj, bi morala preprečiti morebitni britanski veto. ki bi najbrž pokopal
vse upe za mir. Zaradi čedalje večjega pritiska mednarodnega javnega mnenja in predvsem ZDA, pa je Velika Britanija skorajda pri siljena upoštevati sleherno možnost za dosego sporazuma, čeprav bi Thatcherjeva najbrž želela čimprej
Zaradi stavke tiskarskega o-sebja agencije ANSA bodo naše zunanjepolitične vesti morda nekoliko pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje.
IZJAVA PREDSEDNIKA FELIKSA WIESERJA
ZSO: Želimo nadaljevali razgovor«
CELOVEC — «.Socialisti menijo, da bi vsak mah korak v korist Slovencev naletel na odpor na Koroškem, zato se bojijo, da bi izgubili nekaj 100 ali nekaj 1000 glasov pri prihodnjih volitvah*. To je po mnenju predsednika ZSO, dipl. inž. Feliksa Wieserja, resnični vzrok za odpoved razgovorov vlade s Slovenci. V intervjuju, ki ga objavlja jutrišnja izdaja Slovenskega vestnika, še enkrat pou darja. da minidemonstracija na celovškem kolodvoru ni mogla biti vzrok za odpoved razgovo-rov*-, vzroke je treba iskati bolj v tem, da trenutno skrbi vladajoče v glavnem to, kako o-hraniti vlado. Zato trenutna notranjepolitična situacija v Avstriji žal ne kaže dobro za narodne manjšine.
«ZSO si ne želi ničesar bolj, kot da bi na enakopravni osnovi skupaj z vlado reševala odprta vprašanja v politiki malih korakov naprej in ne nazaj*. Zato izraža predsednik ZSO željo, da se bi razgovori čimprej nadaljevali. Odločno pa zavrača vse očitke, da bi bili Slovenci krivi za odpoved razgovorov. (Sindok)
obračunati z Argentinci in jim nato kot zmagovalec postavljati pogoje :
Neomajno stališče konservativne ga premiera utrjujejo tudi včerajšnji izidi delnih volitev v dveh londonskih okrajih, kjer so konservativci iztrgali laburistom parlamentarni sedež. Angela Hamboid .je namreč prejela več kot 13 tisoč prefeienc. kar je trikrat več kot njen tekmec in dosedanji poslanec Bruce Douglas Mann.
Medtem pa se na južnem Atlantiku nadaljuje vsakodnevno obstreljevanje argentinskih utrdb okrog Port Stanle.va. V akcijah sodelujejo fregate in rušilci «task force* in letala «harrier» ob popolni odsotnosti argentinskega letalstva, ki ie
očitno izčrpalo svoje zmogljivosti. Sile generala in malvinskega guvernerja lVIenendeza odgovarjajo le 7 občasnim topovskim ognjem. Njihova glavna tarča je 500 metrov visok hrib Kent.
Tudi diplomatski incident, do katerega .ie prišlo včeraj v Braziliji, ni pustil nobenih posledic. Britanski bombnik, ki .je zasilno pristal v Rio De Janeiru, so brazilske oblasti že izpustile, da ie letalo vzletelo proti oporišču na otoku Ascencion. Brazilci so sprejeli britanska opravičevanja, da ie letalo bilo prisiljeno zapustiti svoj kurz zaradi pomanjkanja goriva, preden pa so mu izdali dovoljenje za
njih 5 letih »razbremenila* (na račun davkoplačevalcev) delodajalce za okrog 17.000 milijard lir, v letošnjem letu pa jim je vlada sklenila podeliti 7.000 milijard, kar vse seveda zvišuje njihove profite. V zameno se pa Confindustria niti ne zmeni za priporočila in pozive Spadolinija, ampak celo z neodgovornimi izzivanji zaostru.je do skrajnosti napetost in spravlja v nevarnost sam obstoj sedanje koalicije. Lama, Carniti in Benvenuto so celo namignili na obstoj »stranke Confindustrie* v vladni koaliciji, čeprav niso izrecno imenovali KD, ki zasleduje (s pomočjo Merlonija) padec vlade in predčasne volitve.
Predsednik Confindustrie pa še ni opustil svojega oholega zadržanja in je na oljčnem zboru indu-stri.jcev v Arezzu, medtem ko je pred dvorano nekaj tLsoč delavcev kričalo »tatovi* in »davčni u-tajevalci*. ponovil, da ne bodo začeli pogajanj za nove delovne pogodbe, če se prej ne spremeni način računanja draginiske doklade. Merloni je bil celo tako nesramen, da je zatrdil: če nam vlada ne bo dala več podpor za socialne da jatve.’ bomo pač povišali cene. pa naj inflacija kar raste. Obenem je obljubil, da bo Confindustria predložila 9. t.m. svoj predlog o spremembi draginjske doklade (s kom se bo pa o njem pogajal?).
Dejstvo .je, da .je Confindustria do skrajnosti razburila družbeno in tudi politično ozračje, vendar o staja čedalje boli osamljena. Sin dikati nizo pripravljeni, sprejeti no benega izsiljevanja, združenja ma lih industrijcev, veleoosestnikov, o-brtnikov ji niso sledila na izbrani avanturistični stezi, vlada ie naro čila državnim podjetjem, naj jo zapustijo. iz Confindustrie so začeli celo izstopati nekateri treznejši manjši industrij«.
Bencin bržkone zopet dražji
RIM — Od ponedeljka bo skoraj gotovo bencin dražji ni pa še znano za koliko, čeprav se najbolj govori o 20 lirah pri litru. Tedaj se bo namreč sestala komi sija za cene, ki bo na zahtevo petrolejskih družb odločila, ko
ZAKLJUČEK KAMPANJE V SEGRETEM VZDUŠJU
RIM — V zadnjem dnevu volilne kampanje gre zabeležiti dokaj oster besedni spopad med predsednikom KD Piccolijem in generalnim tajnikom UIL Benvenutom, ki je obtožil krščansko demokracijo, da se je glede premične lestvice skrivaj domenila s Confindustrio na škodo Spadolinijeve vlade. S svoje strani je Piccoii odgovoril, da gre za ze lo staro taktiko, ko nekdo naptrti drugemu odgovornost za svoj neuspeh ali za svojo nezmožnost. Spopad med Piccolijem in Benvenutom prav gotovo tie prispeva K premostitvi nesporazumov med so cialisti in krščansko demokracijo, še več, predsednik KD je poudaril, da imajo socialisti v Spadolini.jevi vladi kar osem ministrov, ki prav gotovo ne odgovarjajo za drugoraz redna ministrstva.
Po volitvah, ko bo šlo na volišča v nedeljo in ponedeljek približno 850 tisoč italijanskih državljanov.
se bo politično vzdušje še segrelo, pa čeprav za sedaj nihče ne govori o predčasnih političnih volitvah, temveč bolj upoštevajo možnost > mejene preosnove sedanje vlade.
Iz intervjuja, ki ga je tainik PSI Crax; dal neapeljskemu dnevnika Mattino izhaja, da socialisti ne pristajajo več na občasno in delno ter megleno dogovarjanj«. Čas je dozorel, da pride končno do razprave o celotnem programu. Manj jasen .je bil Craxi glede tako imenovanega preverjanja, ki ga že dali časa zahtevajo in ki so ga tolikokrat odložili. Kaj bi morali preverjati, se za sedai ne ve.
Enrico Berlinguer je zaključil volilno kampanjo v ftalsider v Ta-rantu. kjer je govoril predvsem o premični lestvici. S tem v zvt i ie menil, da mora vlada poseči, da In-tersind dogovora o premični lestvici ne bi preklical.
R. G.
iiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiniiiiMiiniiimiiiiiiiiiiiiiiHiimmiiMimimiMuiMMiiiiiiimimuiiiiiniiiHmiimniS
PO ODLOČITVI KASACIJSKEGA SODIŠČA
DP protestira zaradi preklica referenduma
vzlet, so izpod kril sneli in obdrža- | likšen naj bo povišek za bencin li vse bombe	i in druge petrolejske derivate.
RIM — Pobudniki referenduma o odpravninah ne soglašajo z od ločitvijo kasacijskega sodišča, ki .je predsinočn.jim razsodilo, da ic novi zakon, ki so ga preteklo soboto dokončno odobrili v parlamentu, zadosten ražlog za preklic ie napovedanega referenduma. Po šestil) urah posveta so namreč sodniki izrekli mnenje, da so po novem zakonu spremembe take. da na povedani referendum- nima več nobenega smisla. Včeraj dopoldne so pobudniki, to je predstavniki stran ke democrazia proletaria na tiskovni konferenci predstavili svoje protiugovore. Democrazia proleta ria ne izključuje novega zbiranja podpisov za drugi referendum. katerim naj bi poleg prejšnjih odpravili tudi sedanja določila o odpravninah: do tega pa bi lahko prišlo, šele po širšem posvetu z delavci. Mario Capanna, poslanec
LE NEKAJ UR PO ATENTATU NA VELEPOSLANIKA SHLOMA ARGOVA
IZRAELSKO LETALSTVO VČERAJ BOMBARDIRALO BEJRUT IN TABURIŠČA PALESTINSKIH BEGUNCEV
BEJRUT — Izraelski lovski bombniki so včeraj v več navalih bombardirali stanovanjske četrti muslimanskega dela Bejruta in Palestinska taborišča v predmestju libanonskega glavnega mesta. To je cinični in kruti odgovor izraelske vlade na atentat proti svojemu veleposlaniku v Londonu Shlomu Ar-govu.
Izraelski generalštab trdi, da so bombardirali le palestinska oporišča, iz libanonskega glavnega mesta pa poročajo, da so bombe pa
iiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiniiKiHiiiintimiiiiiiiiiiuiiiiiommiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiimiiiiiiniiiifimmimiiMiimiiniiiimiMiimiiinMiliMMiMtmiMMiiiiMiiHiiiiia
Ministrski sestanek neuvrščenih v Havani podaljšali še za en dan
HAVANA — Včeraj bi se moral končati ministrski sestanek koordi nacijskega biroja neuvrščenih držav, toda veliko število tri javljenih govornikov v splošni razpravi in del še neusklajenega besedila sklepnega dokumenta, utegneta po mnenju večine podaljšati konferenco še za en dan,
S tem se pravzaprav ponavlja praksa prenekatere konference neuvrščenih, kjer je gradiva za razpravo preprosto več kot pa časa, da bi delo končal v predvidenem roku.
Od ponedeljka se ni zgodilo nič nepredvidenega, celo nasprotno: Konferenca ima izrazit deloven prizvok s poudarjeno željo, delovati kar se da enotno. Največ pozornosti je večrat kajpak veljalo argentinskemu zunanjemu ministru Costi
Mendezu, ki je imel v veliki dvorani pravi protikolomialni govor, v katerem je, kot je rekel, razložil »pravično stvar Argentine* v sporu o-koli Falklandskih otokov.
V umirjenem govoru je zahteval fiodporo gibanja v boju za uveljavitev suverenost’ nad spornim otoč jem. Fidel Castro je naredil neobi čajno geslo, ko je pričakal argen tinskega zunanjega ministra v pred-verju velike dvorane in se z njim p govarjal nekaj minut.
Za razliko od konference, na ka teri se doslej ni zgodilo nič pretres Ijivega, pa je dosti bolj dramatično izven kongresne palače. Kaže da neuvrščene konference prinašajo temu, sicer lepem’: karibskemu otoku, izjemne vremen:ke nevšečnosti. Ob koncu šestega vrha. septembra 1979, je nad Havano pridivjal ciklon «Fre-
derico*. včeraj pa je hrumel njegov sorodnik z imenom »Albert*. Etober-šen del Havane je poplavljen, v zahodnem delu Kube pa so morali razglasiti izredno stanje.
Metlika medtem z veliko pozornostjo in zadovoljstvom pričakuje o-bisk jugoslovanskega zunanjega ministra Lazarja Mojsova. ki bo na povabilo voditelja mehiške diplomacije Jorgeja Castanede tja prispel danes, po zaključku obiska na Kubi.
V političnih in diplomatskih krogih Mehike opozarjajo, da bo Moj-sov obiskal to državo v trenutku, ko je več kot dobrodošel dialog med obema državama, ki sta znani po aktivnem boju za mir. Kot napovedujejo, bosta Mojsov in Castaneda poleg dvostranskih vprašanj namenila največ pozornosti prav krizam v številnih predelili sveta, (dd)
dle vse vprek, da je med civilnim prebivalstvom najmanj dvajset mrt vih in da je ranjenih preko sto oseb.
Nad Bejrutom so se včeraj dvigali oblaki dima. Izraelske bombe so popolnoma razrušile mestno no gometno igrišče. Tragični obračun se bo v prihodnjih urah bržkone še povečal, a bi bil gotovo še hujši, če ne bi bili prebivalci Bejruta navajeni živeti s tragično vsakdanjostjo državljanske vojne.
Trenutno .je še preuranjeno trditi, da se je z včerajšnjim letalskim bombardiranjem porušilo Dre mir.je med Izraelom in Palestinci, ki ga je pred meseci dosegel poseb ni Reaganov odposlanec Habib, a nedvomno je položaj skraino eksploziven. Običajni izraelski Dovra čilni ukrep, ko še ni popnloma ja sno, če so veleposlanika ranili res Palestinci, pa dokazuje trdni sklep Beginove vlade, da pahne Pale stince v odkriti spopad z izraelsko soldatesko.
FLO in vse arabske države so že obsodile kriminalno bombardiranje nemočnega civilnega prebivalstva, libanonski predstavnik v OZN pa bo bržkone še v prihodnjih urah zahteval sklicanje izredne seje var nostnega sveta.
v pričakovanju zakona o »skesanih teroristov* so torej obtoženci na torinskem prizivnem procesu odvrgli dosedanje zadržanje »pristanka normalnemu sodnemu postopku*.
Silveria Russo ki je bila na prvostopenjskem procesu obsojena na 14 let zapora, je izjavila, da obtoženci zavračajo ta proces in ne pooblaščajo nikogar, da bi jih pred sodniki branil. Dekie je nato spro-govorilo o domnevnem znašanju policije nad zaprtimi »tovariši*.
Na prizivnem procesu v Turinu
Obtoženci Prime linče zavrnili svoje odvetnike
TURIN - Voditelji in skupine i neomajnih* so včeraj na procesu proti enaindevetdesetim iz vrst Prime linee zavrnili svoje odvetnike. Po štirinajstdnevni odložitvi
Navodila za olajšave pri nakupu stanovanj
RIM — Finančno ministrstvo je vendar izdalo navodila za izvajanje novega zakona št. 168 z dne 22. a prila letos, ki uvaja znatne olajšave pri kupoprodajah stanovanj. Ministrska okrožnica, ki obsega kar 109 strani, pojasnjuje in tolmači celo vrsto dvoumnih primerov.
v evropskem parlamenta je dodal, da bo vložil dva ugovora o ustavnosti postopka, ki so ga uporabili v parlamentu za odobritev novega zakona. Prvi ugovor zadev« dejstvo. da v komisiji za delo poslanske zbornice niso razpravljali o popravkih, drugi ugovor oa glasovanja o zaupnici, ki so, po mnenju DP, lahko samo glasovanja • odnosu med vlado in njeno parlamentarno večino, medtem ko referendum zadeva vse volivce. Uporabiti glasovanje o zaupnici za neki zakon zato. da se prepreči referendum, pomeni obiti voljo volivcev in torej glasovati ’ samo o tistih referendumih ki prijajo večini. DP bo organizirala tudi druge pobude, kot .je pobiranje volilnih potrdil na krajih, k.jer bi moralo biti glasovanje.
V vladni palači pa seveda nadvse pozitivno ocenjujejo razsodbo kasacijskega sodišča. Spadolini.jeva vlada je ob tej priložnosti zaigral« na vse karte, le da prepreči referendum in sedaj v vladni palači poudarjajo. da je neizpodbitno dokazano, da nova zakonodaja odraža doslednost zakonske izbire Spadolinija in da se torej, z razsodbo kasacijskega sodišča, na najugodnejši način končuje dogodek, ki je že privedel do velikih nasprotij in ki se je po zaslugi vlade končal s splošnim zadovoljstvom.
Prav tako so zadovoljni sindikati, saj so se vseskozi zavzemali za novi zakon in so nasprotovali referendumu. Luciano I-ama je poudaril. da zakon sicer ne osva.ia vseh zahtev sindikatov, vendar da ga je kljub temu treba pozitivno ocenjevati.
Kljub temu. da referenduma ne bo, .je država že mnogo potrosila za priprave tega. Notranje ministrstvo je menda potrošilo 120 milijard lir.
uiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiinMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiififuaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMtiuiiiiHiitiiiiiiiiuMiiuiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinn
Metode in ukrepi za dolgotrajnejša in stabilnejša gospodarska gibanja
BEOGRAD — Komisija zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije je pod vodstvom Sergeja Kraigherja podprla protiinflacijski program, to je prvi dokument z metodami in ukrepi gospodarske politike za dolgotrajnejša in stabilnejša gospodarska gibanja. Ta program predvideva, da se lanska stopnja inflacije v' višini 40 odstotkov leta 1985 zmanjša na približno 10 odstotkov ob stopnji rasti družbenega proizvoda države od približno 2 do 3 odstotka.
Te številke je treba sprejeti z določeno zadržanostjo, ker za zdaj služijo le kot usmeritev za spremembe, ki bodo morale nujno slediti v skupnih gospodarskih in družbenih gibanjih. To pomeni, da bodo kasnejši proračun in preučevanja morebiti dali drugačne pokazatelje, nedvomno pa se ne bodo menjale osnovne smeri zmanjševanja inflacije.
Protiinflacijska politika v prehodnem obdobju do konca leta 1985 izhaja predvsem iz potrebe krepitve učinkovitosti gospodarjenja. To pomeni, da je nujno treba spodbuditi delovanje ekonomskih zako-
nitosti in do konca izkoristiti velikanske rezerve gospodarstvu in zunaj njega. V tem smislu predi gajo razbremenitev gospodarstva z zniževanj« splošne in skupne porabe s 35 na približno 30 c stotkov družbenega proizvoda. Zmanjšale se bo stopnje davkov in prispevkov ter izdatki za skt no porabo v organizacijah združenega dela. Dav na politika bo bolj selektivna in bo upoštevala ir terialne možnosti gospodarstva.
V prehodnem obdobju je tudi nujno potreb zmanjšati investicije pri čemer je treba upoštevi ocene njihove gospodarske učinkovitosti, ukiniti : flacijsko financiranje investicij in zagotoviti č; večje stopnje samofinanciranja organizacij zdrui nega dela.
Politika cen mora podpirati predvideno zmanji nje stopnje inflacije in spodbujati delovne orgai zacije, da znižujejo stroške poslovanja in bolj sl bijo o interni razdelitvi. V tem predhodnem obdob bo nujna tudi neposredna kontrola cen, katerih k teriji bodo svetovne cene. uspešnost gospodarjen in namenska razdelitev dohodka.
Ob zaključku volilne kampanje
Sinoči se je z zadnjimi nastopi vsedržavnih in krajevnih govornikov v mestu in okolici končala volilna kampanja za tržaške pokrajinske, občinske in rajonske svete. Za razliko od prejšnjih let se je iztekla brez večjega hrupa, kar si jo je mogoče tolmačiti kot odraz resnosti političnega, gospodarskega, socialnega in splošno družbenega položaja v Trstu. To sicer ne pomeni, da bitka za glasove ne bi bila zavzeta, saj gre navsezadnje za bodočnost Trsta, za njegovo vlogo odprtega mesta, ki naj se konkretizira kot povezovalni člen ob meji in v srednjeevropskem prostoru, ali zi njegovo nadaljnje propadanje v zaprtosti in provincializ-mu, v katerega ga hočejo poriniti konservativne in desničarske sile okrog skrajne desnice in nacionalistične Liste za Trst. Pomeni pa lahko, da je v Trstu po travmatičnih posledicah uveljavitve Liste za Trst začelo le prevladovati spoznavanje, da je pot, ki jo je ubrala Lista za Trst ob podpori desnih sil, izven nje same v popolnem nasprotju z dejanskimi interesi Trsta in njegovega prebivalstva.
Volilni rezultati bodo pokazali v kolikšni meri je taka domneva točna.
Tudi v Primorskem dnevniku z današnjim dnem z objavo zadnjih intrvjujev z nekaterimi kandidati zd rajonske in občinski svet ter z intervjuji s pokrajinskimi tajniki strank za l-atere volimo Slovenci, končujemo serijo teh intervjujev. Kot dnevnik, ki si prizadeva biti glasnik interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti, smo se ravnali po načelu nepristranosti. Želeli smo se tudi izogibati medsebojnemu napadanju, nismo pa omejevali kandidatov v propagiranju politike, programov in delovanja Strank, za katere nastopajo. Tudi volilno kampanjo smo spremljali po istem kriteriju, čeprav nekateri menijo drugače in so naslovili na nas kritike.
Skladno s temi kriteriji ponovno pozivamo slovenske volivce, da glasujejo po svojih nagnjenjih za eno od treh strank, v katerih se spoznavajo, predvsem pa jih pozivamo, naj oddajo preferenčne glasove slovenskim kandidatom da zagotovimo njihovo izvolitev na listah teh treh strank. Vsak neoddani preferenčni glas lahko oškoduje katerega od prednostnih slovenskih kandidatov.
Preference
slovenskim
kandidatom
Na jutrišnjih In ponedeljkovih u-pravnih volitvah v Trstu bo zelo važno to, da izvolimo taki občinski, pokrajinski in rajonske svete, v katerih bodo imele demokratične in napredne sile, ki se zavzemajo tudi za reševanje naših specifičnih vprašanj, čim širša zastopstva. Istočasno bo zelo važna tudi številčna prisotnost slovenskih svetovalcev, ki lahko na najbolj ustrezen način ščitijo interese slovenske narodnostne skupnosti.
Večkrat smo že zapisali, da bomo Slovenci volili le za kandidatne liste tistih strank, v katerih se sami prepoznavama — KPI, SSk in PSI — in ki imajo na listah tudi slovenske ali samo slovenske kandidate. Noben slovenski glas ne sme biti torej izgubljen in mora biti zalo oddan samo tem trem strankam. Zato je važen vsak glas, še zlasti pa je ovrednoten preferenčni glas, ki omogoča volivcu, da neposredno glasuje za izbranega kandidata. V preteklosti smo slovenski volivci že večkrat pokazali visoko politično zrelost, ko smo oddali preferenčne glasove in omogočili izvolitev ali uveljavitev slovenskih kandidatov.
Tokrat bomo preferenčne glasove oddali pri volitvah v občinski svet (glasovnica sive barve) in v rajonske svete (glasovnica ciklamasle barve); za pokrajinske volitve (glasovnica rumene barve) preferenčni glasovi ne pridejo v poštev, ker so kandidature v posameznih okrožjih nominalne. Preferenčni glas izrazimo tako, da v predalčke na glasovnici ob volilnem znaku stranke za katero smo glasovali (s tem, da smo prekrižali njen volilni znak), vpišemoime izbranega slovenskega kardidata a-li kandidatov, ali pa številko, s katero je označen, ali so označeni na kandidatnih listah. Na glasovnicah (sive barve) za izvolitev v občinski svet bomo lahko oddali največ štiri preferenčne glasove, na glasovnicah (ciklamaste barve) za izvolitev v rajonske svete pa le dva preferenčna glasova.
Kdor bo svoj glas za občinske volitve oddaj Komunistični partiji Hali***, bo oddal tudi svoje preferenčne giasove, s tem da bo vpisal imena ali številke glavnih slovenskih kandidatov na listi KPI, ki so:
STOJAN SPETIČ (štev. 3)
PAOLO HIKEL (štev. 26)
SONJA SIRK (štev. 47)
Po lastni izbiri bo potem lahko oddal še ime ali številko četrtega slovenskega kandidata na isti listi.
Kdor bo svoj glas za občinske volitve oddal Socialistični stranki Italije, bo oddal svoj preferenčni glas od stranke same prednostnemu slovenskemu kandidatu, ki je:
DARIO JAGODIC (štev. 32)
Potem bo lahko oddal preferenčni glas tudi preostalim slovenskim kandidatom na isti listi.
Kdor bo svoj glas oddal Slovenski skupnosti, bo pripisal ob njen volilni znak ime ali številko enega ali do največ štirih kandidatov stranke. Nosilec kandidatne liste SSk, ki ima stvarne možnosti za izvolitev je: ALEŠ LOKAR (štev. 1)
Za obnovitev rajonskih svetov pa Je mogoče oddati le dva preferenčna glasova; tudi tokrat bomo glasovali le za eno od treh strank — KPI, PSI, SSk - in izbirali med kandidati na njihovih kandidatnih listah.
VČERAJ OPOLNOČI ZAKLJUČEK VOLILNE KAMPANJE
Matta (KPI) o sožitju in sodelovanju Balzamo (PSI) o razvoju prometnih zvez
Slovenska kandidata Jagodic (PSI) in Hikel (KPI) ter predstavniki SSk poudarili zahtevo po priznanju pravic slovenske narodnostne skupnosti
S številnimi shodi strank na glavnih mestnih trgih se je včeraj zaključila predvolilna kampanja. Za KPI je volilno kampanjo v Trstu zaključil član vsedržavnega vod stva Alessandro Natta. pred njim pa so se zvrstili na govorniškem odru kanditat za občino Calabria, kandidatinja za pokrajino Perla Luša in kandidat za občino Paolo Hikel, ki je spregovoril v slovenščini. Natta se je uvodoma navezal na znani ukrep Confindustrie in ga označil kot nov hud udarec delavskemu gibanju. Ko je obravnaval splošen položaj v Italiji, je poudaril, da so dosedanje vlade, vključno s Spadolinijevo, dokazale, da ne znajo upravljati in da je posledice tega slabega upravlja nja še zlasti čutiti v Trstu. Ob tem je dejal, da bo čedalje teže premostiti hude gospodarske in družbene težave, ki pestijo italijansko družbo, še težje pa jih bo premostiti, če bodo druge stranke vztrajale na diskriminiranju KPI, ki ima vse predpogoje, da prispeva upravljanju države. Natta je na to ostro obsodil določena stališča tistih strank, ki tekmujejo med sabo v oživljanju nacionalističnih in šovinističnih teženj v teh krajih in se ne znajo rešiti vezi preteklosti. Posebno ostro je nastopil proti Listi za Trst in drugim silam, ki se zaganjajo proti osimskemu spo razumu in sožitju med tu živečima narodnostima.
Glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti je dejal, da KPI te zaščite ne terja samo zato, ker to terjajo načela, ki so zapisana demokratični ustavi in tudi ne samo zato, ker jo narekuje spomin na skupne antifašistične boje italijanskega in slovenskega ljud stva. temveč ker se z zaščito uveljavljajo vrednote nacionalne iden titete kot kulturne obogatitve obče skupnosti. Ob tem je še dejal, da bi morali pripadniki italijanske skupnosti čutiti potrebo, da se naučijo slovenskega jezika. O podpori, ki jo daje KPI zahtevi slovenske narodnostne skupnosti po globalni zakonski zaščiti je govoril tudi Hikel, ki je med drugim omenil boj njegove stranke ob strani slovenskega življa ob številnih priložnostih, boj ki ga KPI prinaša tudi na delovna mesta. Omenil je dogodek v zvezi s slovenskim transparentom pristaniščnikov, prisotnost komunistov v prvih vrstah y ho-;u s slovenskimi dijaki, ki so 'pro testirali proti nacionalistični gonji zvezi z dvojezičnostjo ter. .dej:, stvo, da je KPI prva po tolikih letih ponesla slovensko besedo na Trg Unita, kjer je bila prepovedana. Zahvalil se je tudi Berlin-guerju za besede v podporo zahtev slovenske narodnostne skupnosti, ki jih je izrekel na tem trgu.
Italijanska socialistična stranka ,e včeraj priredila še vrsto predvolilnih shodov po mestu in v okolici, glavni trije shodi pa so bili dopoldne v kinodvorani Vittorio Ve-neto, kjer je nastopil minister za promet Balzamo, popoldne v krožku Salvemini z nastopom odgovornega za gospodarska vprašanja pri osrednjem vodstvu stranke prof. Forteja ter zaključni shod v večernih urah na Šentjakobskem trgu.
Minister Balzamo je obravnaval predvsem vprašanja železniških povezav med Trstom in zaledjem ter naglasil, da se v tem trenutku u-resničujeta dva važna objekta: podvojitev pontebske železnice in ranžirna postaja pri Červinjanu. Prof. Forte je polemiziral z industrijci v zvezi s preklicem sporazuma o premični lestvici, glede Trsta pa je poudaril pomen istočasnega razvijanja industrijskih in pristaniških dejavnosti. Na zaključnem shodu na šentjakobskem trgu so nastopili Pit-toni, Jagodic. Ghersi in D’Amore. Glede slovenske manjšine je Pitto-ni naglasil, da neka določena špekulacija KPI o Craxijevem shodu
Obvestilo izletnikom na Češkoslovaško
Vse izletnike Primorskega dnevnika na Češkoslovaško obveščamo, da lahko prevzamejo pri potovalni agenciji Aurora svoje potne liste in vizume. Ob prevzemu morajo plačati 10.000 lir. Istočasno bodo dobili tudi program izleta in druga navodila.
nima druge osnove kakor pač različno tolmačenje manifestacije in njene režije. «Odnos PSI do Slovencev in njihove zaščite — je dejal Pittoni — se prav gotovo ni zato spremenil: takšni epizodični dogodki nikakor ne morejo zbrisati dolgoletne politike v obrambo Slovencev, ki jo PSI vodi v vsej svoji zgodovini.
Darij Jagodic, prvenstveni slovenski kandidat na listi PSI za občinske volitve je k temu dodal, da je PSI prva stranka, ki je vložila zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Jagodic je nato prešel k problemu razlaščanj ter poudaril nujnost priznanja pravičnih odškodnin za posameznike in za skupnost. Govornik je nadalje poudaril zavzetost PSI za sodelovanje s sosedno republiko Jugoslavijo in za sožitje med tu živečima narodoma. Ko je govoril o splošnih gospodarskih vprašanjih, je Jagodic poudaril nujnost takojšnjega začetka pogajanj za obnovitev zapadlih delovnih pogodb in prehoda k pravičnejši porazdelitvi narodnega dohodka med posameznimi socialnimi sloji v državi.
SSk je volilno kampanjo zaključila z vrsto letečih shodov po mestu (tudi na Trgu Unita) in okolici, kjer so govorili Štoka, Jevnikar,
Harej, Brecelj. Maver, Lokar, Dolhar, Mahnič, Opelt in Tul. Vsi govorniki so pozvali slovenske volivce —- je rečeno v tiskovnem poročilu — naj ne nasedajo vabam italijanskih strank in še posebno ne tistim, ki odklanjajo slovensko besedo na svojih zborovanjih po glavnih mestnih trgih. Ožigosali so tudi — je še rečeno v noti — neutemeljene napade glasil KPI Unita in Dela. s katerimi bi komunisti hoteli odvrniti Slovence, ki mislijo s svojo glavo, da bi volili edino slovensko listo, ki je SSk. Obžalovali so tudi, da je trenutno ozračje v Trstu zelo protislovensko nastrojeno, kar je očitno sad večmesečne gonje proti upravičeni zahtevi po globalni zaščiti.
V četrtek zvečer je bila v zgoniš-ki občini dobro obiskana okrogla miza, ki jo je SSk priredila o urbanističnih, kmetijskih in gospodarskih problemih nasploh v luči zaščite slovenskega prebivalstva in o-zemlja. na katerem živi. Tematiko regulacijskega načrta zgoniške občine je izčrpno in dokumentirano prikazal škerk, pokrajinski kandidat Harej je govoril o mestu, ki ga imata gospodarstvo in teritorij v programu SSk, Štoka pa o odnosih dežele do problemov kmetijstva na Tržaškem.
Andreotti za sodelovanja z
okrepitev
Jugoslavijo
Pokrajinski tajniki KPI, PSI in SSk o volitvah
Claudio Tonel ■ KPI
Mario Capanna (DP) na Trgu Goldoni Zaključni shod «Movimento Triesle»
Med vidnimi osebnostmi, ki so vče raj bile v našem mestu ob zaključku volilne kampanje gre omeniti predvsem posl. Andreottija, sedanjega predsednika poslanske skupine KD, ki je v Avditoriju ob navzočnosti številne publike odgovarjal na vpra šanja časnikarjev. S sebi lastno eleganco in ironijo je Andreotti naperil več strupenih bodic proti Listi za Trst, pa tudi na račun socialistov je imel nekaj pikrih pripomb. Na vprašanje predstavnika agencije Al pe Adria, ki ga je spomnil na obisk slovenske delegacije pri njemu leta 1977 in ga vprašal, do kdaj bomo morali Slovenci še čakati na zakon 6’ globalni zaščiti, je Andreotti po novil že dobro znano demokrščan sjco tezo. da je problem pač zapleten in kaže različne aspekte, pri čemer je izrecno omenil Beneško Slovenijo. Vsekakor je dejal, da je demokrščanski zakonski osnutek tak, da nudi nekatera kulturna in praktična jamstva, po drugi strani pa ne meče v en sam koš stvari, ki so med sabo različne. Zanimivo je tudi, da se je Andreotti zelo odločno in jasno zavzel za čim širše sodelovanje z Jugoslavijo, češ da je to v interesu miru v Evropi in v svetu, predvsem pa je to v korist prebivalstva, ki živi na obmejnem področju.
Democrazia Proletaria je zaključila svojo volilno kampanjo sinoči na Trgu Goldoni z zborovanjem, ki ga je sklenil poslanec v evropskem parlamentu in bivši zgodovinski vodi telj študentovskega gibanja Mario Capanna. Govornik je večji del svojega posega posvetil četrtkovemu sklepu kasacijskega sodišča glede referenduma o odpravninah in pa enostranski odločitvi Confindustrie, ki je odpovedala sporazum o dra-ginjski dokladi za odvisne delavce. Pred Capanno sta spregovorila Li-cia Chersovani in v slovenščini kandidat DP za pokrajinske, občinske in rajonske volitve Marko Marinčič.
Movimento Trieste pa je sklenil volilno kampanjo na Trgu Unita ob zvokih godbe na pihala in govorih zastopnikov treh idejno - političnih skupin, ki so dale pobudo za to gibanje. Posegli so Paolo Parovel (Srednjeevropska omika), Marino Busdachin (radikalna stranka) in Donatella Ermacora (ekološka liga). Naj omenimo, da je vodja gibanja Srednjeevropska omika spregovoril v italijanščini, nemščini, slovenščini in srbohrvaščini.
Izbruh šovinizma na Trgu sv. Antona
V našem mestu smo bili včeraj zjutraj priča žolčnemu šovinističnemu izbruhu, ki je vsekakor sad na-
oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiUMiMiimiiiiiMiiiiMmmiiiiiitiiiiiiiiMiimiiiniMfimiiiiiiiiififiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
Koristna obvestila za volivce
Kakor ob vsaki!) volitvah, tako se lahko tudi tokrat primeri, da bodo nekateri volilni upravičenci iz enega ali drugega razloga brez volilnega potrdila, l.i ga izdaja občina. Ža vse te bo na razpolago posebni urad na občini v Pasaži Costanzi 2 (v prvem nadstropju), kjer bodo vse te dni med 9. in 19. uro izdajali volilna potrdila.
Prav tako bo vse tri dni (danes, od 14. do 18. ure, jutri, od 8. do 20. ure in v ponedeljek, od 8. do 13. ure) odprt osrednji anagrafskj u-rad, kjer bodo izdajali osebne izkaznice tistim, ki so brez potrebnih dokumentov.
Volilni upravičenci, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo sami opraviti volilne dolžnosti in jih mora zaupna oseba spremljati do kabine ali celo glasovati namesto njih (za slepce, ljudi brez rok ali paralizirane) lahko dobijo brezplač-
no zdravniško potrdilo na sedežih Krajevne zdravstvene enote. Za središče mesta in predmestje bodo potrdila izdajali danes od 16. do 19. ure, jutri, od 7. do 22. ure in v ponedeljek, od 7. do 14. ure na sedežu KZE v Ul. Torino 8 (tel. 767732 za tiste, ki bi potrebovali zdravnika na domu). Za zgornjo okolico bodo potrdila izdajali v krajevnih zdravstvenih izpostavah, in sicer danes od 8. do 9. ure in od 16. do 19. ure, jutri od 7, do 22. ure in v ponedeljek, od 7. do 14. ure.
Tržaška občina bo poskrbela za prevoz skrutinatorjev in predstavnikov list, ki so nameščeni na volilnih sedežih izven mesta. Delovala bo avtobusna služba Odhodi izpred liceja Dante v Ul. Giustiniano po sledečem urniku: danes ob 15. uri, jutri, ob 5. uri in v ponedeljek ob 6. uri. Za povratek bodo zainteresirani lahko zaprašili za prevoz neposredno na občini (tel. 631746).
petega volilnega ozračja in narodne nestrpnosti nekaterih političnih sil. Prodajalka neke bližnje trgovine je namreč na Trgu sv. Antona s kričanjem in psovanjem motila volilno zborovanje Slovenske skupnosti in prisilila govornika, deželnega svetovalca Draga Štoko, da je za nekaj minut prekinil svoj govor. Ženska .je bila očitno razkačena, da je Štoka govoril slovensko saj ga je med drugim nahrumila, naj gre govorit v Jugoslavijo. Dogodek, ki je obsodbe vreden, ne potrebuje komentarja, Slovenska skupnost pa je najavila, da bo nestrpnico prijavila sodnim oblastem. • r .
Današnji dan proglašen . za dan drevesa
Tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini bodo dane. proslavljali vse-dražvni «dan drevesa, lesa in člove kovega življenja*. Manifestacija poteka v okviru svetovnega dneva o-kolja, ki ga je napovedala Organizacija združenih narodov. Proslava je namenjena v prvi vrsti študirajoči mladini, zato bo na šolah vrsta raznih pobud, ki se ne bodo omejile samo na današnji dan, temveč bodo potekale tudi v prihodnje i šolskem letu. Namen manifestacije je. da bi približala zlasti mladini pereč problem varstva narave.
Jutrišnje volitve bodo velika preizkušnja za naše mesto. Odločalo se bo tudi o tem, kako se bodo v prihodnje, poleg ostalih, reševali tudi problemi narodnostnega značaja, ki še posebej zadevajo našo skupnost. O teh problemih govorijo pokrajinski tajnik KPI Claudio Tonel, PSI Arnaldo Pittoni in SSk Zorko Harej, katerim smo zastavili naslednji vprašanji:
1.	Vprašanje odnosa do globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti je bilo eno izmed izstopajočih vprašanj v tej volilni kampanji. Kako nanj gleda vaša stranka?
2.	Kakšne so po mnenju vaše stranke možnosti za sestavo
takih večin v krajevnih upravah, ki naj bi Trst zopet povrnile v tok demokratičnega življenja, gospodarske obnove, sožitja med obema narodnostnima skupnostma in	krepitve	sodelovanja	ob meji ter	za izolacijo tistih sil
okrog	Liste	za	Trst,	ki	so zgodovino	pomaknile	nazaj?
kaz, ki nima nič kaj opraviti z retoriko ali strumentalizacijo, dokaz velike zavzetosti KPI za slovensko vprašanje.
Če moram obžalovati, kar delam tudi kot kolega, a ne samo kot tak — zadržanje vašega časopisa do vsega tega, to delam v spoštovanju vaše in naše avtonomije. Tako	zadržanje	obžalujem,
ker menim,	da se ne	dosežejo u-
činkoviti rezultati v korist Slovencev. če se zameglijo razlike (na primer med KPI in PSI) glede na zavzetost. Ne da bi zatrjeval. da smo najboljši, lahko s ponosom rečem, da smo mi že s preteklim letom pričeli govoriti na Trgu Unita tudi v slovenskem jeziku, kar smo ponovili tudi ob prisotnosti tovariša Berlinguerja.
Drugi so raje molčali iz taktičnih razlogov, kar smatram za hudo popuščanje, ki se ne da popraviti samo s čeprav neoporečnim pozivom slovenskih socialistov, ki ste ga objavili v prejšnjih dneh. Slovenski zbori so peli pred Berlinguerjem, medtem ko je Craxi raje imel pesem «Vola co-lomba* in bivšega misovskega svetovalca Benvenutija.
2. Mimo tega je za nas osnovno to. da zgradimo in razširimo množične stike z delavci, z mladimi, z ženskami, z upokojenci, z intelektualci in z vsemi, ki želijo spremeniti Trst. Zato zaupamo v to, kar smo naredili in v to, kar nameravamo storiti ob močni okrepitvi volilnega konsenza v korist KPI.
Mislimo na gospodarski vzpon, tako na področju industrije kot na področju pomorstva. Mislimo na mednarodno sodelovanje, ki ga predvidevajo osimski sporazumi, na velike obveze za mir in antifašizem, na takojšnje izvajanje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Po volitvah bomo predlagali večino, ki naj jo označujejo omenjene smernice: ne bomo postavljali predsodkov, niti ne bomo sprejemali zaprtosti do komunistov. E-dini naši predsodki se bodo nanašali na program, za upravljanje Trsta in ne na opredeljenost skupin.
Da se bo to lahko zgodilo, je
ljavljati nacionalistično in protislovensko izzivanje kot pa razumno razpravljanje o problemih ljudi in mesta. To se odraža v umetnem potvarjanju razsežnosti vprašanja o globalni zaščiti slovenske manjšine, ki se razlikuje od problema dvojezičnosti, iz. katerega so nekatere politične sile zgradile jedro svoje volilne kampanje.
2. Prizadevanja in obveze PSI so usmerjeni v izoblikovanje demokratičnih večin, ki naj zagotovijo mestu omikan gospodarski in socialni razvoj, torej upravljivost in trajnost krajevnih ustanov. Takšne večine ne morejo potemtakem
L Za KPI je vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ena izmed osnovnih točk naše dejavnosti in to od vedno. Gre tu za problem demokracije in za načelo, ki pomeni stalnico v našem političnem boju, tako v Trstu, v deželi in v parlamentu in neglede. če so v teku predvolilne kampanje ali ne.
Ostale politične sile «odkrijejo» omenjeno vprašanje samo pred volitvami, kar dokazuje tudi primer, ko so marca meseca fašisti zagnali svojo izzivalno in šovinistično kampanjo. KPI si je vztrajno prizadevala, da bi prišlo do enotnega in masovnega odgovora (do česar je tudi prišlo tudi na veliki manifestaciji italijanskih in slovenskih dijakov), vendar so si takrat vse ostale stranke raje hotele «umiti roke» in s tem strumentalno ustvarile pogoje za spopad med nami (znanimi «slavocomunisti») in fašisti (to je namišljenimi branilci «ita-lijanstva*); in vse to so stranke storile zgolj iz volilnih namenov. Naš trud je bil velik, medtem ko so ostali, tudi levičarji, poniknili. Pozneje je predvsem KPI skrbela za široko in trezno informacijsko akcijo, posebno po šolah.
Tako imenovani «bilingvizerm je zlagan cilj, kalen načrt, ki skuša še zaostriti razkole, ki so že tako globoki v družbenem- kulturnem, socialnem in političnem tkivu v Trstu.
drugega, kot zenotiti se v skupni volji, da se Trst izvleče iz zdajšnjega položaja osamelosti nasproti preostalemu narodu in deželi sami, dalje v skupni obrambi vrednot odporništva in protifa-šizma in slednjič v odločilni obvezi o obvarovanju vzdušja miroljubnega in harmoničnega sožitja med Italijani in Slovenci ter vsestranskega sodelovanja med obmejnimi deželami. Takšno politiko so socialisti vedno zasledovali in ji dali tudi svoj odločilen prispevek. Trst in obmejna področja potrebujejo mir in umerjeno ozračje. Želimo si, da bi na osnovi nedeljskih volitev socialistična stranka napredovala, kakor je že napredovala v vsej državi, in si s tem omogočila odigran je tiste vloge, ki ustreza njeni zgodovini in njenim tradicijam.
Zorko Harej - SSk
Komunisti trdimo, da ne bo mo- :P°tret)no' /ja ,voIivci še nadalje )če misliti na Unnstrnktivon in kaznujejo KD in se maščujejo Li-
goče misliti na konstruktiven in jasen razvoj in na novo kakovost življenja v Trstu, če ne bo prevladala v veliki večini prebivalstva kultura sožitja. Prav to je današnja in jutrišnja osnova naše politike.
Menim, da so velik poudarek, ki ga je dal tovariš Berlinguer temu vprašanju med svojim shodom na Trgu Unitš in nadaljnja srečanja glavnega tajnika naše stranke s predstavniki vseh slo* venskih organizacij, ki delujejo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kot tudi njegovi obiski v Rižarni in pred partizanskimi spomeniki v Dolini in Križu konkreten do-
sti za Trst zaradi njenih protislovenskih stališč in zaradi njenih nesposobnosti in nepotrebnih na stalgij. Po dveh bankrotih (30 let KD in 3 leta Liste za Trst) je prišel čas, da se stvari spremenijo. Samo z močnejšo KPI in z njeno prisotnostjo pri občinskem upravljanju pa se bo lahko kaj resnično spremenilo.
Arnaldo Pittoni - PSI
1. Tu gre za sramotno volilno špekulacijo fašistične desnice in Liste za Trst. Nazadnjaške sile so sicer vselej rajši skušale uve-
1. Poleg vedno težjega gospa darskega položaja Trsta, ki ga označujejo zapiranje tovarn, odpuščanje delavcev, dopolnilne blagajne in zamiranje pristaniške, ladjedelniške in širše trgovske dejavnosti, zaradi katerih je Trst zrastel in vzcvetel, je bila elo-balna zaščita Slovencev v Italiji nekak kamen spotike, ob katerem so se v volilni kampanji za tržaško občino, pokrajino in krajevne
sosvete politične stranke družile in ločevale: na eni strani stranke in gibanja, ki so naklonjene zaščiti prebivalstva slovenske narodnosti v Italiji, na drugi so stranke proti zaščiti. Italijanski nacionalistični duh, ki .je bil leta večidel skrit in zatišan od nasprotnih političnih in kulturnih tokov, je spet stopil strumno na dan z Listo za Trst, ki je sicer raznovrstno in raznoliko gibanje, a ima neke enotne skupne poteze protislovenstva, kar doka zu.je njeno glasilo in kar .je da kazalo tudi dejstvo, da je volilna baza prisilila svojo predstavnico v parlamentu, da je umaknila svoj zakonski osnutek za zaščito manjšin, ki živijo v naši deželi. Desničarski listi sta iz resnega problema slovenske manjšine, ki se brani proti milijonom pripadnikov italijanske večine, stvorili v volilne namene spaček bilin-guizma, ki bi strašil preproste občane pred učenjem in rabo drugega, v našem primeru slovenskega .jezika, in pred tistimi, ki ta .jezik uporabljajo, To je vse kaj drugega kot miselnost, da je manjšina s svojimi prirodnimi lasnostmi bogastvo, vezni most med narodi in državami!
Spričo vedno večjih tvarnih in drugih nevarnosti, katerim je izpostavljena slovenska manjšina v Italiji, menimo, da je potrebna hitra in pravična zakonska zaščita. SSk se .je že od začetka prizadevala v tej smeri. Od leta 1970 je ponovno predložila parlamentu svoj zakonski osnutek v obliki peticije. Leta 1980 ga je zanjo predložil tridentinski senator Fontanari. Opravila jt vse akcije, ki so se zdele primerne in potrebne, posebej in skupno, da končno pride do obljubljene in pričakovane zakonske zaščite.
2. Lažje bo odgovoriti na to vprašan.je, ko bodo znani izidi nedeljskih in ponedeljkovih volitev. So nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba prej rešiti, da človek lahko tvega kako bolj utemeljeno mnenje. Največ.ja zago-netenka ie Lista za Trst, o kateri .je težko reči, ali bo še napredovala, ali ji bodo odnesle volivce tako imenovane liste, ali tudi tradicionalne stranke, ki si prizadevajo, da spet utrdijo svoj položaj. Zagonetko predstavljajo tudi stranke, ki letos prvič nastopajo. Tržaška stvarnost se nenehno giblje in hitro spreminja: porajajo se novi koncepti; nastajajo nova stališča; izumirajo ene stranke in nastajajo nove. Morda bodo tokrat večine še vedno odvisne od Liste za Trst, KD in KPI, to je od sodelovanja v večini vsaj dveh od omenjenih treh strank. Morda bodo stranke postavljene pred iste izbire sodelovanja kot za prejšnjo mandatno dobo. Če bo tako, se bodo ponovili isti problemi upravljivosti in bo znova izstopilo nepremišljeno početje komunistične stranke, ki je z odstopom iz težko dosežene večine na pokrajini povzročila padec uprave z vsemi negativnimi posledicami in predčasnimi volitvami.
Kakor smo že povedali in pisali. je SSk pripravljena sodela vati s strankami, ki so odprte slovenski problematiki, na osnovi programa, ki upošteva glavne zahteve politične stranke Sloven cev v Italiji, Slovenske skupnosti.
........................mi............................................................................
UPRAVNI ODBOR ACT SKLENIL NABAVITI 32 NOVIH AVTOBUSOV
Nove pobude avtobusnega konzorcija za izboljšanje javnoprevozne službe
Nameščanje postajališenih tabel in čakalnic - Opensko vzpenjačo bodo modernizirali - Uvedba posebnih avtobusnih voženj za potrebe ostarelega prebivalstva
Avtobusni konzorcij ACT bo okrepil vozni park in sprejel še vrsto drugih pobud za izboljšanje javnih prevozov po mestu in okolici. To je povedal med včerajšnjo tiskovno konferenco predsednik konzorcija Paolo De Gavardo, potem ko je okoliščino, da je snidenje s predstavniki sredstev množičnega obveščanja bilo sklicano tako rekoč na predvečer volitev, opravičil s tehničnimi dejavniki.
Upravni odbor ACT bo še letos nabavil 32 novih avtobusov, od tega dvajset večjih, 12-metrskih, in dvanajst manjših. Ti bodo deloma nadomestili odslužene, deloma pa pomnožili sedanje število vozil, ki znaša 250 (dnevno pa jih vozi o-krog dve sto). Kaj pa popravila ali revizija starih avtobusov? Popravila že, je naglasil De Gavardo, revizija pa se zaradi visokih izdatkov ne splača: nov avtobus stane 140 milijonov, za revizijo pa moraš odšteti kar 40 milijonov, a ta denar velja smotrneje uporabiti, tembolj še, ker uživa ACT določene finančne olajšave.
Res pa je tudi, da deželni prispevki konzorciju ne zadostujejo, zato je predsednik zaželel, naj bi pristojno deželno odborništvo, ki mu načeluje Rinaldi, v bodoče pokazalo za potrebe avtobusne službe primeren posluh. Le tako in pa, če bodo politične sile, ki so v upravnem odboru kozorcija, še naprej tvorno sodelovale, bo mogoče izpeljati načrtovane pobude v vsesplošno korist. V tem smeslu si bodo seveda morali nujno prizadevati tudi novi mestni upravitelji, ki jih bodo izbrali v nedeljo in ponedeljek volivci, kajti obstoječi načrt za razrešitev sila
žgočega vprašanja prometne ureditve v Trstu — Somea — je delno že zastarel, sicer pa sploh še ni bil v celoti uresničen. Načrt predvideva, kot znano, med drugim ureditev posebnih parkirišč v bivšem silosu ob železniški postaji, na pa dročju pri hribu Sv. Pantalejmu-na, pod Razklanim hribom (Facca-noni) in drugje. Sploh bi bilo treba po De Gavardovi sodbi voznike odvesti od razvajenega parkiranja sredi mesta pa tudi od vožnje po
Priprave za VIL bienale umetnikov-amaterjev na Opčinah
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin bo priredilo zadnje dni julija bienale umet nikov amaterjev, ki bo doživela letos svojo sedmo izvedbo. Od več je poudarjati, da gre za pomemben kulturni dogodek, ob katerem bomo lahko spet preverjali, do kakšne stopnje je napredovala amaterska likovna umetnost v naših krajih, tostran in onstran meje.
Opensko kulturno društvo v zvezi s tem opozarja umetnike amaterje, da bo v ponedeljek, 7. junija, od 16. do 19. ure, zadnji dan za predstavitev likovnih del, ki jih bo nato pregledala posebna komisija. Le to sestavljajo umetniki Avgust Černigoj, Milko Bambič, Marjan Kravos in Magda Tavčar.
njem. če ta ni nujna; rajši naj izkoriščajo avtobusno službo.
Z namenom približati delovanje konzorcija javnosti, tako zlasti mladini, bo ACT jeseni s sodelovanjem šolskega skrbništva priredil razne obiske učencev in dijakov v podjetju. po drugi strani pa bo posvetil večjo skrb ostarelim: v soglasju z letoviščarsko ustanovo bo uvedel posebne avtobusne vožnje za ogled umetniških in drugih zanimivosti v. mestu pa tudi avtobusne zveze med domovi ostarelih in počitniškimi domovi ter socialnimi in zdravstvenimi centri Prav tako jeseni bo konzorcij priredil zasedanje o tem, kako izboljšati avtobusno službo in — v sodelovanju z enotno sindikalno zvezo — posvet o vprašanju povečanja storilnosti v javnih podjetjih. Danes pa odpre v Palači Costanzi fotorazstavo o dosedanjih dosežkih na tem javnostoritvenem področju.
Predsednik De Gavardo je še pa vedal, da bo 7. julija ACT oddal v zakup dela za preureditev in posa dobljenje openske vzpenjače, tako da bo prihodnje poletje povsem nared in pripomnil, da bo v teku leta nameščenih kakih tisoč novih tabel na avtobusnih postajališčih in okrog 130 čakalnic, (dg)
Deželni odbor je sklenil dodeliti jamstvo na dve posojili Sklada za stabilizacijo evropskega sveta tržaškim ustanovam za ljudska stanovanja IACP. Skupno znašata posojili osem milijard in 300 milijonov lir, s temi sredstvi pa bo IACP lahko dokončala gradnjo dvajsetih ljudskih hiš, za skupnih 350 stanovanj v območju Rocola - Melare.
Prizadevanja dežele za razvoj kmetijstva
Predsednik deželnega odbora Co-melli je te dni prisostvoval seji vodilnega odbora trgovinske zbornice. Na seji so obravnavali vrsto gospodarskih vprašanj, ki spadajo tudi v pristojnost deželne uprave ter še zlasti problem odnosov med obema ustanovama po razsodbi ustavnega sodišča, po kateri spadajo trgovinske zbornice v pristojnast deželnih uprav.
Modiano je podal daljše poročilo o sedanjem gospodarskem trenutku na Tržaškem, nakar je Comelli zagotovil, da se bo dežela zavzela za rešitev številnih odprtih problemov, zlasti kar zadeva delovanje pristanišča, odpravo vojaških služnosti, zagotovitev novih naročil na področju javnih del ter za lažji dostop posameznih .ekonomskih panog, med njimi tudi kmetijstva, k bančnim posojilom.
Zastopnik kmetov v zborničnem odboru Lucijan Volk je opozoril predsednika Comellija na nujnort u-resničevanja načrta Kraške gorske skupnosti, uzakonitve olajšav za kmečki turizem in prilagoditve strokovnih služb, da se omogoči utrditev in razvoj krajevnega kmetijstva, ki ga ogrožajo ponavljajoče se razlastitve. Predsednik Comelli (ki se je o teh vprašanjih pred kratkim pa govarjal tudi s predsedniki ‘KZ in SKGZ) je v odgovoru zagotovil, da je že naročil pristojnim odbomiš-tvom in uradom, naj poskrbijo za u-strezne pobude.
Iz skladišča za zelenjavo tatovi odnesli več milijonov lir
V noči med sredo in četrtkom so tatovi vdrli v skladišče za zelenjavo na Obrežju Ottaviano Augusto 23, last 45-letnega Stelia Grandolfa. V notranjost skladišča, ki je zraven zelenjavnega trga, so tatovi vdrli skozi okno, do katerega so se povzpeli po lesenem odru. Iz blagajniškega predala so odnesli 3 milijone in pol lir, iz omare pa so sunili še radijski apaiat. Kraj tatvine so si ogledali agenti znanstvenega oddelka.
Nevzdržno stanje v anagrafskih uradih
Sindikalna zveza CGIL . CISL -UIL občinskih uslužbencev je izdala včeraj komunike, v katerem a pozarja javnost na nevzdržno stanje, ki vlada v anagrafskih uradih zaradi pomanjkanja osebja. Sindikati pripominjajo, da gre to na račun tako uporabnikov, ki morajo čakati v dolgi vrsti, kot tudi uradnikov, saj so prisiljeni delati z velikim tempom v skrajno omejenih prostorih in so zato neredkokdaj nevljudni.
Ob poletnih dopustih se bo to stanje še poslabšalo, zato sindikati a pozarjajo javnost na te probleme, istočasno pa poudarjajo, da s« dosedanje občinske uprave, kljub opozorilom, niso pobrigale za njihovo ustrazno rešitev.
KLJUB NAKAZILU 27 MILIJARD
Dograditev doka še delno nekriia
V zvezi z zakonom o podelitvi nadaljnjega prispevka v višini 27 milijard za dograditev zidanega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku — zakon je bil pred dnevi sprejet v senatu — je senatorka KPI J. Gergec poudarila, da omenjena vsota ne bo zadostovala za dograditev in a preme nove strukture, kajti zaradi inflacije so ustrezni predvideni stroški medtem narastli že na 35 - 36 milijard. Poleg tega bi usposobitev novega doka zahtevala kvečjemu poldrugo leto dela, medtem ko ba do omenjena sredstva nakazana v treh letih. Vlada bi zato morala zdaj dodati še preostalih 8 - 9 milijard in to v najkrajšem času, da ne bi morali zaradi inflacije pa novno odložiti dokončno dograditev doka.
• Deželni odbornik za zdravstvo Antonini je bil izvoljen za predsednika deželne zveze zdravniških zbornic. Nasledil je dr. Faventa.
Godbeno društvo Nabrežina Iere» ka iskreno sožalje Vtlkotu in družini Metlikovec ob izgubi drage matere.
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
priredijo
12. PRAZNIK VINA
5., 6. in 7. junija 1982 v Hribenci DANES, 5. JUNIJA
od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD;
JUTRI, 6. JUNIJA
ob 17. uri kulturni program. Nastopajo Godba na pihala iz Ricmanj, otroški zbor Slovenec, mešani zbor Slavec iz Ricmanj, Nediški puobje in Beneški kabaret s Tončko Ponediščak; od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD;
V PONEDELJEK, 7. JUNIJA
od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD.
V Srenjski hiši je odprta etnografska razstava «Naša preteklost*.
POSTREGLI VAS BOMO Z DOMAČO KAPLJICO
IN SPECIALITETAMI NA ŽARU!
PRAZNIK
ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS
danes, 5. in jutri, 6. junija 1982 v Zgoniku
DANES: ob 15.30 mednarodni odbojkarski turnir .	,	, članski balinarski turnir za «Memorial Danilo
Simoneta*
od 21.00 do 01.00 ples z ansamblom Lojzeta Furlana JUTRI: ob 9.30 tekmovanje v bližanju
ob 16.00 tekmovanje otrok v poligonu in troboju ob 18.00 koncert harmonikarskega ansambla «Synthesis 4» od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom Lojzeta Furlana Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico.
VABLJENI!
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
priredi danes, 5. in jutri, 6. junija na zadružnem vrtu
LJUDSKI PRAZNIK
Bogato založeni kioski. Jutri ples z orkestrom SUPERGROUP
VABLJENI
GLASBENA MATICA TRST
OSREDNJA AKADEMIJA
v sredo, 9. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
VZPI - ANPI KRIŽ PRI TRSTU
i 'nh>lw. ,l*i
PARTIZANSKI PRAZNIK
5. in 6. t.m.
Danes, 5 t.m.
ob 10. uri otvoritev kioskov; ob 20. uri nastop pevskega zbora F. Venturini od Dom ja; ob 20.30 nastop domače ba letne skupine ŠD Mladina; od 21. ure ples.
Oba dneva bo igral ansambel «DOMAČI FANTJE* iz Divače.
Dobro založeni kioski.
Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST
V torek, . ®%m., ,r)P'2iL(;uri v cerkvi Madpnife de) Mare >(Trg
Rosmini 61.	„......
-*«-*s**^" ,-j""■‘'»»st? - ■
Koncert mladinskega
pevskega zbora Glasbene matice
Dirigent: Stojan Kuret Orgle: Hubert Bergant
Razna obvestila
Podporno društvo v Rojanu vabi la 91. redni občni zbor, ki bo iutri, 6. junija, ob 9.30 v prvem n ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih v Ul. Apiari št. 31 v Trstu [Rojan)! Dnevni red: L predložitev etnega obračuna 1982; 2 diskusija 1. razno. Odbor
Včeraj ^clanes
Danes, SOBOTA, 5. junija FERDO
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15,32 — Luna vzide ob 19;40 in zatone ob 4.47.
Jutri, NEDELJA, 6. junija MILUTIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 2?,2 stopinje, najnižja 21 stopinj, ol? 18. uri 25.5 stopinje, zračni tlak 1019.6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga, 48-odstotna. nebo jasno, morje mirrio, temperatura morja 20,4 stopinje.
KOJSn A IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Ambrosi, Lorenzo Gant, Borut Bogatez.
UMRLI SO: 60-letna Antonia Sa lamon vd. Scherli, 64 letni Bruno Arbanassi. 60 letna Maria Arca por. Valcini, 67 letni Ugo Civiliani. 61-letni Renato Mancini. 78 letna Giovanna Savron vd. Pavlich, 70-letna Rosa Dell’Acqua vd. Pastro-vicchi, 77-letna Vera Lesignani por. Ruska.
Gledališča
VERDI
Danes ob 18. uri (red Bj ponovitev koncerta, ki ga vodi Pinchas Steinberg. Na programu Respighi-jeve in Mahlerjeve skladbe v prvem delu. medtem ko bodo izvajali v drugem delu suito «Ognjeni ptič* I. Stravinskega. Kot solist pevec nastopa bariton Mikael Melbye.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. št. 631 948).
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4. Trg Libertš 6, Reber Sv Ane 10. Strada per Lon gera 172, Nabrežina. Bol junec.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Corso Italia 14 in Ul Giulia 14 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Corso Italia 14. Ul. Giulia 14, Na brežina in Boljunec.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljati: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel 271 124.
Izleti
SK Devin priredi 13. junija avto bušni izlet na Pristavo nad Jesenicami ob priliki srečanja zamejskih planincev. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200-236 in Sosiču, št. 208-551.
SPDT vabi v nedeljo, 13. junija na 11. srečapje planincev zamejskih in obmejnih planinskih društev, ki bo pri domu na Pristavi pod Golico. Vpisovanje za avtobusni izlet do vključno srede, 9. junija, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. od 11 do 12 ure.
f Čestitke
Danes praznuje naš zlati fantek ANDREJ ŠTOKA pet let. Da bi bil zdrav in vesel danes ter vse življenju mu voščijo mamica, očka in vsi, ki ga imajo radi.
Danes je postala polnoletna naša DAMJANA. Zdravja ter sreče ji želita Igor in Davorin.
Danes praznuje 40. rojstni dan BRUNO ŠKRK iz Trnovce. Še mnogo takih okroglih let v zdravju, sreči in zadovoljstvu mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje svoj 8. rojstni dan IGOR ŠČUREK. Da bi bil vedno priden in marljiv, mu želijo mama, papa, nona Marija, nono Franc in nono Srečko.
Danes stopita na skupna življenjsko pot
SONJA in KLAVDIJ
Obilo sreče in razumevanja jima želi kolektiv Primorskega dnevnika in uslužbenci ZTT.
Danes se poročita
KLAVDIJ BRATOŠ in
SONJA ŽERJAL
Vso srečo v skupnem življenju jima želijo
uslužbenci občine Dolina
Pitka je bila, petelina dobila, se z njim zavezala, koklja postala.
Vso srečo
SONJI in KLAVDIJU delovni kolegi A. Alpe - Adria
V NEDELJO, 27. JUNIJA, V ŠTANDREŽU
PRIPRAVE NA ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB
Na seji odbora so govorili o poteku svečanosti in o besedilu napisa na spomeniku
V Domu Andreja Budala so se v sredo zvečer sestali zastopniki vseh v štandrežu delujočih organizacij in se pogovorili o pripravah na odkritje partizanskega spomenika, ki bo v nedeljo, 27. junija, ob 10.30. Sejo je odprl in vodil predsednik odbora Danilo Nanut, ki je uvodoma poročal, kakšne predloge je sestavila delovna skupina oseb, ki se operativno bavi s pripravami. Odgovorni za sestavo programa so nato poročali o pripravah za izbiro kulturnega programa. V njem bodo s petjem in recitacijami sodelovali otroci osnovne šole ter zbora kulturnega društva Oton Župančič in katoliškega društva Štandrež. Pevci sami ali ob spremljavi godbe na pihala iz Doberdoba bodo zapeli tri pesmi. Na prireditvi bosta o pomenu spomenika in o zgodovini osvobodilnega boja primorskih Slovencev, kakor tudi o njegovih mednarodnih povezavah, ki so se v teh krajih uresničevale v italijansko - jugoslovanskem bratstvu, spregovorila dva govornika, eden v slovenščini, drugi pa v italijanščini.
Obširno so nato razpravljali o besedilu, ki ga bodo napisali na spomenik. Sestavljeno bo dejansko iz dveh delov. Prvi del bo informacijskega značaja in bo pojasnjeval, da so spomenik odkrili v počastitev padlih v narodnoosvobodilnem boju in žrtvam nacifašizma. Drugi del pa bo vseboval verze. Dogovorili so se, da bodo v počastitev padlih partizanov na spomenik pritrdili rdečo peterokrako zvezdo. Ob tem so namreč povedali, da je bil prav spomin na padle borce tista spodbuda, ki je domačine privedla do nabirke za postavitev spomenika. Seveda pa bedo na obeležju in tudi na sami svečanosti počastili še žrtve nacifašizma, vštevši civilne vojne žrtve, ki so jih imeli v Štandrežu zaradi bombardiranja.
Goriški gasilci so včeraj, nekaj pred 15. uro pogasili ogeni, ki ie
zajel fiat 500, last Francesce Gian chetti iz Gorice, Ul Aquileia 54. Škode je za okrog 500 tisoč lir. Vozilo se ie vnelo v Ulici Grossi.
Plesni maraton v Park hotelu
V novogoriškem Park hotelu se bo drevi zaključil 100-urni plesni maraton v priredbi plesne šole Alvis. Na prireditvi, ki se je pričela že v torek, 1. junija, sodeluje 10 plesnih parov. Današnji program je naslednji: od polnoči do 20. ure disko-glasba, od 20. do 24. ure bo igral ansambel Ara Macao, ko bo tudi zaključek plesnega maratona in podelitev nagrad. Napovedujejo pa tudi nastop znanega fakirja (rokohitrca) Ali Satu Ana, ples na kotalkah in še kaj.
Še danes in jutri nagrada Noe v Gradišču
V Gradišču ob Soči se izteka letošnja vinska razstava Gran Premio Noe. Potem ko so v sredo nagradili z diplomami letošnje udeležence natečaja so imeli v četrtek in včeraj zanimiva večera, na katerih so pokazali s katerimi vini se najboljše spajata sir montasio in pršut san daniele.
Razstava s pokušnjo bo seveda odprta tudi danes, zaključila pa se bo jutri, ko pridejo v razstavno dvorano tudi zastopniki konzorcija sira parmeggiano - reggiano. Tudi ta odlični italijanski sir se da koristno in lepo združiti z našimi vini.
Fotograf Carlo Bevilacqua dobil visoko priznanje
Goričan Carlo Bevilacqua, član krožka CIFI, je bil v teh dneh nagrajen od vsedržavne fotografske zveze s častnim naslovom «E. FIAP», ki ga podelijo najboljšim fotografom. Že leta 1957 je dobil naslov «A. FIAP*. poleg tega pa je dobil še vrsto drugih priznanj, ob svojih razstavah v raznih krajih. Njegove slike so tudi uvrščene v fototeko vsedržavne fotografske zveze.
•MiiiiiiiiiiiimiHtiiiiiiiiitiiitiHiiiiiiHiiiiiniirNiiimmiiiimiimmiiitmiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiitiiiitiiiiimmin
KLJUB OBLJUBLJENIM NAROČILOM NOVIH LADIJ
Že julija spet dopolnilna blagajna v ladjedelnici
Prvo ladjo, bodo pričeli graditi šele spomladi, do tedaj pa bo potreben poseg po dopolnilni blagajni
Ukrepi vlade v korist ladjedelništva ne bodo imeli takojšnjih u-godnih posledic. Tako menijo sindikati in napovedujejo, da bo kriza (in z njo posegi po dopolnilni blagajni) trajala še precei mese cev. V državnem merilu je vlada obljubila, da bo naročila izdelavo štirih ladij, od katerih dve odpa deta na ladjedelnico v Tržiču.
Te dni so sindikati tudi izvedeli za tip in velikost ladij, ki naj bi
Danes se poročita
SON>,T’A "'ŽERJAL in
1 KLAVDIJ BRATOŠ
Vso srečo v -skupnem življe- > nju jima želi
KD F. Prešeren
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
iiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiililHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiniiiiiiHitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiMitiiiiiminiiiiiiiifiii
Ugodna ocena deželne SSk o obisku sen. Fontanarija
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
Ariston 17.30—19.15—21.30 na prostem «Loulou*. Režija Mauriče Bialat. Isabella Huppert, Gerard Depardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «il cacciatore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 18.00 «L'esorcista*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 «Vieni avanti cre-tino*. Lino Banfi.
Penice 17.30 «La poliziotta a' New York*. Edwige Feneeh.
Nuzionale 16.00 «Moby Dick*.
Aurora 16.30 «Paradise». Barvni film.
Cristallo 16.30 «11 lago dorato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda.
Moderno 16 30 «Casta e pura*. Laura Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Segretaria particolare cercasi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «La časa stregata*. Renato Pozzetto. Gloria Guida.
Vittorio Veneto 16 30 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Herbie sbarca in Mes-sico*.
Radio 15.00—21 00 «La moglie in ca-lore*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Lnmirre 16 00 «Fuga da Alcatraz*.
Šolske vesti
Osnovna šola Karel Štrekelj Sesljali priredi danes, 5. junija, ob 15. uri zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del.
tmmmm
Ob priliki svojega jubileja — 70-letnice daruje Libero Polojaz 500.000 za mladinski pevski zbor Glasbene matice, 500.000 za Dijaško matico,
500.000	za slovenske skavte, 250.000 za sklad Sergija Tončiča, 250.000 za sklad Andreja Budala, 250.000 za Slo vensko dobrodelno društvo, 250.000 za ŠZ Bor, 250.000 za ŠZ Jadran in
250.000	Ur za TPK Sirena.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu. Telefon 040/226-294.
HIŠO z dvoriščem prodam pri Kopru. Telefon 040/725-463. 1 UPOKOJENEC išče kakršnokoli za poslitev Telefonirati bb urah ko sila ali večerje na št. 040/815-151. TVRDKA evropskega slovesa z a-gencijo v okolici Trsta nudi zaposlitev s polnim delovnim časom ali pa tudi samo za nekaj ur dnevno (tudi ob sobotah). Dober zaslužek. Pogoji: minimalna starost 23 in maksimalna starost 50 let ter lasten avtomobil. Telefonirati v uradnih urah na štev. 040/200,181.
IMAMO na. prodaj tri kozliče. Za interesirani naj se oglasijo na na slov: Devetak Jordan, Ul. bratje Cervi 14, Poljane (Občina Doberdob) .
PRODAM lancio beta H P E. letnik 1980 prevoženih 2400(1 km po ugod ni ceni Telefon 040/824381 PRODAM m Gropadi v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Za interesirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel št 226520 PRODAM barvni televizor 26” znam ke grundig z daljinskim uprav ljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. (0481) 83 535.
Na svoji zadnji seji je deželno taj ništvo SSk zelo pozitivno ocenilo nedavni obisk senatorja Sergia Fontanarija iz Trenta, ki je predlagatelj zakonskega/' osnutka te stranke v sendtii in član senatne komisije ža ustavne zadeve. «Dvodnevni obisk v Trstu 'in na Goriškem,* tako piše v tiskovnem poročilu, «je odprl nove možnosti za še bolj konkretne oblike sodelovanja med SSk in PPTT, obenem pa nakazal perspektive za nove razsežnosti poglobljenega med-manjšinskega sodelovanja v alpskem loku.* Sen. Fontanarija so pri nas seznanili z glavnimi problemi naše manjšinske stvarnosti. Sestal se je tudi s šteyilnimi izvoljenimi upravitelji, člani SSk in se tako podrob-
neje seznanil z manjšinsko problematiko.
»Razgovor med tridentinskim sena torjem, ki je sedaj pravi glasnik naših teženj in našo stranko se gotovo uvršča v širši okvir našega političnega- delovanja*, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki takole nadaljuje: «Samostojno politično nastopanje slovenske stranke v vseh teh letih ter njena rdprtost do sodelova n ja z drugimi samostojnimi, posebej manjšinskimi strankami, je gotovo privedla do tega rezultata. Naša samostojna politična pot in sodelovanje z drugimi podobnimi strankami v alpskem loku nam lahko u-tira nadaljnje korake v tej smeri*.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
IBSiAlMl
pierbrunoro//e ..im.
•	GREDI
•	LETVICE
•	NAVADNA in POKLOPNA VRATA
•	OBLOGE IN IZOLACIJE (STIFERITE)
•	PODI
•	VEZAN LES AVIO E MARINI
34074 TR2IČ (GORICA) — UL. A. C. COLOMBO 51 Telefon (0481) 72916 — Tlx 460156
BANCA 01 GREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
/	S. P. A.
TRErr uillcA T. FILZt 10 - ' tK? R1-MMI
4. 6. 1982	
Ameriški dolar	1.305.—
Kanadski dolar	1.030.—
Švicarski frank	645.—
Danska krona	157.—
Norveška krona	212.—
Švedska krona	218.—
Holandski florint	497.—
Francoski frank	210.—
Belgijski frank	24.-
Funt šterling	2.340,—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	552,50
Avstrijski šiling	78,25
Portugalski escudo	16,-
Pezeta	12.-
Jen	4,50
Avstralski dolar	1.300,—
Drahma	20.-
Debeli dinar	22,-
Srednji dinar	26,50
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
La Goriz/ana
_________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D AOSTA 180 • TEL. 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blago
MENJALNICA
vseh tujih valut
FRATTIMA
IZREDNA PRODAJA
•	artikli za vrt In kamplng
•	radio
•	avtoradie
•	elektrogospodin|skl stro|l
•	urarstvo
POPUSTI od 10 do 50%
Obv. občini z dne 17./5./82
TRŽIČ - UL. BATTISTI 10
snom
TEL. 43-160
ju zgradili v tržiškem obratu. To sta dve cisternski ladji, za vsako od njiju naj bi porabili okrog milijon delovnih ur. Ladji bosta dolgi 257 metrov, široki pa 40. Prvo naj bi začeli graditi marca prihodnjega leta, splovili naj bi jo predvidoma julija, izročili pa v decembru prihodnjega leta. Avgusta 1983 naj bi začeli z gradnjo druge cisterne, k: jo bodo splovili decembra, izročili pa maja 1984. Torej, ugotavljajo sindikati, bodo ukrepi države u-godno vplivali na potek proizvod nje v ladjedelnici šele v ualjšem obdobju. Zato pa bo po vsej ver ietnosti medtem znova treba poseči po dopolnilni blagajni kar za lepo število uslužbencev, oktobra že okrog 1000, aprila prihodnjega leta pa okrog 600. Težave naj bi povsem odpravili junija 1983. To v kolikor bodo čimprej uredili vse formalnosti v zvezi z naročilom.
V ŠTANDREŽU
SE NADALJUJE
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 5. t.m., plesna zabava
Jutri, 6. t. m., ob 19. uri nagrajevanje ex tempore, nastop štandreškega mladinskega zbora in folklorne skupine «Santa Gorizia*.
Vabimo na
SLOVESNOST OB POIMENOVANJU OSNOVNE SOLE V SOVODNJAH PO PETRU BUTKOVICU - DOMNU IN ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA
Jutri ob 11. uri v osnovni šoli v Sovodnjah.
Pripravljalni odbor
mtiMinimiiiitumiiimiiiiimtiiMitiiiiuiimiuaiiiiuiniiiitiiitiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiniiiutiiiiiiiiittti«
Prireditev otrok iz Perme v domači prosvetni dvorani
V sredo zvečer so v prosvetni dvorani v Pevmi imeli praznik. Najmlajši člani kulturnega društva «Naš prapor* so nastopili s petjem in recitacijami ter navdušili zelo številno publiko, seveda predvsem starše, ki so prišli poslušat in pogledat kako se kulturno izživljajo najmlajši.
Glavna teža kulturnega večera je bila na otroškem pevskem zboru, ki ga vodi Elda Gravner - Nanuto-
va. Zbor je v tej sezoni naštudiral precej novih pesmi. Mladi člani društva pa so nastopili tudi z recitalom pesmi Alojza Gradnika, s skečem «Zobobol». Nastopili so tudi trije gojenci šole Glasbene matice in sicer violinist, harmonikar in kitarist. Ob zaključku večera je SiL van Bevčar pokazal še vrsto diapozitivov o Brdih. V dvorani so bile razstavljene tudi risbe in ročna dela učencev domače osnovne šole.
iiiuiiimiHiiiMiiiimiiiiiiimiiiiiimiMiiitiiiiiiimiinaffiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiimiiiiiiifiiniiiiuiiuiiiiiniiiirai
MALA SODIVA KRONIKA
Leto in štiri mesece zapora za poskus požiga cerkvenih vrat
Vzel je pomirjevalno sredstvo, popil kmalu zatem pivo, nato še eno in ker ni mogel zaspati je zaužil še uspavalno tableto. Kaj se je potem zgodilo, ne ve. Tako nekako je v svoj zagovor povedal 41-letni Giorgio Millesi iz Gorice, ki so ga v nedeljo ponoči zalotili pri dokaj nečednem opravilu:	nameraval je
namreč zažgati cerkvena vrata cerkve na Travniku ter cerkve v Stra-žicali.
Včeraj doppldne šo mu po hitrem postopku sodHt pred .goriškim okrožnim sodiščem zaradi poskusa za-netenja požara in zaradi upiranja javnemu funkcionarju.
Sodišče mu je sicer priznalo olajševalne okoliščine, vendar ga je kljub temu obsodilo na eno leto in štiri mesece zapora, pogojno seveda. Millesijev zagovornik, odv. Cobbe, je sodnemu zboru predložil istanco. češ da obtoženec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja ni bil popolnoma priseben, kar naj
OBVESTILO ŠOLSKEGA SINDIKATA
Konec avgusta seminar za slovenske šolnike
Goriškim šolnikom dodeljenih 10 mest - Prijave do 30. junija
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Socialistične republike Slovenije tudi letos pripravlja seminar slovenskega jezika in kulture za profesorje in u-čitelje slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Seminar bo od 29 avgusta do 4. septembra tj. v Murski Soboti. V program je uvrščeno spoznavanje geografskih, kulturnih, zgodovinskih in drugih značilnosti Pomurja, seznanjenje s pedagoško pra kso v dvojezični slovensko - madžarski šoli in obravnava posameznih jezikoslovnih vprašanj. Goriškim šolnikom je republiški komite dodelil 10 štipendiranih mest; zato prosimo zainteresirane naj najavijo svojo udeležbo pri odboru sindikata, in sicer najkasneje do 30. junija t.l. Odbor nudi vsakršno pojasnilo.
Kako je s prodajo dela nepremičnin tekstilne tovarne?
Vse kaže. da .je bil predlog a od tujitvi dela nepremičnin podgorske tekstilne tovarne, s čemer naj bi se zagotovila tudi ustrezna likvid nost podjetja, pripravljen v na glici in menda precei površno, od nepoznavanju dejanskega stanja po sameanih nepremičninskih enot.
V predlogu je govor o predali proizvodnih prostorov oddelka fioc-co in dela pripadajočega dvorišča, v skupni izmeri okrog 60 tisoč kvadratnih metrov.
Po prvih, sicer nepopolnih, ugotovitvah pa je površina oddelka fiocco in zunanjega, nepokritega prostora, precej nižja Tako naj bi se proizvodne hale raztezale na površini okrog 12 tisoč kvadratnih metrov, nekoliko večja pa je površina nepokritega prostora
Očitno bo treba vprašanje osvetliti tudi s tega vidika. Kakor smo že poročali, je upravni svet Goriškega sklada izrazil politično voljo pomagati pri izhodu iz krize ter v ta namen zamrznil okrog 1,2 milijarde lir sredstev, ki bi jih si-
cer namenili za druga področja. Z omenjenimi sredstvi naj bi preko Konzorcija za goriško industrijsko cono odkupili del nepremičnin podgorske tovarne ter tako podjetju za gotovih potrebno likvidnost.
Vendar je tak poseg vezan na podoben poseg deželne uprave, ki pa pri reševanju krize v zgoraj omenjenem podjetju nima no bene sile To navsezadnje potrjuje tudi zadnji, torkov sestanek s sin dikati.
Proti koncu meseca predvidoma 26 junija, na.i bi se sestal tudi u pravni svet delniške družbe lastnice podgorske tovarne Kakšne od ločitve bo sprejel?
Izleti
Slovensko planinsko društvo s po roča. da je še nekaj prostih mest v avtobusu, ki bo v nedeljo, 13. ju nija, odpeljal na 11. srečanje pla nincev v Javorniški rovt nad Jese nicami. Obenem naproša člane, ki še niso poravnali obveznosti, da to storijo čimprej.
Kulturno društvo Danica priredi za člane in prijatelje enotedenski izlet v Prago in na Dunaj in sicer od 17. do 23 julija. Cena izleta 360 tisoč lir. Prijave in pojasnila pri Domi niku Grillu in Žarku Grilju na Vrhu. Prijave sprejemajo do 15. junija
Goriška sekcija VZPI - ANPI in Društvo slovenskih upokojencev priredita 20. junija enodnevni izlet z avtobusom v Benetke. Vpisovanje na sedežu društva upokojencev. Ul. Malta -2, ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 11. ure. pri Arturju Ko-shuti v Ul. Mameli 8 vsak dan od 10. do 12. ure ter pri Avgustu Le nardiču v Pevmi. Prijave sprejemajo do 15. junija.
bi ugotovili z zdravniškim strokovnim pregledom. Sodišče je istanco zavrnilo ter kazensko obravnavo nadaljevalo.
Razna obvestila
V sodelovanju med goriško občino in italijansko zvezo mišične distrofi-je bo jutri, v nedeljo, 6. junija, zjutraj ob 10.30 v dvorani centra Stel-la Matutina, študijsko srečanje • tem . vprašanju.
Sovodenjska občinska uprava sklicuje v torek, 8. t.m.. ob 20.30 vaški posvet v Sovodnjah. Srečanje i občani bo v občinski sejni dvorani. Beseda bo tekla o načrtu za zgraditev novega cestnega odcepa državne ceste št. 55 ter o izvedbi sklepa o preimenovanju nekaterih ulic v Sovodnjah.
Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za pri jave oziroma prošnje za nafto in bencin. Interesirani naj se zglasijo na uradu Kmečke zveze, Ul. Malta 2.
Županstvo iz Doberdoba obvešča starše, ki bi radi vpisali otroke v poletno kolonijo v Comegliansu, oziroma v Nabrežini, naj se čimpraj, vsekakor pred 10. junijem, zglasijo na občini.
Kino
(, oricu
VERDI 18.00—22,00 «Joss U profes-sionista*. J. P. Belmondo. Barvni film.
CORSO 18 00—22.00 «Vieni avanti cretino*. L. Banfi. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Que!la pozno erotica di mia moglie*. Prepo» vedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «L’ultimo squalo».
PRINCIPE 18.00—22.00 «11 paramo-
dieo*.
/V«iyj i.oricu m okolico
SOČA 18.00—20.00 «Zora v deželi zulu*. Angleški film. 22.00 «Svet je poln oženjenih moških*. Ameriški film.
SVOBODA Danes zapito.
DESKLE 19.30 «Gadje polagajo maturo*. Francoski film.
Prts
mmm
DEŽURNA LEKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84 879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
V sklad za ^umuno.aujC sovouenj-ske osnovne sole po Petru Butkovi-ču - Domnu, so prispevali: dijaški dom «Simon Gregorčič* 100 tisoč lir, Ivan Zotti 10 tisoč lir, Marino Lovi-sutti 50 tisoč lir, učitelji sovodenjska šole 40 tisoč lir, Radi Fajt 50 tisoč Ur, Kmečka banka 300 tisoč lir.
Združenju Pionieri volontari del pionto soccorso so darovali: Stru-cheli 5.000, Giulia Baissero 20.000, Iolanda Miklus 20.000, Andreana Cus-sigh 20.000. Clementina Russo 20.000, Zanet 500.000. Pastrello 25.000. Blasi 10.000, Alfred Zonk 50.000: Rados-si 60.000. Aleš Cussigh 20.000 lir.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Miro-slao Cerni iz splošne bolnišnice v Podgoro; ob 9.30 Ezio Tommasini iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališča; ob 11. uri Adele Alt Terpin iz splošne bolnišnice v Števerjan.
VZPI - ANPI in kulturno društv .Andrej Paglavec iz Podgore Izreki ta sožalje družini in svojcem po kojnega
MIRKOTA ČERNIČA
Sedanji ansambel Beneški fantje
Beneške viže nu radijskih valo-,vih smo zadnje čase bolj ■ redko slišali. Nekateri so se začeli spraševati, kaj je z »Beneškimi fanti*. Za vzroke tega smo vprašali znanega pevca Edija Bukovca, ki nas je povabil v kulturni klub »Pavel Morgana na Vodnikovem trgu, kjer nas je čakalo veliko presenečenje. Od nekdanjih Beneških fantov sta ostala le še pevca Edi Bukovac in Ludvik Ure-kar, ostali ansambel pa sestavljajo harmonikar Franc Metelko, Slavko Damiš, ki igra na basovsko kitaro, kitaro pa je vzel v roke Stane Kušir. Vsi imajo za seboj že bogate glasbene izkušnje, sicer pa so zaposleni v ljubljanskih podjetjih. Začetne težave s katerimi so se srečevali v začetku. predvsem težave v načinu izvajanja beneških skladb, so v glavnem že premagali, tako da se pridno pripravljajo že na prvi koncert.
Beneški fantje, ansambel kot tak, slavijo 30 letnico ustanovitve in o prvih nastopih Edi Bukovac pravi:
»Leto 1952 je bilo leto ustanovitve. Veliko zaslug za to je imela radijska oddaja »Za beneške Slovence*. Prvi nastop pa smo Imeli v otroški kliniki v Ljubljani. To je bil tudi krstni koncert ansambla. Sicer pa so nas poslušalci lepo sprejeli, to pa je vzbudilo v nas veliko volje do dela.
Kmalu smo se prerinili v sam vrh lestvice v narodnozabavni glasbi. Od tedaj smo posneli več plošč, i-meli kakih 3 tisoč koncertov in javnih nastopov, v glavnem doma, pa tudi v tujini.»
»Mimo že znanih motivov «Zvez-de žarijo*, »Rdeči cvet*, »S kitaro po svetu* imamo v repertoarju okoli sto narodnih beneških in furlanskih pesmi. Nekaj so jih napisali člani sami. Ohranjati beneško pesem pa pomeni ohranjati kulturno poslanstvo naroda.*
Da je res tako, smo se prepri čali. Čeprav novi sestav ansam bla vadi šele peti mesec, so fantje že dodobra obvladali beneški melos. V veliko pomoč sta jim vsekakor pevca. Ni jim žal prostega časa, pa tudi ne sredstev za drago opremo. Zato jim je verjetno zagotovljen uspeh. Sedaj se pripravljajo na proslavo 30-letni-ce. In če stari pregovor pravi, da »dobra beseda vedno dobro mesto najde,* bo nemara držalo tudi to, da »lepa pesem lepo mesto najde.* (jč)


UPRAVNE VOLITVE . UPRAVNE VOLITVE . UPRAVNE VOLITVE
1
,
IZJAVE SLOVENSKIH KANDIDATOV ZA RAJONSKE SVETE
4. Kolonja-Škorklja
SILVERIJ PIZZIGA (KPI)
»Beneški fantje* v sedanji sestavi (od leve) Slavko Damiš, Franc Metelko in Stane Kušir, v prvi vrsti pa sta pevca Edi Bukovac in Ludvik Urekar 1	'

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Fuori Gioco
11.00	Le montagne dclla luce 11.55 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa
12 20 Življenje v Ameriki
12.30	Oddaja o medicini —
Check - up
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Zgodilo sc je v Lizboni
14.30	Športna sobota
17 00 TV DNEVNIK - Flash
17.05	Veliko pričakovanje — po pripovedi Charlesa Dickensa
18.00	Cleto Testrrossa e il rispar-mio
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25 Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	Pri koreninah rock’n’rolla
19.45	Almanah jutrišnjega dne 20 00 TV DNEVNIK
20.40	Pesmi za vaše počLniee
23.15	Programi prihodnjega tedna
23.30	TV DNEVNIK
23.45	Šola in vzgoja
Drugi kanal
■1
10.00	Bis
12.30	- 13.00 Scoop!
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Scoop! 2. del
14.00	Šola in vzgoja
14.30	Popoldanski program
15.00	Flash Gordon 15.20 05. Gtro dTtalia
10 10 Namenjeno zmagovalcu
10.35	Tip Tap Club
17.45	TV DNEVNIK - Flash
17.50	Programi prihodnjega tedna
18.05	TV DNEVNIK - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	II sistemone — kviz
19.45	TV DNEVNIK
20.40	Ti je všeč Garibaldi? 3. del
21.30	Vrni se. Lassie
23.05	TV DNEVNiK
Tretji kanal
17.10	Dogodivščine Mandrina — film
18.45	Programi prihodnjih dni
19.00	TV DNEVNIK
19.35	Tl pollice
20.00	Kulturni program
20.40	Buddenbjookovi — po romanu Thomasa Manha
21.40	Beseda in osebnost
22.15	TV DNEVNIK
22.50	Folkitalia
JUGOSLOVANSKA TV' Ljubljana	v' I
9.00	Poročila	..... '
9.05	Ciciban, dober dan 9.25 Mladi virtuozi: Saksofon
9.45	Mi smo mali muzikanti
10.15	Gusarji kapitana Gaueha
10.45	Mak ob progi —

otroška serija
11.15	Pisani svet: Uroki
11.35	Novo vznemirja
12.35	Človekovo telo
13.05	Po sledeh napredka
13.35	Dva dni v Weimarju — dok. oddaja
14.05	in 17.05 Poročila
17.10	Darvvinove pustolovščine — angleški film
18.40	Pred Španijo ’82
19.50	Naš kraj: Rateče pri Škofji Loki
20.05	Zlata ptica
20.10	Risanka 20.20 Cik - Cak
20.24 TV in radio nocoj 20.28 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Dnevi 1 slovenske zabavne glasbe ’82
22.15	Zrcalo tedna
22.30	Zadnji žarek pred mrakom — ameriški film
00.30 Poročila
Koper
■ l8tflO:iZ nami pred- kamero 1 18.05-W- »•■—‘Vesti
18.30	Festival otroških pesmi
19.00	Dokumentarna oddaja 19:30 Z nami pred kamero 20 15 TV D - Danes
20.30	Grožnja z Marsa celovečerni film
22.00	TV D - Danes
22.10	Film — ponovitev
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Onkraj zvezd:
10.10	Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi; 12.00 «Bom naredu sfzdice: 13.20 Glasba po željah;
14.10	Mladi pisci; 14.30 Poslušali
boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka je vaša; 15.30 Dijaška tribuna:	18.00	Chiabudini: »Be-
neški kabaret; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Slovenski program)
7.00.	7.30. 8.25, 13.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski in televizijski spored: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 1415 Ki-nespored: 14.30 Reportaža iz zamejstva: 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj: 16.00 Dogodki in odmevi; 1G.30 Glasba po željah;
17.30	Mladim poslušalcem; 17.55. Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00
9.30	Glasba za dobro jutro; 10 00 Z nami je...; 10.15 Pianist Eddie Heywood; 10.45 Mozaik; 11.32 Kirn, svet mladih; t!’.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z.. : 14.33 Superklasifika; 16 00 Disccuama;
16.45	Casadei; 17.00 Istrski akvareli; 17.10 Ital. zbori: 17.32 Glasbeni ueekend: 19.45 Slišimo se jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00. 19.00 Poročila; 6 00 -9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Glasbena oddaja; 9.58 Zeleni val;
10.15	Ornella Vanoni; 10 50 Black - out; 11.44 Izložba umetnosti: L}.28 Zgodovinske osebnosti; 13.30 Festival rocka; 15.00 Glasbena oddaja:	17.03 Avtoradio; 17.30
Program za otroke; 18 00 Objektiv Evrope; 18.50 Asteriseo musi-cale; 19.10 Šport; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Black - out; 20.40 Zvečer v Neaplju; 21.00 Medicina;
21.30	Kriminalka; 22.00 Prosti pogovor.
LJUBLJANA
7.00.	7.30, 9.00. 10.00, 11.00, 12 00,
13.00.	15.00. 18 00, 20.00, 22.00,
23.00	Poročila; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Z radiom ra poli; 9 05 Pionirski tednik; 10.05 Zapojmo pesem; 10.20 Komorni in-termezzo; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Lahka glasba; 11.40 Svetovna reportaža; 12.05 Zborovska glasba; 12.40 Dvorakovi slovanski plesi; 13.10 Godala v ritmu; 13 30 Krhctijski nasveti; 13.40 Naši poslušalci čestitajo: 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Kulturna panorama;
16.00	Dogodki in odmevi; 16 50 Radio danes, radio jutri; 17 00 Vrti Ijak; 18.05 Spoznavajmo svet in domovino; 19.30 Tenorist Bruno Sebastjan; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Mladi mostovi; 20.55 Domovina je ena; 21.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe;
22.15	Za Slovence po svetu; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Od tod do
, polnoči.
Komunisti smo za rešitev nekaterih perečih problemov Kolonje in Škorklje pripravili bogat politični program, ki smo ga sestavih na podlagi zahtev in potreb tukajšnjega prebivalstva. Poleg že znanih idejnih in političnih smerni'' KPI za upravljanje tržaške občine, vsebuje ta program vrsto stvarnih in rekli bi celo vsakdanjih zadev, ki pa pogojujejo življenje ljudi.
Poglejmo samo problem gostega in včasih tudi kaotičnega avtomobilskega prometa, 1 i se dnevno odvija po naših ulicah in ki ga je občinska uprava Liste za Trst enostavno prezirala. Mi jasno predlagamo, da se ta promet uredi, upoštevajoč potrebe tukaj živečih ljudi, da se poskrbi za ureditev ustreznih parkirnih mest, za zmanjšanje hitrosti in za modernizacijo cestne razsvetljave. Prizadevali se bomo tudi za popolno presnovo parka Vile Giulie in za ureditev vseh športnil objektov na območju našega rajona.
Resno vprašanje predstavlja tudi bodočnost Trga Volontari Giuliani, ki je kljub prizadevanju prejšnjega rajonskega sveta in stalnim pozivom in protestom občanov še vedno o-stalo nerešeno. Zelo važno mesto pa smo v našem programu namenili potrebi po novi «vsebini» življenja tudi na Kolonji in na Škorklji. V ta namen bo KPI predlagala izgradnjo večnamenskega centra v Ul. Ko-lonja (v stavbah, ki so danes last tržaške občne), ki bi moral gotovo služiti tudi potrebam tukajšnjega slovenskega prebivalstva.
MAJDA BARTOL
GIRALDI (SSk) ( -k ' s
' H'M	f ' ‘	4*4, V'
ie siliSf
številni problemi področja, ki spada v pristojnost krajevnega sosveta za Kolonjo in škorkljo, izvirajo že iz same raznolikosti tega ozemlja. Saj obsega nekatere predele mestnega središča, zanemarjenih predmestij, luksuznih četrti in zaselkov, ki jih vse bolj preplavljaj^ nove gradnje in cement, infrastrukture, razsvetljava, prevozi in podobno pa ostajajo pomanjkljivi. Naj pri tem omenimo le Bajardovec, del Škorklje in školjeta. pa nam stopijo takoj pred oči zanemarjene ceste. Sploh so ceste zelo občuten problem, ker so na področju Kolonje pomembne prometne žile, kjer se mnogi vozniki ne držijo predpisov, tako da je bilo na rajonskem o-žemlju že visoko število smrtnih nesreč. Rajonski svet, ki je že razpravljal o teh vprašanjih, bo moral v odnosu z občinsko upravo ponovno dvigniti svoj glas in poudariti zaskrbljenost krajevnega prebivalstva.
Slovenskega prebivalstva na ozemlju rajonskega sveta je precej: bodisi v obrobnih, že urbaniziranih in od
5.
Z/a/Ao ttisuil
Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja
Od nje bi se bil res lahko mimogrede naučil brbljati po slovensko in to bi mu bilo pozneje v hribih in še posebno v starosti, ko je začel pisati o naših gorah, gotovo koristilo. Francoščino je obvladal le na pol, angleščine pa ni znal.
Jrška je prišla v hišo še predno se je stari Kugy poročil in je ostala tam do svoje smrti. Mala izsušena postavica z ostarelim, suhim obrazom. Kot senca je bila povstod in nikjer. Vse je morala vedeti in videti, kar se je dogajalo okrog nje. Bila je zelo pobožna in strastna igralka loterije, pa ni imela sreče ne v igri, ne v ljubezni. Vložila je tudi nekaj denarja v podjetje in ga rešila tako pred stavami na loteriji.
Ko je dopolnila dobo 40 službenih let. so jo počastili celo s cesarsko kolajno za zvesto s užbovanje. Umrla je od starostne izčrpanosti in onemoglosti in so jo pokopali v družinsko grobnico Kugyjevih na pokopališču pri Sv. Ani. Urška je bila namreč hkrati tudi dobra gospodinja in odlična kuharica pri starih Kugyjevih in prav Julius me je v svoji knji gi «Delo - glasba - gore«, ki je izšla v nemščini konec leta 1931, pohvalil, da znam pripraviti špinačo prav tako kot Ur ška t.j. z ljubeznijo. Poglejte, tu piše: .In če rečem moji pridni gospodinji, da me je njena današnja špinača spom-
nila na pok. Urško, mi je hvaležna, vesela in ponosna ter si ne želi večje pohvale.*
To je lepo, mislim pa, draga Pepina, da. je bil s pohvalami za vas dr. Kugy v svojih knjigah le nekoliko preveč zadržan in vam ni poplačal vašega dela, truda in skrbi zanj v isti meri, kot je to storil kar na štirih straneh za pok. Urško. V vaši skromnosti ste verjetno to nesorazmerje prezrla. Jaz bi v tem pogledu pritrdil raje gospodu župniku Jožetu A-bramu iz Pevme, ki je bil tudi znan planinar in pisatelj in vam je glasno povedal,'da če je dr. Julius Kugy v svoji visoki starosti lahko zbral in napisal toliko lepih misli in izpovedal v svojih knjigah malone vse svoje življenje, da gre, pravim, dober del zasluge tudi vam, ki ste ga tako prizadevno in vestno negovala ter ga obvarovala vseh pretresov in nevšečnosti vsakdanjega življenja.
-K njemu je prihajalo v povojnih časih vedno dosti ljudi na obisk in posvete, posebno še, ko smo Lili v Ovčji vasi na počitnicah. Tudi mlade in starejše ženske od povsod, kot n.pr. gospa Marta iz Amsterdama in Irma Trevisan z Dunaja, ki mu je pomagala celo pri pisanju knjig. Večino je poznal, saj so bili to njegovi znanci planinci in gorniki, s katerimi je hodil po gorah, razni sodelavci in občudovalci, predstavniki planinskih društev, mladi navdušenci itd. Vse je rad, a včasih tudi nerad, ker so ga motili pri delu, prijazno sprejemal z njegovim malo otožnim nasmeškom in bistrim pogledom, iz katerega sta sijala dobrota in prizanesljivost, ki ju je nosil Julius vse življenje v sebi. Bil je delaven, pošten in odkrit človek in zato je tudi žel priznanje pri vseh svojih prijateljih. Bil je veren in zaupljiv a njegova molitev je bila od jutra do večera: delo.
občine zanemarjenih zaselkih, bodisi v središčnem delu. Ni pa nobenega društva, doma, dejavnosti, verskega obreda, prireditve, ki bi bili namenjeni našim ljudem. Tudi v tem primeru lahko torej trdimo, da bi se okoli slovenskega predstavništva v krajevnem sosvetu lahko ustvarila nova volja po sodelovanju in združevanju naših sil.
5. Novo mesto Nova mitnica
MARIJA URŠIČ (KPI)
Komunisti so za volitve v rajonske svete pripravili stvaren program, ki bo našim izvoljenim zastopnikom vodilo pri rednem delu v rajonskem svetu za Novo mitnico in Novo mesto. Pritiskati bo treba na novo občinsko upravo za rešitev nekaterih perečih vprašanj, med katere bi na prvo mesto postavila nujnost uporabe nekaterih javnih struktur. V mislih imam bivši Železničarski dom
in bivšo Občinsko menzo pred postajo, saj se o tem že več let govori, doslej pa se je konkretnega naredilo zelo malo.
KPI se bo vnaprej odločneje zavzemala za dokončno ureditev prometa po naših ulicah, na vseh ravneh pa bo postavljala na važno mesto problematiko starejših občanov. Zahtevali bomo tudi prodornejšo angažiranost rajonskega sveta na področju kulture, saj ima naš mestni predel res lepe in zlasti stvarne možnosti, da se razvije v kulturno središče za dobršen del Tržačanov.
TOMAŽ SIMČIČ (SSk)
-v-l
Središčni okoliš Novo mesto - Nova mitnica doživlja vrsto problemov, ki so značilni za mestno središče. Nanje naletimo že takrat, ko stopimo na cesto — promet. Pa so tudi skriti problemi, vprašanje osamljenih, ostarelih, za katere sicer obstaja socialna služba, ki pa se kaže kot nezadostna spričo tako visokega števila starejši! občanov. Med njimi je tudi veliko Slovencev.
Sploh je na ozemlju krajevnega sosveta veliko slovenskih prebivalcev, ki pa nimajo veliko skupnega, čeprav je tu slovenska šola in čeprav so na ozemlju Novega mesta -Nove mitnice skoraj vse ali pa vsaj večina kulturnih ustanov naše narodnostne skupnosti: obe krovni organizaciji imata sedež na tem področju, Narodna in študijska knjižnica, številne ustanove, kulturna in prosvetna društva.
Rajonski svet, v katerem žal ni bilo slovenskih zastopnikov, bi moral dvigniti svoj glas tudi v korist te krajevne stvarnosti. Čeprav bi po predlogu o zaščiti Slovencev italijanske stranke relativne večine v tem svetu, kot tudi ne v ostalih «mestnih* svetih tržaške občine, ne smela zveneti naša materina beseda, bi bilo potrebno, da se ravno tu izvoli slovenski predstavnik in da pride do novega čuta povezano-sti med krajevnim slovenskim prebivalstvom pri reševanju naših posebnih in pa skupnih rajonskih vprašanj.
7. Staro mesto
SERGIJ TONČIČ (KPI)
Naš rajon je tipično mestni rajon in zato v njem srečujmo vprašanja in tudi protislovja, ki sp enaka tistim v ostalih starejših mestnih četrtih. Poglejmo samo zelo pereč problem starejših občanov, ki so danes v bistvu popolnoma odrezani od vsakršnega javnega in sploh družbenega življenja. Novoizvoljeni rajonski svet bo moral v okviru svojih pristojnosti ustvariti pogoje, da se bodo tudi starejši ljudje na območju Stare mitnice lahko srečevali in tako premagali osamelost, ki je v našem mestu večkrat vzrok za tragedije.
Zaskrbljujoč je med drugim tudi problem pomanjkanja zelenih površin, saj pred kratkim preurejen park vile Engelmana žal ne zadošča potrebam vseh prebivalcev rajona, ki jih je danes več kot 40 tisoč. Nerešenih problemov, s katerimi se bo moral soočati rajonski svet, je pa še in še. Odločilno vlogo pri vsem tem pa bo nedvomno igral novi občinski odbor, ki jpk/pod upravo Liste za Trst kratkomalo preziral odločitve in vse pripombe rajonskih svetov. Naša stranka se jasno zaveda resnosti položaja in- se obvezuje, da bo tudi vnaprej branila interese de'ovnih ljudi in vseh občanov, ki si želijo stvarnega preporoda Trsta in pokrajine.
MARIJA FERLUGA UDOVIČ (SSk)
Krajevni sosvet za Staro mitnico je edini izmed dvanajstih sosvetov tržaške občine, ki je po zadnjih volitvah, dne 3. oktobra 1978 dobil predsednico iz vrst Liste za Tpst. To dejstvo je pomembno, kolikor nas spominja na to, da so bile drugje politične stranke vsaj na krajevni ravni, na ravni sosvetov, sposobne, da so našle s; prazurn o demokratičnem upravljanju krajevnih za-
dev. Upamo, da bo tudi po teh volitvah podobno in da bomo znali Slovenci, ko gre za skupne zadeve, e-notno nastopati, brez polemik, ki so žal značilne v tem predvolilnem času.
Stara mitnica obsega tržaško splošno bolnišnico in pa poslopje nekdanje občinske podporne ustanove ECA, torej ustanove za pomoč potrebnim občanom.
Tako bolnišnica kot zavod ECA nas spominjata na zelo pereča vprašanja, ki v premnogih primerih zadevajo Slovence. Oskrba za ostarele, osamljene, potrebne. Za to res skrbijo tudi slovenska podporna, dobrodelna društva, vendar morajo javne oblasti posvetiti kar največ-jo javno skrb temu tako številnemu sloju tržaškega in še posebej slovenskega prebivalstva.
Bolnišnica:	Slovenska skupnost
ima dva zastopnika v svetu Krajevne zdravstvene ustanove, enega celo v upravnem odboru. Oba sta pokazala veliko aktivnost tako za splošne zdravstvene probleme, ki so skupni vsemu prebivalstvu, kot za specifične probleme, ki jih slovenski bolnik — od otroka do starejše o-sebe — posebej občuti: raba našega jezika v organih Krajevne zdravstvene ustanove, v bolnišnici, v o-troški bolnišnici, skrb za psiho-socio-pedagoško službo po naših šolah in podobno. Lahko bi omenila probleme v zvezi z novo bolnišnico na Ka-tinari, zahtevo po ustvarjanju »dnevnih bolnišnic* za tiste ostarele, ki morejo samostojno skrbeti zase ob zunanji bolniški negi, vprašanje psihiatrične reforme (središče v Ul. Gambini) in tako dalje.
Občinske oblasti morajo posvetiti vso skrb razvoju in okrepitvi slovenske šole v tem okraju. Naša mladina mora biti deležna enake skrbi in ji morajo nuditi iste ugodnosti kot mladini italijanske narodnosti.
9. Kjadin-Rocol
SONJA MICHELAZZI (KPI)
Sili
Na območju našega rajona, ki šteje danes približno 25 tisoč prebival cev, srečujemo probleme vsakdanje tržaške stvarnosti. Takoj moram u gotoviti, da naš rajonski svet v teh treh' letih ni rešil nobenega izmed bistvenih vprašanj našega območja ;n zato vlada sedaj med ljudmi u-pravičeno nezadovoljstvo, skoraj bi rekla nezaupanje, do delovanja in vloge teh izvoljenih teles. Rajon Ro-col - Kjadin je tako rek«, j zelo hitro zrasel — pomislimo samo na naselje Melara — upravne in druge družbene strukture pa daleč zaostajajo za tem razvojem,
KPI je za nedeljske volitve za obnovitev rajonskega sveta pripravila program nujnih posegov, ki temeljijo na stvarnih potrebah prebivalstva. Lista za Trst ni od leta 1978 rešila nobenega problema naših ljudi, veliko odgovornost za tako stanje pa nosi tudi KD, ki je 30 let vodila upravo tržaške občine.
JOŽKO GERDOL (SSk)
Rocol in Kjadin sta bili nekoč čisto slovenski tržaški predmestji. Raznarodovalna politika med obema vojnama in urbanistična politika v povojnih letih sta povsem spremenili lice teh okrajev. Vselilo se je visoko število italijanskega prebivalstva. Vse intenzivnejša urbanizacija odvzema slovenskemu človeku še zadnje krpice zemlje, ki jo je naš
0 perspektivah našega pristanišča
Odgovarja predsednik enotne pristaniške družbe in kandidat KPI Paoio Hikcl
Paolo Ilikel je kandidat KPI za občinski svet, sicer pa predsednik enotne pristaniške družbe v Trstu, ki združuje 1500 delavcev, med katerimi je zelo veliko število Slovencev. Razumljivo je, torej, da se zanimanje osredotoča tudi na to pomembno gospodarsko dejavnost.
Kako gre v pristanišču?
Smo v volilni kampanji in zato se vsi zanimajo za naše pristanišče, ki je gonilna sila tržaškega gospodarstva. Res pa je, da potrebuje korenitih ukrepov. Evropske in italijanske luke doživljajo krizo, samo v Trstu mečejo vsi krivdo na delavce. Mi re s tem ne strinjamo, ker je za nastali položaj kriv, kdor je pristanišče upravljal vsa povojna leta. To pa so bili demokristjani. Po združitvi nastopa naša družba pristaniških delavcev z večjo podjetnostjo in odgovornostjo. Dosegli smo tudi vidne rezultate, ki jih ne zanikajo niti naši nasprotniki. Ven dar to ni dovolj. Potrebna je korenita preosnova sistema upravljanja tržaške luke s posebnim zakonom, kakršnega je najprej predlagal komunistični poslanec Cuffaro in za njim še ostali. Ta preosnova naj posodobi strukture in tehniko, ki je potrebna, da spet pridobimo blagovni promet, ki ga je tržaška luka iz gubila.
Ko"ko je slovenskih delavcev v pristaniški družbi?
Približno 40 odstotkov, nekaj več kot 600. To je že izročilo, saj je od nekdaj bilo v starem pristanišču veliko delavcev iz Barlcovelj, s Proseka, Grete in iz Rojatta. Mnogo jih je iz okolice: Bazovcev, Ricmanjcev, Dolinčanov, Križanov. Marsikdaj gre celo za cele družine.
S ponosom lahko rečemo, da je naša družba — ki temelji m nače lu samoupravljanj z — veliko podjetje, v katerem se slovenski delavci uveljavljajo. Jaz sem Slovenec in predsednik družbe. Izvolili so me že petič. V upravnem odboru pa so tudi drugi, kot tovariš Švara iz Bo
Paolo Hikel, ki kandidira na Usti KPI za občinski svet, ima stvarne možnosti za izvolitev. Na kandidatni Usti je označen s številko 26.
ljunca. Zato čutimo vsi tržaški pri-staniščniki globoke korenine inter-nacionalistične solidarnosti. Dokazali smo, da se borimo skupaj s protifašističnimi in demokratičnimi silami. Kot en sam mož smo odklonili prepoved župana, Cecovinija, ki
je hotel, da odstranimo dvojezične transparente v centru mesta. Takoj smo stavkali, šli v sprevodu po mestu in preprečili poskus odrekanja naših pravic.
Kaj pa sodelovanje z lukami severnega Jadrana?
Mi smo vedno zagovarjali sodelovanje vseh jadranski' luk, od Benetk in Trsta do Kopra in Reke. Kajti samo združitev napore j vseh teh luk lahlco zagotovi našo konkurenčnost na svetovnih tržiščih, predvsem do severnoevropskih luk. Vsaka ladja, ki bi jo vsi skupaj pridobili za jadranske luke, pomeni u-speli, obenem pa nova delovna mesta.
To so, torej, naši cilji, za katere se borimo v luki in tudi • izvdljenih organih tržaške občine. Želimo, da bi tržaško pristanišče kakovostno rastlo, medtem ko zavračamo misel, da bi postala zgolj luka energetskih surovin,
človek vedno obdeloval in na njej živel. Tako v celem predelu, ki spada pod krajevni sosvet za Kjadin - Rocol, ni slovenskega vrtca, ni slovenske šole. Samo v Dijaškem domu je nekaj let občinski otroški vrtec. Tudi kulturnih, prosvetnih in drugih slovenskih organizacij na tem področju že dolga leta ni več.
Problemi pa se pojavljajo tudi za vse nove naseljence, saj v Rocolu in Kjadinu le spijo in- kvečjemu preživljajo proste ure: na delo se peljejo drugam, mladi nimajo primernih prostorov za zbiranje, orjaške gradnje Rocol - Melara ostajajo brez obljubljenih struktur za prebivalce.
Pri tem bi poudari) nujnost, da tudi slovenski prebivalci ljudskimi gradenj, ki jih je nemalo, dobijo možnost za uporabo skupnih družbenih prostorov.
Človek nehote pesimistično opazuje perspektive naših ljudi na tem področju. Zato je tem bolj važno, da občani sledijo problematiki našega okraja: da se zavedajo, da brez prispevka vsakega izmed nas rešitev ne bo prišla sama od sebe.
V nedeljo, 6., in v ponedeljek, 7. junija, bomo volili za obnovitev pokrajinskega sveta, tržaškega občinskega sveta in dvanajst rajonskih svetov tržaške občine. Medtem ko borno na glasovnicah za pokrajinski svet samo prekrižali znak stranke, za katero smo se odločili glasovati (ime kandidata je že natisnjeno na glasovnicah), bomo na glasovnicah za občinski svet in za rajonske svete zapisali še ime kandidata, oziroma številko s katero je označen na kandidatni listi. Zato je važen vsak glas, posebno pa je še važen vsak preferenčni glas, s katerim volivec neposredno glasuje za iz-Branega kandidata.
Izjava mlade kandidatinje SSk Eve Fičur
Te predčasne volitve v Trstu imajo tudi namen, da se volivke in volivci izjasnijo o tem, kakšno prihodnost si želijo za Trst. Saj nastopajo na volitvah močne stranke z nasprotujočimi si koncepti o tržaški prihodnosti. Gre za gospodarsko in družbeno prihodnost ter za sožitje v naših krajih. Mladi smo v obeh primerih — in mladi Slovenci še posebej — seveda najbolj zainteresirani.
Iasta za Trsta in druge politične skupine se zavzemajo za novo zapiranje Trsta pred naravnim zaledjem, ki se začenja v Sloveniji, se nadaljuje po Jugoslaviji in po drugih bližnjih državah. Te sile se niso naučile iz sedanjega stanja propadanja, staranja in neelastičnosti, da Trst ni nikakršen otok, ki ga lahko rešujejo izredni državni ali celo evropski ukrepi. Sprejeti mora svoj zemljepisni položaj in svojo narodnostno sestavo, da lahko naravno zaživi. Slovenska skupnost zagovarja v svojem programu tak razvoji ki bo vlogo Trsta ovrednotil.
Ponoviti pa moram staro zahtevo, da razvoj Trsta ne sme rasti na koži nas Slovencev, na naši razlaščeni zemlji, na odrinjen ju našega človeka. Kot Slovenska skupnost ni sprejela zamisli o izgradnji industrijske cone na našem Krasu iz etničnih, e-konomskih in ekoloških razlogov, ravno tako tudi z.a bodoče načrte zahtevamo, da o njih slovensko prebivalstvo soodloča.
Najprej mora biti nam mladim Slo vencem jasno, kaj hočemo. Krepko smo aktivni na področju športa, mladinskih organizacij, pevskih in drugih glasbenih skupin, žal pa se med mladimi malokdo res poglobljeno ali vsaj načrtno zanima za politična in splošno družbena vprašanja. To moramo najprej sami pri sebi rešiti, saj bi prisotnost mladih v naših društvih in tudi v politiki pripomoglo k poživitvi celotne naše skupnosti.
Če bi bili bolj pripravljeni na delo na tem področju, bi tudi mladi marsikdaj dobili priložnosti za informiranje italijanskih sovrstnikov, za gojitev prijateljstva z njimi. Iskati je treba tudi novih oblik, ki naj ne izpodjedajo naše samobitnosti, obenem pa naj kažejo na neko novo odprtost. Besedi «boj» in «borba» sta mladim že precej tuji, saj hočemo strpne odnose, a vsakdo na svojem mestu mora pokazati svojo dobro voljo in svojo srčno kulturo.
KOLESARSTVO
DANES PREDZADNJA ETAPA «GIRA
KOLESARJE ČAKA KAR PET VZPONOV
Včerajšnjo etapo je zmagal Moser pred Rosolo in Saronnijem Skupna lestvica ostala nespremenjena - Danes odločitev?
CUNEO — Tudi včerajšnja 20. etapa «gira» je potekala lagodno in je bila nezanimiva. Kolesarji so na 177 km ravninske ceste štedili z močmi in mislili predvsem na današnjo e-tapo, ki je po mišljenju večine izvedencev odločilna in bo najbrž določila letošnjega zmagovalca. Tako bi morali priti včeraj v ospredje sprinterji, vendar so tudi ti zatajili. Zmagal je Moser, ki je na cilju prehitel Rosolo in svojega večnega tekmeca Saronnija. Vsekakor je včerajšnja zmaga za Moserja zelo pomembna in je krona njegovega «gira». Moser pa si kljub 30” odbitka ni bogve kako opomogel na skupni lestvici, utrdil pa je svojo uvrstitev na posebni lestvici za vijoličasto majico. Skratka, skupna lestvica je v bistvu nespremenjena, danes pa bo najbrž padla dokončna odločitev.
zadnji etapi podali na 254 km dolgo pot, ki bo izjemno težavna. Etapa se na moč približuje tistim, ki jih je tekel legendarni Coppi, saj predvideva »vzpon* na kar pet vrhov, in sicer na Maddaleno (višina 1996 m), Vars (2.111 m), Izoard (2.360), Monginevro (1.850) in Se-striere (2.033). Cilj je postavljen v Pinerolu, kamor bodo kolesarji prispeli po 55 km spusta. Današnja predzadnja etapa je vsekakor zadnja priložnost za Continija, Prima in Baronchellija, da presenetijo Hi-naulta in menimo, da bo ekipa Bian-chi naredila vse, da iztrži kar največ, kajti v jutrišnji etapi na kronometer so nasprotniki Francoza brez vsakršne možnosti. Vendar je tudi Hinault dokazal, da je pripravljen na strmine, saj je pred dvemi leti osvojil «giro» prav v najtežavnejši etapi, ki je vodila na prelaz Stelvio.
Kolesarji se bodo V današnji pred
......................"i""."ii»»hi"ihi»iii...»■»■Hilli...................................im..................................................................................
Vrstni red 20. etape (Vigcvano - Cuneo, 177 km)
1.	Moser (It.)
2.	Rosola (It.)
3.	Saronni (It.)
4.	Dejonckeere (Bel.)
Skupna lestvica
1.	Hinault (Fr.)
2.	Contini (It.)	po 1*41”
3.	Prim (šve.)	1’53"
4.	Van Impe (Bel.)	2’47”
5.	Baronchelli (It.)	3'49”
6.	Moser (It.)	T13”
7.	Saronni (It.)	8’50”
8.	Beccia (It.)	9'05”
NOGOMET
Kanada želi SP
VANCOUVER — Poleg ZDA. Mehike in Blazilije .je tudi Kanada predložila svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega nogomet nega prventva leta 1986.
NOGOMET
POKAL «ALTIPIANO » NA OPČINAH
ZMAGA BREGA NAD PRIMORCEM
Brežani so zasluženo osvojili prestižni pokal in s tem delno popravili vtis s prvenstva - Primorec je bil dorasel nasprotnik
Breg — Primorec 2:1 (2:0)
BREG: Micor, Tul, Klun, Pero ša, Pavletič, Jež (od 27. min. Gri-zonič), Kraljič. Mondo, Cicchese, Albertini in Strnad.
PRIMOREC: Leone, E. Milkovič, M. Kralj, Pregare, Rrižmančič, Finessi, E. Kralj, Husu, Mule, M. Kralj (od 60. min. L. Milkovič), Rustja.
STRELCI: v 17. min. Strnad, v 23. min. Cicchese (11 metrovka), v 65. min. Igor Milkovič.
Osmi pokal »Altipiano* je tokrat osvojila enajsterica Brega. V velikem finalu za prvo mesto je namreč zasluženo premagala trebenski Primorec. Po lanski zmagi Krasa je pokal spet pripadel slovenski ekipi. Tekma je bila precej razgibana in borbena in tudi gledalci so na trenutke prišli na svoj račun.
Brežani so takoj ostreje pritisnili in v prvem delu srečanja je bilo
KOŠARKA
SINOČI NA MEDNARODNEM TURNIRJU ŠZ JADRAN
Zaradi nešportne poteze Vilfana prekinitev
Ljubljanski košarkar napadel sodnika, ki je zapustil igrišče - Ogorčenje med gledalci - V malem finalu za 3. mesto poraz jadranovcev
Veliki mednarodni košarkarski turnir SZ Jadran bi moral biti za veliko število naših ljubiteljev košarke pravi športni praznik in tudi nagrada Jadranovim košar karjem, da se po zelo uspešnem nastopu v C-l ligi zopet predstavijo svojim navijačem na veliki prireditvi.
Zal, pa se je prireditev v telovadnici pristaniških delavčev spremenila v grenko razočaranje za vse, ki smo na tribunah kot Slovenci sedeli in pričakovali ne samo kakovostne igre edinega slovenskega prvoligaša, temveč predvsem vzorno športno obnašanje.
Kaj se je pravzaprav zgodilo?
FINALE ZA 3. MESTO
Eurocar — Jadran	91:86
(45:48)
EUROCAR VIDEM:	Rainis 6,
Puntin 33 (3:7), Ludolo, Turello 4 (0:3), Manzano 2 (2:3), Pascolo, Bettarini 13	(1:3), Romaftelk>» 2,
Berzanti 18 (4:6), Zaggia 3 (1:2), Vanin 2, Corradi 8.	*	-
JADRAN: Vremec 2, vassallo, K. Starc 1 (1:3), Rauber 4 (4:6), Gulič 16, Kraus, Ivo Starc 8, Vitez 11 (1:2), Ban 35 (7:11), Daneu 9 (3:5).
SODNIKA: Policastro in Lenar-don (Trst)
ON: Eurocar 23. Jadran 25. PON: Kraus (29), Berzanti (35). Ban (39).
FINALE ZA 1. MESTO
Olimpija — San Benedetto
(prekinjena v 19’43” pri izidu
46:35 za Olimpijo)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Moffar-din 2, Golc 6. Brodnik 10 (2:2), Polanec 7 (1:2), Šantelj 4 (2:3), Merklin. Vilfan 11 (5:6), Vujačič 6 (2:3), Kompara.
SAN BENEDTTO GORICA: Biag gi 4, Giumbini 2 (0:2). Stramagali, Gutner, Sfiligoi 12 (4:4), Bianco, Ardessi 12 (2:3), Pieric 2, Nobile 3 (1:5), Galluzzo.
SODNIKA: Festini in Cozzolino (Trst)
Ker so tekmo prekinili, končnega zmagovalca (po pravilih) ni. Zato tudi ni bilo nagrajevanja.
V teku je bila finalna tekma za 1. mesto med ljubljansko Olimpijo in goriškim San Benedettom. Do konca prvega polčasa je manjkalo točno 17 sekund. Sodnik P'estini je dosodil osebno napako Vilfanu v obrambi. Sodnik se je pri svoji odločitvi verjetno zmotil, to pa gotovo ne opravičuje skrajno nešportnega vedenja ljubljanskega košarkarja Petra Vilfana, ki je sodnika najprej ozmerjal in pra Vilno dobil tehnično napako. Nakar se ljubljanski košarkar ni pomiril, skušal je napasti sodnika, ki ga je nato izključil Vilfan pa bi hotel zapustiti igrišča. Za name ček pa je sodniku vrgel še brisačo v glavo. Za tržaškega sodnika je bila tedaj mera polna in je tekmo Prekinil ob splošnem ogorčenju Vseh prisotnih.
Nerazumljivo je bilo tudi obna šanje vodstva Olimpije, ki je bilo Pri vsem tem »žalostnem dogodku* bepričakovano pasivno.
Vse to pa se je zgodilo povsem bepričakovano, saj je bila tekma dotlej sicer »moška*, toda tudi dokaj korektna. Ljubljančani so zanesljivo vodili (46:35), Vilfan pa je bi) celo najboljši košarkar na igrišču in je tudi dvignil prisotne gledalce na noge, ko je dvakrat Potisnil žogo v koš «z obratom*. Ko smo v najavah na ta turnir Pisali, da bo Vilfan protagonist Jadranove prireditve, smo mislili ba »takega Vilfana*, izrednega košarkarja, ne pa takega, kot smo ga, žal, videli sinoči.
Jadranova prireditev se je tako končala ob velikem ogorčenju naših ljudi. Komaj smo prišli v u redništvo, smo že dobili vrsto te-
OBVESTILA
. ..
ŠZ Bor — Atletska sekcija
Seja odbora atletske sekcije ŠZ Bor bo v torek, 8. junija, ob 20. uri na stadionu «1. maja.
lefonskih pozivov naših čitateljev, ki so bili včeraj prisotni na Proseku in so nam izrazili svoje veliko ogorčenje.
Pred tem srečanjem sta se v finalu za 3. mesto spoprijela videmski Eurocar in Jadran. Zmagali so Videmčani, ki so tako dokazali, da bodo jadranovcem tudi v prvenstvu zelo trd oreh.
V Jadranovih vrstah je zopet zelo dobro igral mladi Štefan Gulič. Najboljši košarkar na igrišču pa je gotovo bil Marko Ban.
Sicer ,pa po tako »žalostnih razpletih* v finalnem srečanju za prvo mesto je vsak tehnični komentar o sinočnjih tekmah odveč.
(B. Lakovič)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Bor in Konfovcl tokra&favpta

V 4. kolu povratnega tlela prvenstva prvg diyizijs, imata 4», naša predstavnika v tem prvenstvu, Bor in Kontovel, lepo priložnost, tla dosežeta zmago.
Kontovelci bodo gostovali pri Qua-drifogliu, ki so ga že premagal* v prvi tekmi.
Borovci bodo prav tako igrali na tujem, in sicer proti moštvu Auto-gamma. V prvem srečanju so »plavi* izgubili srečanje bolj zaradi lastne nepazljivosti kot pa zaradi dejanske moči nasprotnika. Zaradi tega bodo naši v nedeljo jurišali na zmago.
SPORED 11. KOLA
Saba - Basket Team Totelco: Au-togamma - Bor (6. 6. ob 8.15 v športni palači); Quadrifoglio - Kon tovel (6. 6. ob 12.39 v Ul. della Valle); La Talpa - Prevenire.
(Cancia)
Bor — Slovan
Drevi bo v Borovem športnem centru na sporedu prijateljsko srečanje med pionirskima postavama (letniki 1969/70) Bora in ljubljanskega Slovana. Bočbvci so prav pred kratkim sklenili nastope v prvenstvu «propaganda», v katerem so igrali s spremenljivo srečo, njihovi sovrstniki iz Ljubljane pa so letos osvojili naslov pionirskega prvaka Slovenije. Tekma se bo začela ob 17 uri. fCancial
PLAVANJE
Palagruža — Gargano
VIESTE — 44-letni odvetnik Paolo Pinto iz Barija bo danes opoldne skočil v vodo z obale jugoslovanskega otoka Palagruže in bo skušal kot prvi človek priplavati do italijanske obale na Garganu. Ta razdalja meri 34 milj, Pinto pa predvideva, da jo bo preplaval v približno 20 urah.
Pogumni plavalec si ni zadal lah-
ke naloge, saj se bo v bližini Palagruže skoraj gotovo moral otepati morskih psov. v bližini italijanske obale pa močnih tokov.
Regata v Cagliariju
CAGLIARI — Španca Abascal in Gonzalo sta osvojila prvo regato mednarodnega jadralnega tekmovanja razreda leteči Holandec v Cagliariju.
Odlično sta se uveljavila tudi Jugoslovana Mandič in Paškvan. ki sta bila četrta, šesto mesto na je zasedla italijanska posadka Celon -Celon.
NOGOMET
Jugoslavija poražena
BEOGRAD — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je v okviru priprav na SP odigrala sinoči prijateljsko tekmo 's selekcijo novinarjev, to se pravi postavo, ki so jo določili športni časnikarji. Kot je že običaj teh srečanj, je »prava* reprezentanca gladko izgubila, saj so Miljaničevi izbranci igrali zelo slabo in so bili nadigrani v vseh elementih igre. Najboljši mož na igrišču je bil Mlinarič, za katerega prevladuje mnenje, da je Mil.janič napravil usodno napako, ko ga ni uvrstil med kandidate za Španijo.
Selekcija novinarjev je zmagala s 4:2, zanjo pa so dali gole Vu-kotič, Mrkela, Mlinarič in B. Dju-rovski. medtem ko sta bila za reprezentanco uspešna Halilhodžič in Hrstič. ki je na koncu ublažil poraz. V reprezentanci so nastopili vsi razpoložljivi nogometaši, razen Pudarja. Zajca in Zl. Vujoviča, ki
50	nn^^vpni
Kot smo že pred dnevi poročali, se je tudi letošnja pokrajinska manifestacija v minivolleyu uspešno zaključila. Gre za izrazito množično odbojkarsko prireditev, kjer končno pridejo na svoj račun prav najmlajši. Letos smo lahko spremljali že četrto izvedbo tekmovanja in prav gotovo lahko poudarimo, da se fenomen mini odbojke močno zarašča in da bo prav gotovo tudi v prihodnjih izvedbah poudarek na množičnosti markanten.
Da se priljubljenost te igre širi tudi med našo mladino, priča visok odziv slovenskih nastopajočih ekip. V prvi vrsti velja omeniti ŠZ Slogo, ki je letos na tem prvenstvu nastopila kar s 17 ekipami — blizu 70 tekmovalcev in tekmovalk — kar je za naše mesto svojevrsten rekord. Z več ekipami pa sta nastopila tudi ŠD Breg in pa Sokol.
če skušamo dati še nekaj tehničnih ugotovitev, potem moramo poudariti, da kakovost nastopajočih e-kip raste iz leta v leto. Nekatere — boljše ekipe — pa so pokazale že izrazito lepo igro, kjer smo lahko občudovali resnično pravo odbojko in to z vsemi igralnimi elementi.
Tudi tokrat je največji uspeh zabeležila Sloga, ki je osvojila kar
V OKVIRU DANAŠNJEGA IN JUTRIŠNJEGA ŠPORTNEGA PRAZNIKA ŠK KRAS
Odbojkarski in balinarski turnir
ATLETIKA
V PRIHODNJIH DNEH
Vrsta pomembnih tekmovanj
Prihodnji dnevi bodo za atlete iz naše pokrajine res zelo natrpani z vrsto tekmovanj, ki bodo obsegale prav vse kategorije, od najmlajših pa do najstarejših. Pa pričnemo po vrsti: danes in jutri bo na občinskem stadionu »Valmaura* deželno prvenstvo mladincev, medtem ko bodo mladinke tekmovale v Gorici. V ponedeljek in torek pa bo spet na «Valmauri» potekalo pokrajinsko prvenstvo kadetov in kadetinj. Končno bodo v sredo na občinskem stadionu v Miljah še tekme v hoji in teku za člane in amaterje.
Na vseh omenjenih tekmovanjih bodo seveda nastopili tudi atleti naših društev. Medtem ko bo danes in jutri med mladinci nastopal borovec Gorazd Pučnik, bo tudi zanimivo slediti naraščajniku Adrie Vasiliju Pečarju, ki bo skušal v tro-
skoku doseči normo za državno prvenstvo.
V	ponedeljek in torek pa imata največ možnosti za osvojitev pokrajinskega naslova borovka Jadranka Čulav ter adrievka Mirjam Grego-ri, čeprav lahko še nekaj drugih naših tekmovalcev (predvsem v ženski konkurenci) poseže po najvišjem mestu.
V	sredo pa lahko največ upamo v adrievca Fabia Ruzziera, ki bo skušal na trši stezi miljskega stadiona izboljšati osebni in društveni rekord v hoji na 10 km. To bo tudi njegov zadnji test pred državnim prvenstvom UISP v hoji na 20 km, ki ga bo 20. t.m. organizirala Adria po kraških cestah. (R. F.)
Mladinsko EP
RIM — Na letošnjem mladinskem evropskem vaterpolskem pr venstvu, ki bo v Varni od 27. avgusta dgr»*i; septembra, bo Ita lija igrala v -A skupini z Madžarsko, Bolgarijo in Turčijo.
'M»in»»i
razvidno, da imajo prav oni več volje do zmage. V 19. min. je Strnad izkoristil napako nasprotnikove obrambe in spretno povedel svoje moštvo v zasluženo vodstvo. Štiri minute kasneje je Cicchese uspešno realiziral najstrožjo kazen, ki jo je dobri sodnik dosodil zaradi prekrška nad Kraljičem. Resnih priložnosti, da bi rezultat znižali, igralci Primorca niso imeli ,na nasprotni strani pa je Gri-zonič zadel v levo vratnico.
Drugi polčas je bil veliko bolj privlačen in napet. Terensko premoč so prevzeli Trebenci, ki so oblegali nasprotnikova vrata. Imeli so tudi stoodstotne priložnosti katere so Rustja, Finessi in posebno Igor Milkovič nerodno zastre-ljali. Prav zadnjemu je v 20. min. uspelo znižati rezultat s strelom z roba kazenskega prostora in postaviti rezultat v dvom. Takoj nato je Primorec skušal na vsak način rezultat izenačiti, toda v ključnih trenutkih so mu pošle moči. V 32. min. je Peroša iz prostega strela izven kazenskega prostora že drugič v tem srečanju zadel prečko.
Na koncu smo vprašali branilca Sandija Kluna za mnenje. Po nazadovanju iz 2. v 3. amatersko ligo ste dosegli ta uspeh ravno v pravem trenutku, kaj menite o tem turnirju nasploh? Začeli ste nekoliko medlo in iz tekme v tekmo ste zaigrali bolje.
»Res, začeli nismo najbolje, predvsem zato, ker je v uvodnem nastopu zaigrala večina starejših igralcev. Takoj nato pa je trener vključil v ekipo mlade sile in u-spehi so takoj prišli na dan. Res zadovoljni smo z osvojitvijo tega turnirja in to zmago posvečamo našim zvestim navijačem, da se bodo nekoliko potolažili nad prven stvenim neuspehom. Upamo, da bodo prav te mlade sile odigrale v prihodnjem prvenstvu 3. amaterske lige odločilno vlogo* Z S
ODBOJKA
DANES V ŠTANDREŽU
Danes popoldne torej bodo ljubitelji odbojke prišli na svoj račun, saj lahko pričakujemo zanimiva srečanja in na visoki tehnični ravni.
Turnir, ki ga letos prirejajo v okviru manifestacij ob odkritju štandreškega spomenika NOB. se bo pričel s polfinalnima srečanjima, in sicer:
15.30: 1. polfinalno srečanje 17.00: 2. polfinalno srečanje 18.00: prijateljsko srečanje med mladinskima ekipama Juven-tine in Kamnika
19.30: finale za 3. mesto 20.30: finale za 1. mesto
COMO — Francoz Gerard The-venot je prvi človek v zgodovini zmajarstva, ki je uspel z brezmo-tornim zmajem preleteti Alpe Star tal je na Bollettonu in po 148 km dolgem letenju pristal v Arthu, 30 km pred Ziirichom.
cTURNIR MLADINSKEGA CENTRA* V GORICI
Univerzitetni študentje prvi po ogorčenih bojih
V četrtek so v okviru letošnjega turnirja Mladinskega centra igrali košarkarska srečanja A skupine. Zmagali so, in to povsem zasluženo univerzitetni študentje, ki so pri kazali res učinkovito igro. Toda pohvala gre vsem trem moštvom, ki so se vseskozi borila in pokazala res dopadljivo košarko.
MK Gorica — Univerzitetni študentje 44:46 (21:20)
MK GO: Klanjšček 13, Ugo Dornik 8, Peric 5, Komel 4, Terčič 10. Prešeren 4.
U. ŠTUDENTJE: Kont 5, Lutman 14, Marinčič, Visintin 2, Paljk, Deli-se 2, Campestrini 23.
Mladincem krožka ni uspelo premagati višjih nasprotnikov, ki so imeli v Campestriniju pravo gonilno silo.
Univerzitetni študentje — MO Juventina 54:53 (29:30)
U. ŠTUDENTJE: Kont 14, Lutman 7, Marinčič, Visintin 12, Paljk
uiitmiimiiitiiiiiHiiititiiiiiHitMiuiifiHiiiriiiaiMitiiHHiiiiiiiMtmiititiiiiiiMMiiimitiMtiimiiimniiiiiHiiiiii
MLADINSKE IGRE
Pokrajinsko in dež. prvenstvo
SUZY MAKUC ODLIČNA
Obetajo se ogorčeni boji
Danes bo v Štandrežu, v organizaciji domačega športnega društva Juventina, 2. odbojkarski turnir, na katerem bodo poleg domače e-kipe, ki je letos uspešno igrala v D ligi, nastopile so šesterke iz Bovca, Izole in Karrifli&a. Vse trt slovenske ekipe igrajo v 1. republiški ligi.
V prejšnjih dneh sta se v Gorici in Vidmu odvijala finalna turnirja pokrajinskih in deželnih mladinskih iger. Pravico do nastopa na teh tekmovanjih si je priborila tudi predstavnica PŠD Naš prapor Suzy Makuc. ki je barve matičnega društva zastopala v kategoriji naraščajnic. Makučeva je na obeh turnirjih dosegla izreden uspeh. Najprej je zasedla prvo mesto na pokrajinskih i-grah v Gorici, kjer je dosegla 341 točk. Nekaj dni kasneje je ponovila uspeh tudi v Vidmu na deželnem finalu, kjer je bila prav tako prva ter dosegla še boljši rezultat, tj. j 382 točk. Naj pri tem omenimo, da ! so dekleta streljala na razdalji 18 m z izstrelitvijo dvakrat po 35 puščic.
Na podlagi teh uspehov se je mlada Suzy Makuc uvrstila na državni finale mladinskih iger, ki bo verjetno jeseni v Rimu.
Minulo nedeljo so se nekateri predstavniki PŠD Naš prapor iz Pev-me udeležili lokostrelskega tekmovanja «American round*, ki je bilo v Scodovacci pri Cervignanu. Na tem turnirju se je predvsem izkazal Saša Dolinšek, ki je zasedel 2. mesto s 744 točkami. Na tretje' rriPšto s« je uvrstil Diego Makuc s 598 toč
kami. Slabše se je tokrat izkazal Beno Vižintin, ki je naletel na izredno slab dan, tako da je pristal na repu lestvice.
Glede turnirja »American round* pa velja omeniti, da ta tip tekmovanja pomeni izstrelitev trikrat po 30 puščic na različnih razdaljah, in sicer 55, 54 in 35 m. (Vili Prinčič)
Vtfillander v finalu
PARIZ - Mladi Šved Maks Wil lander si je zagotovil nastop v finalu na enem izmed najmočnejših teniških turnirjev na svetu. V pol finalu je včeraj premagal Argentinca Clerca s 7:5. 6:2, 1:6, in 7:5. Drugi finalist pa je Vilas, ki je v samih treh setih igre premagal Španca Higuerasa s 6:1. 6:3 in 7:6.
Ostoja ni igral
BRESCIA — Zaradi dežja so včeraj na mednarodnem teniškem turnirju v Brescii igrali le eno četr-finalno srečanje, v katerem je Se-garceanu premagal Marchettija s 5:7, 7:6, 6:2.
Vse ostale tekme in tudi srečanje Oštoja'Castellan so preložili na danes.
8, Delise 2, Campestrini 11.
MO JUVENTINA: Corva, Plesničar 5, Cantelli, Mučič 18, Nanut 4, Devetak 20, Cingerli 6.
V drugem srečanju večera so igralci Juventine imeli edinstveno priložnost, ki pa je niso znali izkoristiti.
MK Gorica — MO Juventina 67:42 (24:18)
MK GO: Klanjšček 10, Dornik 10, Komel 10, Prešeren 10, Pahor 12, I. ŠValtritsch 6, A. Wa1tritsch 9.
MO JUVENTINA: Corva. Plesničar 9, Cantelli 2. Mučič 11, Nanut 4, Devetak 14, Cingerli 2.
Igralci Juventine so bili enako-
DANES KOŠARKA
Danes je na vrsti zadnje kvalifikacijsko tekmovanje v moški košarki. Nastopile bodo ekipe B skupine: Mladinski krožek B, Sovodnje in Naš prapor, Pevma, Oslavje, Št. Maver. Igralo se bo na igrišča Dijaškega doma v Gorici.
DANAŠNJI SPORED 18.30: MK-G B - Sovodnje 19.30: Naš prapor - MK-G B 20.30: Naš prapor - Sovodnje Nadaljnji potek košarkarskega turnirja bo naslednji:
—	v sredo, 9. junija ob 21. nri na igrišču Dijaškega doma finale za 3. in 4. mesto (drugouvrščeni ekipi v obeh skupinah);
—	v soboto, 12. junija, ob 21.30 (Dijaški dom) finale za 1. in 2. mesto.
POKRAJINSKO PRVENSTVO V MINIODBOJKI
ODBOJKA
Ob veliki udeležbi dva naslova Slogi
Sloga je nastopila s kar 17 ekipami - Prvenstva sta se udeležili tudi ŠD Breg in SD Sokol - Kakovost posameznih ekip stalno raste
V okviru športnega praznika ŠK Kras bosta popoldne v Zgoniku dve športni tekmovanji.
Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju, ki se bo začel ob 16. uri, bodo nastopile štiri šesterke, in sicer druga postava Izole, druga ekipa Bora, tržaški Prevenire in Kras. Kot vidimo, se bodo pomerile tri ekipe, ki so zasedle prva tri mesta v letošnjem prvenstvu prve divizije. Če ne moremo pričakovati vrhunske kvalitete, pa bo borba ob mreži vseeno zanimiva in se obetajo enakovredni boji.
Ob 17. uri pa se bodo na balinarskih stezah začeli boji v igri dvojic za prvi memorial Danila Simo-nete, ki se je lani ponesrečil prav na balinarski prireditvi. Finale pa je napovedan za jutri popoldne.
Jutri bo ob 9.30 tekmovanje v bližanju, popoldne ob 16. uri pa bo telovadna akademija domačih otrok,
so skozi vso leto obiskovali te- [cesti 202 vrnili spet na kraj odhoda.
čaj telovadbe Kras. (B.S.)
pod okriljem ŠK
KOLESARSTVO
ZA CIKLOAMATERJE
V neddjo dirka z omejeno hitrostjo
Rekreacijski odsek tržasKtga kon zorcija za prevoze bo v nedeljo, 6. junija priredil kolesarsko dirko za cikloamaterje. Start bo ob 9.30 izpred sedeža v Ulici Macelli, nasproti vhoda na Grezarjev stadion.
Proga bo vodila :.' ozi mesto, po obalni cesti do Sesljana, nato pa skozi slovenske vasi do Bazovice, kjer se bodo kolesarji po državni
Skupaj bodo prevozili približno 60 km, vmes pa bo tudi okrepčevalnica.
Tovrstne prireditve so v Furlaniji-Julijski krajini postale že običajne in zelo priljubljene ter so namenjene kolesarjem rekreativcem, ki se nepoklicno ukvarjajo s tem športom. Njihov glavni namen ni, kdo bo prvi prispel na cilj, temveč da se med kolesarjem samim sprostijo in se v družbi prijetno počutijo, saj je hitrost takega kolesarjenja strogo o-mejena. V tem obdobju raste število tovrstnih rekreativcev in pričakovati je precejšnje število ljubiteljev dvokolesnega konjička. Vsakdo se lahko prijavi za nedeljsko kolesarjenje tudi uro pred odhodom. Kdor bo opravil svoj krstni nastop, brez dvoma ne bo ostal razočaran, nasprotno, veliko bo pri tem pridobil.
z. r, -
dva naslova in dokazala, da je pri letnikih 70 in 71 v ženski konkurenci zaenkrat nepremagljiva. Omeniti velja tudi dobro tretje mesto, ki so ga osvojile predstavnice Sokola pri letnikih 71.
Sloga je v finale plasirala tudi dve svoji moški ekipi, vendar ji o-svojitev naslova ni uspela. Ekipa Čampi Elisi se je tokrat izkazala za premočnega nasprotnika in je v finalu oba slovenska predstavnika gladko odpravila in si s tem priborila pravico nastopa na vsedržavnem finalu, ki bo junija v Spoletu. Vsekakor pa sta tudi drugo in tretje mesto, ki ju je osvojila Sloga dokaj razveseljivi, saj kažeta na neko živahnost tudi v moškem sektor-
NA STADIONU «1. MAJ*
Danes nastop gimnastičnega odseka ŠZ Bor
V Borovem športnem centru v Trstu bo danes ob 19. uri, zaključni nastop gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Deklice in dečki so pripravili pester spored, v katerem bomo videli tri skupinske vaje s palicami, obroči in žogami, tri skupine dečkov in deklic bodo pripravili prikaz akrobatskih elementov na tepihu, končno bo pa še vrsta posameznic podala svoje sestave z žogo, kolebnico in prosto vajo.
Glede na to, .je gimnastični odsek Bora v zadnjem času i-mel nekaj zelo uspelih nastopov, lahko pričakujemo, da bo tudi današnji pripravil vsem, ki si ga bodo odgledali, lep športni užitek.
ju, ki pa je bil vse do danes dokaj zanemarjen.
REZULTATI FINALOV:
Moški - letnik 1970 Sloga A — Čampi Elisi Sloga B — Sloga A Sloga B — Čampi Elisi Lestvica: 1. Čampi Elisi; 2. Sloga B; 3. Sloga A.
Dekleta - letnik 1971 Sokol — Villa Carsia Sloga A — Villa Carsia Sloga A — Sokol Lestvica: 1. Sloga A; 2. Villa Car sia; 3. Sokol.
0:2
2:0
0:2
0:2
2:0
2:0
Dekleta - letnik 1970
polfinale:	
Bergamas — Sloga B	0:2
Orna — Opicina	0:2
finale za tretje mesto:	
Bergamas — Orna	1:1
finale za prvo mesto:	
Sloga B — Opicina	2:0
Lestvica: 1. Sloga B: 2. Opicina;
3. Bergamas in 4. Orna.
POSTAVE NAŠIH EKIP
Dekleta - letnik 1971
SLOGA A: Granier, Guštin K., Guštin S., Maver, Carli K.
SLOGA B: Škrk, Kocman, Lupine L., Kosmina
SLOGA C: Tretjak, Ciocchi, Foschi-ni, Kovač
SLOGA D: Persinovič, Fabi, Citter, Tavčar, Hrovatin
SLOGA P. TOMAŽIČ: Cergol, Lo-katos, čuk, Hreščak
SLOGA P. TOMAŽIČ B: Carli F., Dragoni, Kralj S.
BREG A: Kraljič. Bavčar, Maver T., B., Jurjevič, Canziani, Lovri-ha, Žerjal
BREG B: Žerjal M., E., Koren, Žerjal T., Pečar, Grizonič
SOKOL: Job, Cattonar, Pieri, Legiša
Fantje - letnik 1971
SLOGA: Susič T., M., Renar, Berdon
SLOGA P. TOMAŽIČ: Malalan, Berdon D., Kralj
Fantje - letnik 1970
SLOGA A: Carli A., Gregoretti, Sosič, Purič, Kocman
SLOGA B: Kalc, čač, Paulina, Če-bulec
SLOGA C: Ota, Tavcer, Milič, Sarin
SLOGA D: Hrovatin, Sau, Sardoč, Milkovič
Dekleta - letnik 1970
SLOGA A: Milkovič, Križmančič, Drnovšček
SLOGA B: Sosič, Susič, Vidali in Lupine
SLOGA C: Cipollino, Cergol, Gorkič, Filipovič
SLOGA D: Renčelj B. in D., Pečar, Prelec
SLOGA E: Radetti, Benčina, Biber, Škerlavaj
BREG: Velikonja. Malmenval, Komar, Lovriha, Tavčar, Zobec in Canciani
SOKOL: Legiša E. in V., Brajkovič, Vižintin, Škerk
INKA
Lep uspeh A. Bezina
Jadralni klub SVOC iz Tržiča je priredil regato za »Pokal mesta 'Tržič* pred izlivom Soče. Prijavilo se je čez 50 jadrnic.
Glavni protagonist nedeljske regate pa je bila gotovo burja, ki je pihala s sunki do 55 km na uro. Normalno je, da se ob takem vetru na čolnih marsikaj lahko pokvari. Ena jadrnica je celo zlomila jambor, nekaj „':m je strgalo jadra in skupno je odstopilo doslej 10 posadk. Nedeljsko regato je osvojila v absolutnem času jadrnica Gar-bin III., ki jo vodi Aleksi j Bezin iz Križa. Tekmuje za jadralni klub Barcola - Grignano. Bezin je že dosegel več dobrih rezultatov, vendar je nedeljska zmaga ena najlepših. Tudi jadrnice Čupe so se dobro o-drezale.
vredni nasprotniku le v prvem polčasu, v drugem pa jim je zmanjkalo moči. tako da so nasprotniki lahko visoko slavili.
KONČNA LESTVICA SKUPINE A: 1. Univerzitetni študentje; 2. MK Gorica A; 3. MO Juventina. (M. Č.)
ODBOJKA
V	četrtek so v Sovodnjah odigrali tekme C skupine kvalifikacijskega dela ženskega turnirja. Tokrat je zmaga pripadla šesterki KD Sovodnje B, ki je premagala šesterko Naš prapor in ekipo doberdobskega Jezera. Sovodenjke so zasluženo osvojile zmago.
Izidi ženskega turnirja (C skupina)
Naš prapor - Jezero 2:0 (12. 4); Sovodnje Naš prapor 2:1 (—10, 8, 8); Sovodnje B - Jezero 2:1 (—8. 10, 6).
Končna lestvica: 1. KD Sovodnje B 4; 2. KD Naš prapor 2; 3. MO Jezero Doberdob 0.
Postave
Mladinski odsek KD Jezero - Doberdob: N. Lavrenčič, V. Jarc, R. Lavrenčič, M. Juren, L. Gergolet, R. Ferletič in M. Lavrenčič.
KD Naš prapor Pevma, Oslavje, Št. Maver: L. Mikluš, N. Prinčič, F. Mikluš, N. Dornik, L. Prinčič, T. Mikluš, N. Šuligoj, R. Pelesson, J. Srebrnič, M. Pelesson.
KD Sovodnje B: M. Petejan, V. Cijan, A.,A., F. Petejan, A. Maraž, G. Marson, V. Lukman, N. Tomšič.
Sodniki: Rajko Petejan. Igor Juren in Igor Komel. Zapisnikarja: Rajko Petejan in Darij Bitkovič.
V	finalni del ženskega turnirja so se uvrstili: Mladinski krožek Gorica. Grojna in KD Sovodnje B. Finalni del tekmovanja, v katerem se bodo ekipe spoprijele «vsaka z vsa-ko», bo v petek, 11. 6., na igrišču Dijaškega doma v Gorici.
—ik—
Srečanje prestolnic
RIM — V okviru proslav 25-let-nice podpisa rimske pogodbe EGS bo danes v Bruslju zanimivo moško in žensko atletsko tekmovanje. Med seboj se bodo namreč pomerile reprezentance glavnih mest držav podpisnic in sicer Amsterdama. Bonna, Bruslja, Dublina, Londona, Luksemburga, Pariza in Rima.
KOBILFRflR
LiPicFnsao
h
JU9D5LRVIJR
Mednarodni jahalni turnir v Lipici
4., 5.
in 6. junija 1982
Mednarodni jahalni turnir v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir je največja in edina mednarodna konjeniška prireditev v Jugoslaviji.
Že tradicionalno se odvija mednarodni jahalni turnir vsako leto v Lipici, tej zeleni oazi na Krasu, zibeli belih lipicanskih konj Letošnjega mednarodnega jahalnega turnirja se bodo udeležili tekmovalci iz Avstrije, ZR Nemčije. Italije. Švice. Madžarske Romunije in Jugoslavije, ki bodo vsak dopoldan pokazali veščine konj v dresurnem jahanju, popoldne pa se bodo na lipiškem hipodromu merili v preskakovanju ovir, kjer bo zanimiva prireditev «Moč skoka*, ki bo na sporedu v soboto popoldan, najbolj atraktivna tekma pa bo tekmovanje za veliko nagrado Lipice ki' bo na sno redu v nedeljo popoldan, odvijala pa se bo v dveh manšah Tekmovanje na hipodromu bodo vsak dan popestrili nastopi upicancev, ki se bodo predstavili publiki s svojo znano šolo kla sičnega jahanja in vožnje.
PROGRAM PRIREDITEV DANES, 5. JUNIJA
• tekmovanje v dresuri - naloga »Intermediaire II.»
■	preskakovanje ovir — lovno jahanje
■	nastop lipicancev v dresuri in vožnji preskakovanje ovir — moč skoka
JUTRI, 6. JUNIJA
tekmovanje v dresuri - naloga »Grand prix de dressage* preskakovanje ovir — poslovilna tekma nastop lipicancev v dresuri in vožnji preskakovanje ovir — Velika nagrada Lipice — I. manša preskakovanje ovir — Velika nagrada Lipice — n. manša zaključni defile vseh nastopajočih ter podelitev pokalov.
9.00
14.00 15 00 ib.00
9.00
14.00 la.Ofl
16.00 17.00 17.45 •
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) TLX 460270
Tel (0401) 83382 (85723)
Podružnica Gorico Orevored 24 maggio 1
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. zo organizacije in oodietjo mesečno 120,00. letno 1200.00.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-S374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
5. junija 1982
Za SFRJ
Oglasi
žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožaljo 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz krajine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI.
IzJ.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd vesel	in tisk« f 1 zaioinikov fieg 1
dežele Furlanije-Julijske upravi i? vseh drugih dežel
'M
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVCNUt
Letošnja gospodarska gibanja niso ugodna
Zvezna vlada, pa tudi vlade po radi takih značilnosti je bilo pri
posameznih republikah delajo te dni prve gospodarske obračune v
čakovati. da se bo v prvem kvar talu izguba v podjetjih precej po
letošnjem letu. Ugotavljajo, da se večala. Toda doslej znani podatki je nominalno (torej zneskovno) kljub temu presenečajo. Po pr
nacionalni dohodek v prvem kvar talu povečal kar za več kot 30 odstotkov glede na isto obdobje v lanskem letu. Toda istočasno u-gotavljajo tudi — na pogled povsem nasprotujoče dejstvo — da se storilnost ni povečala (celo za ostaja) in da tudi poslovanje v
vem trimesečju je imelo gospo darstvo za 43,4 milijarde dinar jev izgub, kar pomeni, da so v tem obdobju izgube kar za 70 od stotkov večje, kot v enakem obdo bju lani. Povečale so se v vseh republikah, najbolj pa v Sloveniji, kar za 108 odstotkov. To je ra
gospodarstvu ni bolj ekonomično zumljivo. kajti slovensko gospo-kot lani. Torej je v resnici rast darstvo sorazmerno največ iz-
nacionalnega dohodka samo navidezna in ni nastala zaradi tega. ker bi v Jugoslaviji boljše gospodarili in več delali. Povečale so se torej samo številke, resnič-
na vrednost teh številk pa ni nič njim.
važa na tuje. Toda, jasno je tre ba reči. da zgolj izvoz ni pov zročil tolikšnih izgub, saj so vzroki za izgube tudi drugje, gotovo pa je pomembno prispeval k
boljša kot lani. Do tega prihaja zato, ker si je gospodarstvo u-stvorilo večji dohodek s pomočjo cen oziroma na račun inflacije.
To pa pomeni, da v prvem kvar talu ni bil izpolnjen glavni namen in naloga gospodarske politike za letošnje leto: zmanjšati draginjo in s tem obrzdati tudi inflacijo.
V prvih štirih mesecih so se industrijske cene povečale za 6,5 odstotka, cene na drobno pa za skoraj 8 odstotkov. Ker so se veliko bolj podražile še nekatere denarja. Od 456 milijard ustvarje druge reči (na primer storitve) so ™oa proizvoda, je gospodarstvu o življenjski stroški rasli hitreje kot stalo le 309 milijard vse ostalo cene na drobno. Ob koncu aprila W buo porabljeno za družbene in )e bil/j treba za življenjske stro- državne potrebe. Delitvena raz ške odšteti za skoraj 10 odstot- meTla se -a gospodarstvo niso iz kov več kot ob koncu decembra boljšala, zaradi cesar samo gospo-lani. Toda vsi ti podatki so gle darstvo ne more pokrivati izgub.
Gospodarska politika je doslej kaj malo storila za to, da bi iz gube v gospodarstvu omilila. Pred vsem ji ni uspelo, da bi zajezila odliv denarja iz gospodarstva za lalco imenovano negospodarsko po rabo. Analize so pokazale, da je jugoslovansko gospodarstvo pre tirano obremenjeno z dajatvami. Zato so sklenili, da je treba zmanjšati izdatke, toda gospodarstvo je tudi letos ostalo le nekaj več kot 67 odstotkov vsega ustvarjenega
de na enako obdobje v lanskem letu mnogo ugodnejši. Koliko so ugodnejši najlažje pove primerja va z lansko in letošnjo inflacijo. Če bi se lani inflacija dvignila skozi vse leto tako, kot se je v prvih štirih lanskih mesecih, bi ob koncu leta inflacija dosegla več kot 50 odstotkov. Letos hi inflacija dosegla ob koncu leta 26 odstotkov, če bi se povečevala z enakim trendom, kot v začetnih letošnjih štirih mesecih.
Tolikšen odliv denarja pa skuša gospodarstvo nadoknaditi drugače, tako da si skuša povečati dohodek nr glede na storilnost in gospodar jenje. Pritiska s cenami oziroma s povečevanjem cen. Tudi zato cene letos hitro lezejo navzgor. Te zakonitosti so spoznali tu i v zvezni skupnosti za cene, kamor je tre ba poslati v odobritev precej no vih cenikov. Zato so prav lam tudi predlagali, da je treba nemudoma vse oblike porabe omejiti, sicer ne bo mogoče izpolniti zahteve
G ede na gospodarske nacie pa gospodariske vpomk^ ki je naČT. le tolikšna inflacija v letošnjem
letu od ocmo previsoka Gospodar.	>
ska politika je namreč načrtova la, da se sme letos inflacija povečati največ za 15 odstotkov. Če tega ne bomo dosegli, so zatrjevali vladni ekonomisti, se nam bo podrl izvozni načrt. Če pa ne bomo izvozili toliko, kot načrtujemo (za več kot 11 mili-
kov ali morda v najboljšem vri mera za 20 odstotkov Zdaj je to rej na potezi zvezna (in seveda tudi republiške) vlada, ki mora najti način, da bo letos obrzdala porabo. Veliko ji bodo pri tem v pomoč ugotovitve posebne zvez
jard dolarjev) ne bo mogoče po ne komisije za izoblikovanje dol ravnati vseh finančnih obvezno- gorolnejšega programa qospodar sti do tujine, niti ne bo mogoče ske stabilizacije (popularno. Krai kupiti toliko v tujini, da bi lah- gherieva komisija), ki tudi ugo-ko industrija delala kolikor toli- tavlja. da je oospodarstvo vesta ko nemoteno. Če bi namreč hote bilno tudi zato. ker so davki in h izpolniti izvozni plan ob višji dajatve izjemno veliki. Vendar inflaciji, kot jo je gospodarska pa ni pretirano, če opozorimo, da politika načrtovala, bi morala iz- bo izredno težko storiti kaj take voznike močno nagrajevati sama ga Ni namreč mogoče kar <.manj država z izvoznimi spodbudami. $ati prispevkov, ki i ih dale go Za takšne spodbude pa bi morala spodarstvo. pač pa bo treba te država pri vsakem odstotku vi-	proučiti, za kaj se ta de
šji inflaciji kot je bila načrtovana. vnr porab!,0 in kdo ga porabi dati kar 3 milijarde dinarjev vec. To pg „arekvje temeljite preveri-če bi torej ob takšni inflaciji. tev vgeh	kar pa bo hvdn
kot jo v Jugoslaviji beležijo zdaj. naT)frrvn predvsem zaradi tena hoteli izpolniti izvozni plan. bi fcgr bg sleheTm sMba ,mi„ morala letos v^ada odriniti za «- objfo dokazov za podkrepitev u
izvozne spodbude kar •>■ J pravičenosti svojeaa delovanja.
dinarjev. Toda vlada denarja za	...........
spodbude nima. Če pa gospodar- Kakorkoli že, zdi sc, da bo tre stvo ne bo spodbujano k izvozu ba prav na tem področju začeli na lak način, podjetja ne bodo najprej delati stabilizacijski red toliko izvažala, kot je bilo pred Gospodarstvu mora ostati več de videno, saj se jim zaradi hitro narja. da ne bo prisiljeno samo rastočih domačih cen tak izvoz ne najbolj pritiskati na inflacijo. Že
bo splačal.
Da je takšno sklepanje pravilno, se je polcazalo že v začetnih le tošnjih mesecih. Podjetja niso izvozila toliko, kot je bilo načrtova
sicer se bo v gospodarstvu do kon ca leta odprlo nekaj novih težav, za katere se zdi. d i so zdaj začasno premagane. Obseg proizvodnje, ki se v začetnih štirih mesecih še
no, vseeno pa le precej več kot kar dobro povečuje, saj \e proiz lani, čeprav ne dobivajo toliko vodnja večja v tem obdobju za 3 denarnih spodbud za izvoz, kot odstotke, se bo gotovo zmanjšal, bi jih ob tolikšni inflaciji mora- kajti možnosti za uvoz se bodo la. Več so izvozila predvsem zato, zmanjšale zdaj. ko zakon dopu ker je uvoz pogojen z izvozom. da lahko država pobere več Kdor izvaža, lahko tudi uvaža. deviz n(j izvoza. Če bo tako, tudi Ker pa je v večini tovarn delo zdajšnje dokaj ugodne zaposleno odvisno od tega, koliko lahko to- sjj (od decembra do konca aprila varne uvozijo, prodajajo svoje iz- ,e je vavečala za 3 odstotke) ne delke na tuje. čeprav za manj- bg	obdržati. V takih po
ši izkupiček, kot bi ga sicer do- ^ bo fu(li te^ko s-e povečevati bila s prodajo na jugoslovanskem jzW2	„a umi bi morali
trgu. Posledica tega je, da se je n(l konvertibilni trg izvoziti za 12 del tistega, kar bi morala dati odstotkov ve( v začetku leta pa za izvozne spodbude država, poka- fe.; vgčjj odstotkov).
zalo pri gospodarskih računih v	PI,Twnvrlč
podjetjih kot poslovna izguba. Za	JOzfc PETROVČIČ
NOVI PREDSEDNIK ČADSKE VLADE DJIDINGAR ZA MIROLJUBNO REŠITEV
HABREJEVA UPORNIŠKA VOJSKA NAPREDUJE PROT IN DJAMENI
Čadska vlada pripravljena v sedanjem kritičnem položaju sprejeti pogoje 0AE m začeti pogovore z uporniškimi silami * 0AE grozi z umikom mirovnih sil
(Dopisnik Dela 7,a Primorski dnevnik)
NAIROBI — Za razliko od čadskega predsednika in donedavnega premiera Gukuni.ja Weddeya, ki je vse doslej zavračal sleherne pogovore z upornim nekdanjim obrambnim mi nistrom Hisenom Habrejem, je novi predsednik čadske vlade Djidingar za mir in poravnavo s sovražnikom, Ta izjava je pomembna v času. ko uporniške sile s severa in vzhoda prodirajo proti prestolnici N'Djame ni. potem ko so brez odpora zavzele štiri ključne kraje v njenem širšem zaledju.
Poprejšnja vlada nacionalne enotnosti, ki so jo ustanovili leta 1979 v Lagosu, je odstopila konec aprila, ko je predsednik in hkrati premier Gukuni Weddeye napovedal pomembne vladne spremembe. Po ti stem so na začetku maja ustanovili novi državni svet, katerega predsed nik je postal dotedanji podpredsed nik države, polkovnik Kamugue, voditelj črnskega Juga ter poveljnik čadskih oboroženih sil, ene izmed enajstih oboroženih frakcij v deželi. Člani državnega sveta, ki je najvišje (»svetovalno telo v deželi, pa so postali voditelji posamičnih frakcij, doslej ministri v vladi nacionalne e-notnosti.
Sestav nove vlade, ki ima manj pooblastil od prejšnje, so zaupali južnjaškemu politiku Djidingarju Domu Ngardouju, ki mu je pred sednik Gukuni obljubil, da lahko vanjo po svoji presoji imenuje ljudi. Toda ko so se v njej znašli pred vsem južnjaški politiki, sodelavci nekdanjega predsednika Tombalba-ya, ubitega leta 1975. je državni svet, ki potrjuje vladni program in sprejete načrte gospodarskega razvoja. seznam ministrov zavrnil in terjal, naj bi posamične resorje prevzeli predstavniki političnih frakcij. Tako imajo med 16 položaji mi nistrov in državnih sekretarjev štiri ključne resorje, to je obrambo, notranje in zunanje zadeve ter pravosodje, v rokah predstavniki demokratičnega revolucionarnega sveta pod vodstvom Ahmata Acyla, ljudskih oboroženih sil predsednika Gu Uunija in čadskih oboroženih sil polkovnika Kamugueja. Dolgotrajno dvotedensko sestavljanje vlade je pokazalo, da so se med posamični mj frakcijami zaostrila nasprotja.
' Novi premier Djidinger je izjavil, da si bo njegova vlada prizadevala za mir z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno prek pogajanj z nasprotnikom, vendar uporniškega vo ditelja Habreja ni naravnost omenil, rekel je tudi. da ima vse zaupanje v mirovne sile Organizacije afriške enotnosti (OAE), kar je nasprotju s stališčem, ki ga ima do teh enot predsednik Gukuni. Ta je namreč mirovne sile OAE napa del, češ da so brez vsakršnega od pora prepustili štiri ključne kraje na severu in vzhodu dežele uporni škim silam Hisena Habreja.
Uporniške sile so v zadnjem času zavzele kraje Mao, Musoro in Ma sakori severno od Čadskega jezera ter pomembno središče Ati v osrednjem Čadu, koder so bile razmeščene močne enote afriških mirovnih sil, ki pa se prodirajočim Habre ;evim silam niso nikjer postavile po robu. Tako so se uporniki nevarno približali prestolnici, nekateri oddelki bojda že na 50 kilometrov, zato so vladne sile ustvarile tri o-obrambne črte okrog N'Djamenc. prvo na 30. drugo na 50 in tretjo na 77 kilometrov. Vladni vojaki so, kot poročajo, v stanju pripravljenosti in se vkopujejo za obrambo, medtem ko se je začela evakuacija civilne ga prebivalstva iz N'Djamene, prek
obmejne reke Chari, bližajoča bitka za prestolnico bo že tretja po le tu 1979. Zadnjo je decembra predlani dobil z libijsko pomočjo predsednik Gukuni.
Izjava novega čadskega premiera o pripravljenosti na pogajanja' in o zaupanju v afriške mirovne sile kaže na to, da se utegne,Čad po koriti nedavno postavljenemu ultimatu stalnega odbora OAE. Ta je namreč v Kinšhasi pozval čadsko vlado, naj do 10. junija odgovori, ali je pripravljena na nacionalno spravo: v primeru, da je, bi mirovne sile kakih 3.200 mož iz Nigerije. Zaira in Senegala ostale v deželi še naprej, sicer pa se bodo do konca junija umaknile, tako predsednik državnega sveta Kamugue kot zdaj premier Djidingar, oba z juga dežele, sta se izrekla za politično rešitev spora, medtem ko se prolibijski
severnjaki zavzemajo za vojaško rešitev, vendar pa je njiliov položaj otežen zavoljo očitne nepripravljenosti Tripolija, da ponovno vojaško intervenira v Čadu. Dramatično slabšanje razmer na bojišču pa čedalje bolj pritiska za čimprejšnjo rešitev spora, kajti sudanski predsednik Nimeiri je že napovedal, da bo Hišen Habre «danes ali jutri okupiral N’Djameno*.
TIT DOBERŠEK
RIM — Italijanska trgovinska bilanca je zabeležila aprila nov primanjkljaj'1.316 milijard lir, v prvem štirimesečju pa je razlika med uvozom in izvozom že dosegla skoraj 7 tisoč milijard lir. primanjkljaj je pripisati velikim stroškom za uvoz petroleja, ki jih tudi sorazmerno povečani izvoz ne more kriti.
Organizirane medvedje počitnice

iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiamiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiniuiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii**
V ZVEZI S PISANJEM GLASILA PRAVOSLAVNE CERKVE
«Vjesnik» kritičen Jo stališča srbskih duhovnikov glede Kosova
Konservativni krogi v srbski pravoslavni cerkvi doživljajo uveljavitev narodov in narodnosti v njihovem enakopravnem odnosu v jugoslovanski vzajemnosti kot poraz in neuspeh srbstva
V tej pasji vročini si je tudi medved na naši sliki privoščil nekoliko hladu. Če je voda za njegovo kosmato kožo še kako osvežujoča, pa si žejo gasi s sodčkom, ki vsebuje nam neznano, a zato nič manj vabljivo tekočino. Treba je priznati: prav lepo organizirane počitnice
BEOGRAD — «Srbska cerkev mora povedati svoje mnenje o Kosovu in to tudi dela*, poudarja komentar v zadnji številki glasila zveze pravoslavnih duhovnikov.
Resnica o Kosovu ne more biti samoodraz »dnevnega političnega pragmatizma. Brez zgodovinske dimenzije ni resnice o Kosovu*, poudarja list. To bi bila «tragična napaka in krivica, da v raznih izjavah srbskih duhovnikov iščejo politične pretenzije — baje zaradi povampirjenega srbskega nacionalizma*.
List poroča, da so člani predsedstva zveze združenega pravoslavnega duhovništva Jugoslavije pred kratkim obiskali patriarha Germana. Prota Krstan Bijeljac. predsedmk zveze, je poudaril predvsem dve vprašanji: položaj srbske pravoslavne cerkve na Kosovu in izseljevanje srbskega in črnogorskega prebivalstva s Kosova in pokojninsko zavarovanje duhovnikov.
V zvezi s tem patriarh German
meni, da je «položaj pravoslavnega življa na Kosovu zaskrbljujoč in da to ni od včeraj. To se že dolgo dogaja, vendar ni bilo primerne zaščite in pomoči.» je dejal patriarh.
V zvezi s pozivom, ki ga je pred kratkim objavilo glasilo srbske pra voslavne cerkve »Pravoslavlje*, pa je zagrebški Vjesnik v prilogi Sedam dana objavil komentar Nenada Ivankoviča, ki med drugim piše: Tragedija «poziva» ni, lg v tem, ker je nesprejemljiv in nevaren (ker spodbuja nacionalistične strasti vseh barv), temveč tudi zato, ker je na liniji kompromitiranja vsega tistega, kar je kontrarevolucija na Kosovu zares ogrozila ...»
— Ta glas cerkve .je pravzaprav apoteoza velikosrbskega šovinizma in nacionalizma, katerega ideološki svitek je identifikacija pravoslavja in »duhovne in biološke biti srbskega naroda*.
— Istočasno pa poziv pomeni ne posredno obtožbo naše družbenopo-
TOBAKARNA -PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ
Liliana Kebar
Ul. I. Gruden 72 BAZOVICA
Atentat na izraelskega veleposlanika v Londonu
litične skupnosti za »sodelovanje* pri »načrtnemu iztrebljanju* Srbov, kar mu prav tako daje nevsakdanjo «težo» . ..
— Konservativni in klerikalni krogi v srbski pravoslavni cerkvi doživljajo uveljavitev narodov in narodnosti v njihovem enakopravnem odnosu v jugoslovanski vzajemnosti kot poraz in neuspeh srbstva. Zato nas ne preseneča ta eksplicitna kritika naše družbenopolitične skupnosti. ki jo je treba razumeti kot kritiko politike bratstva in enotno sti. ter enakopravnosti narodov in narodnosti .... piše komentar Vresnika. (dd)
V NEDELJO V PORTOROŽU
FS Tine Rožanc v Avditoriju
PORTOROŽ - V okviru poletnih prireditev, ki potekajo v portoroškem Avditoriju, je letos kar precej prostora posvečenega folklornim nastopom. Tako je že preteklo nedeljo in bo spet 20. junija nastopala ljub i ljanska folklorna skupina Emona. V i nedeljo, 13. 6., bo nastopala tržaška folklorna skupina Stu ledi, to nede-' Ijo (ob 19.30 po krajevnem času) pa folklorna skupina Tine Rožanc iz i Ljubljane. To skupino naše občinstvo še kar dobro pozna, ker je večkrat nastopala v okviru vaških praznikov. pa tudi že v Kulturnem domu in v Nabrežini.
Skupina Tine Rožanc bo v Portorožu nastopala s celotnim sporedom. V prvem delu bo prikazala plese z Gorenjskega, iz Bele krajine, iz Prekmurja, iz šo*" in iz Makedonije. V drugem delu bodo zaplesali vrsto kol iz Šumadije in iz Nišave, splitske mestne plese, šopsko oro in splet iz Vranja.
O skupini, ki je pred 1.': prejela Titovo odlikovanje, naj povemc, da ima letos pred seboj bogato sezono. saj namerava potovati kar v Izrael, druga''1 je pa nastanila na vseh važnejših festivalih v Jugoslaviji in v Evropi, zaneslo jo je pa tudi čez ocean.	nak
Neobičajna tatvina v tokijskem predmestju Jugoslovanski dinar vara japonske avtomate
. TOKIO - Japonska, je nedvomno 'prava država avtomatov, če pomislimo na prodajo vsakodnevnih potrebščin. V tej deželi lahko namreč skoraj vse kupimo v avtomatih: od pijač in cigaret na vsakem koraku, do železniških vozovnic, časopisov, I filmov, baterij in celo plina za vži jgalnike. Seved' avtomati zahtevajo kovance, kar pa povzroča v tej po poštenju znani državi številne preja ponski dnevniki zato pogosto objavljajo izpovedi razjarjenih lastnikov avtomatov, kateri namesto »trdnega* .jena pobirajo iz svojih aparatov kovance iz drugih držav. V glavnem je to ničvreden drobiž »-
zijskih držav predvsem s Filipinov, Južne Koreje, ali pa s Tajvana. Nedavno pa je povzročila pravi preplah vest o novem avtomatu, ki sprejema kovance od 500 jenov (2.500 lir), v katerem s0 odkri'' kovance za eno marko, ki ima petkrat manjšo vred nost, a enako obliko in težo.
V teh dneh pa je na zatožni klopi jugoslovanski dinar, denar, ki je na Japonskem skoraj neznan, a je preko noči postal izredno popularen. Pet znanih japonskih dnevnikov je namreč objavilo vest o čudni »kraji* v tokijskem predmestju Setagaja.
Lastnik nekega avtomata za pro dajo osvežilnih pijač je nekega jutra odkril v svojem avtomatu kar
22 enodinarskih kovancev. Resnici na ljubo, je en dinar nekoliko manjši od japonskega kovanca za 100 jenov (500 lir), a po ugotovitvah policije ga avtomati ne odklrnjajo. Po uradnem tečaju velja dinar nekaj manj kot 20 jenov.
Vseeno pa je policija ocenila ta dogodek kot navadno krajo, saj je bila oseba, ki si je priskrbela dinar je žejna denarja, ne pa pijače. Večina japonskih avtomatov namreč vrača denar, če smo se premislili, potem ko smo pustili vanje kovanec. Seveda nam avtomat ne vrne,naše: ga, temveč kovance, ki so na dnu. In prav to značilnost jc izkoristil neznanec, saj ni »kupil* niti eno
samcato coca colo, temveč je svobodno »menjal* 22 dinarjev za 2.200 jenov (11.000 lir) po najboljšem »tečaju* na svetu.
Večina japonskih časopisov, med njimi tudi dnevnik »Jomi.juri* z de-setmilijonsko naklado krivi za »krajo* Jugoslovane, le nekateri ugibajo o možnosti, da je «tat» le Japonec, ki se je vrnil iz Evrope. Policija ne upa, da bo izsledila krivca, a .je prepričana, da je vse skuhal «domači mojster*. Obstaja pa nevarnost, da 1» dinar postal na Japonskem izredno iskan kovanec-, vsaj do tedaj, ko bodo proizvajalci avtomatov odkrili; sistem, ki bo preprečeval take zlorabe. i
LONDON — Izraelski veleposlanik v Veliki Britaniji Shlamo Argov je bil predvčerajšnjim zvečer teže ranjen v atentatu, do katerega je prišlo pred glavnim vbodom hotela »Dorchester*. Izraelskega diplomata, ki se je pravkar vračal z letnega sprejema za diplomatske predstavnike v VB, je krogla zadela v glavo. Argova so nemudoma prepe ljali v bolnišnico, kjer so ga podvrgli kirurškemu posegu. Njegovo stanje ostaja zelo kritično.
Agentom varnostnih sil, ki je spremlj^ Argova, je uspelo raniti enega izmed atentatorjev.
Glasnik Scotland Yarda je tudi sporočil, da so v Brixtonu, v južnem predmestju Londona, aretirali dve osebi, ki so ju našli v nekem avtomobilu, ki odgovarja opisu vozila, ki so ga uporabili atentatorji. Are tiranci naj bi bili pripadniki Palestinske osvobodilne organizacije, ki pa je že uradno zanikala očetovstvo nad atentatom.
Na sliki (telefolo AP); izraelski veleposlanik v Veliki Britaniji Shlo-
mo Argov.
Razdelili nagrade Islria nobilissiiM
LABIN — V istrskem mestecu Labin so včeraj slovesno razdelili nagrade zmagovalcem 15. kulturnega in umetniškega natečaja «Istria no-bilissima*, ki sta ga organizirali U-nija Italijanov za Istro in Reko ter Tržaška ljudska univerza. Na slovesnosti so bili prisotni tudi vladni komisar za Furlanijo Julijsko krajino in tržaški prefekt Marrosu, predsednik deželne? sveta F-JK Colli in italijanski generalni konzul v Kopru Tassoni Estense. Alessan-dro Damiani in Ezio Giuricin sta bila nagrajena za literaturo, Guisto Curto za gledališče, Mauro Stipanov za slikarstvo, Lucia Ugussi za esejistiko, Ezio Mestrovich in Ennio O-passi za novinarstvo ter Alessandra Santin za glasbo, (e.o.)
Požar v skladišču plinskih jeklenk
VIDEM — Zaradi požara, ki je včeraj zjutraj izbruhnil v nekem skladišču v Colugni di Tavagnacco, je eksplodiralo večje število plinskih jeklenk. Iz varnostnih razlogov so prebivalstvo v premeru 300 metrov nemudoma evakuirali. Požar, ranjen je bil tudi čuvaj skladišča, se je nato razširil na neko bližnjo 10-ton-sko cisterno tekočega plina.
DE SANTI COLORI
UL. MOLINO A VENTO 70/B (blizu Trga Pestalozzi)
■	barve za dum — avtomobile — čolne
■	okvirji - vse za slikarstvo
■	posebna ponudba zidnih tapet in plastičnih podov
■	dostava — izvršitev del
ZLATARNA-URARNA
«Svizzera»
Ulica
dl A. Soroce
DOXA
MtfrteM4
T K S T
S. Spiridione Tel. 60-252
ZLA TA ff.VI - C/n A im A
LAUREIMTI
Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240
AGROTECNICA	
DARUJ MASllLLI	Vse za
m SEMENA	^ • GNOJILA	—7 J	čebelarstvo
• KMETIJSKI STROJI	Ul. Triesle št. 75
• VRTNARSTVO	Tel. 0481/74155
	34979 ŠTARANCAN (GO)
KONFEKCIJA 2A VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
T R2IC
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
ri' !
PER LA ČASA
Orevored 0’Annunzio 26 Tel: 741-566
Pomladanske novosti:
—	žaluzije
—	vertikalne žaluzije
—	senčne zavese
—	lesene karnise
in bogata izbira zaves iz blaga.
t
fr