IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—» — Uredništvo in upravah Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Dš* lavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — hefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v social,it namen t delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 114 • Maribor, torek, dn« 8. novembra 1938 • Leto XIII Zaupnik je, kdor stori svojo dolinost! Princip delavskega gibanja je, da zbira ljudi ali sodelavce v političnem ali strokovnem gibanju. Nadaljnja naloga gibanja je, da sodelavce vzgoji posredno ali neposredno, da razumejo bistvo gibanja, načelo gibanja in praktično delovanje, v katerem se mora vsako razredno delavsko gibanje uveljavljati in ^sti. Zakaj delavsko gibanje ne more živeti samo od načel in obenem ob le-n°bi z odprtimi usti, kdaj mu prilete Pečeni golobi v usta. . Zbiranje sodelavcev je organiziranje sodelavci, ki vrše to zbiranje s poukom in delom, to je, se udejstvujejo v agitaciji, so zaupniki gibanja. Imamo °°ratne zaupnike, strokovne in politič-ne zaupnike. Ti tvorijo jedro ali temelj °fganizacije, na katerem se gibanje razila in. deluie za svoja načela in za svoje s°cialno-politične zahteve. Zakaj se imenujejo ti ljudje zaupniki? župniki se imenujejo, ker jim je za-uPano delo za delavska načela in vod-stvo boja za socialne pravice delavstva, k’ ga vrše kot sodelavci v strokovni ali politični organizaciji. Celotno socialistično 'gibanje ima en ^ isti cilj, da izvojuje boj proti socialnim krivicam in oviram, ki so vzrok, da na svetu ni pravice. Vzroki so politični in gospodarski, prav pogostoma Pa tudi nezavednost delavskega razreda so dobri in delovni zaupniki tako potrebni v delavskem gibanju, potem ,!b rnnra delavsko gibanje pritegniti čim Potrebni so taki zaupniki v strokovnem delu, v političnem in kulturnem. Vsak delavec in nameščenec, vsak ^teličent in mali človek, kmet ali obrtnik, lahko mnogo koristi, ker je delovne gibanja širok, prav tako pa tudi delokrog zaupnikov. . Najbolj preprost zaupnik in najbolj ’nteligenten nam morata biti dobrodošla, če hočeta delati v našem gibaniu konstruktivno, vsak po svoji sposobno-p| v strokovnem ali političnem gibanju, gibanje pomeni šele celota vsega tega delovanja in zaupniki, ki to delo opravilo. so stebri gibanja, ki jih moramo spoštovati, ljubiti in z njimi iskreno sodelovati. . To je bistvo organizacije. Soglasnost [n enodušnost cilja mera vladati v gi-anju, to je. med zaupniki. Zapadati pa e*avsko gibanje ne sme frazerjem in Provokateriem. ki bi imeli v gibanju poganske ali celo protidelavske namene. azpravlia se v organizaciji o načinu ela, o taktiki, toda delavsko gibanje srne nikdar postati žrtev kakih pri-atnih interesov. Sirjenje kroga zaupnikov, načelnosti ania 'n delovanja po treznem pre-„jar^u taktike pomeni organizacijo in "'"ost gibanja. , Kdo ne želi take organizacije in ta-ega .socialističnega gibanja? voiitve na Poljskem ob abstinenci opozicije naVDnf-deIj°’ dne IT1- so qe vršile io , r’ ^Cm V()Htvp v sejm. Opozicija sev ?'tVe boikotirala. Vlada pa se ie šnrn m zJsemi sredstvi trudila, da bi 17 ^im več od skupnega števila 'nili.ionnv volilrev na volišče. Čun°nek.oc* Je Pri’šlo do krvavih razra-in ,an’ ,Tled Pristaši vladinih strank ^Pozicije. Stevli3^.,v,ada- Ore le za ^odn ° vo,i!nih udeležencev. O tem pa Znani JoCni rezultati, ko bomo roč,,.la poročila lahko primerjali s po-tU| opozicije. D ego Jlci v R omuniji V Rumuniji imajo vlado, ki soglaša z načeli avtoritativne diktature. Tako razglašajo prav te dni princip ene državne stranke, ki jo hočejo organizirati od zgoraj in v nje okrilju izvajati avtoritativno oblast v državi. Tudi razne meščanske stranke soglašajo z načrtom. Še v četrtek so se ministri pogajali z voditeljem liberalne stranke Tatares-cuom in predstavnikom narodno zara-nistične stranke Calinescuom. Na tak način menijo, da bodo lahko sestavili homogeno stranko in trdno držali oblast — stanovske države v svojih rokah. Iz teh strank bo sestavljena tudi nova vlada, ki bo reformirala državno upravo v smislu proslule stanovščine. Ta proces so v Rumuniji pripravljali že dolgo časa, odkar je prevzel vlado stari patriarh, ki danes nadaljuje politiko, ki se prej zaradi nesoglasja med političnimi strankami ni mogla uvelja- viti. Sedanja vlada že ima avtoritativni značaj in hoče sedaj organizirati še svojo — enotno državno stranko. Taki eksperimenti se časih začasno posrečijo, i *t><» t»v- »•’ Lepo bi sicer bilo, če bi se v vsaki državi mogla ustanoviti taka enotna stranka, ki bi imela idealen program glede politike socialne pravičnosti v skupnosti. Ali to je nemogoče, To je eno dejstvo, ki ga skupna državna stranka ne more in tudi noče spraviti s sveta. Ali poleg tega vprašanja je še mnogo drugih različnih interesov. Križajo se agrarni, industrijski, obrtni, trgovinski in drugi interesi. Kako naj od zgoraj diktirana stranka urejuje vsa ta vprašanja pravično ali objektivno? Navedene skupine so same podjetniške ali skupine samostojnih poklicev. Pa niti te ne morejo biti v stanu, da služijo vsem ter teresom. Interesi delavcev in nameščencev, ki niso v tem konglomeratu niti dovolj zastopani, pa sploh ne prihajajo do besede, ker so kolikor toliko v nasprotju z interesi onih skupin. Delavske interese bodo poslušali le z nejevoljo, vpoštevali jih pa ne bodo, ker so jim vse druge skupine nasprotne. Taki eksperimenti nimajo bodočnosti, ker ne slone na principu socialne pravične skupnosti. Zato je danes za zastopanje interesov v družbi primerna edino svobodna koalicija interesentov, ki ima nalogo, da ustvarja v družbi novo naziranje o družbi, in sicer po naukih socializma. Druge tvorbe so ovira temu razvoju, toda le začasna. Zakaj kmalu se bo izkazalo, da so take »državne« stranke stvor, ki ne more pra^ vično reševati političnih in socialnih problemov. češkoslovaška po dunajski razsodbi Ko so v Pragi zvedeli za dunajsko razsodbo v češkoslovaškem in madžarskem sporu glede odcepitve dela Slovaške in Podkarpatske Rusije, so ta sklep takoj razglasili po radiu. V razglasu pravijo, da je dunajska odločitev za republiko neizmerno bolestna in huda, toda tudi pod tem udarcem ne bomo klonili. Predsednik slovaške vlade kakor tudi predsednik podkarpatske vlade sta takoj izjavila, da ostanejo Slovaki in Rusini skupno s Čehi. Republika naj postane zares pravi dom treh bratskih slovanskih narodov v federativni republiki. Nadejamo se, da je politični križevi pot Češkoslovaške končan in da mora sedaj poskrbeti za svojo obnovo. Tragedija republike je zapečatena. — Kako je v Podkarpatski Rusiji? Podkarpatska Rusija 5e postala predmet evropske politike. Do konca svetovne vojne je spadal ta ozki trak zemlje na južnem pobočju Karpatov k Ogrski. Prebivalstvo dežele obstoja iz 63 odst. Rusinov, iz 15 odst. Madjarov in 13 odst. Judov. O,grška je ta predel v kulturnem in gospodarskem oziru zanemarjala še huje kpt svoje druge nemadjarske pokrajine. Češkoslovaška je imela s Podkarpatsko Rusijo v 20. let!h svojega obstoja več skrbi kot pa veselja. Prevzela je pokrajino, ki je bila zanemarjena in zaostala, uničena in izropana po strahotah vojske. Prebivalstvo, obsegajoče skupaj 727.000 ljudi, je bilo po večini siromašno in neizobraženo. K pisani mešanici narodnosti pristopa še pisana mešanica verstev. Približno 50 odst. je grkokatolikov, 15 odst. pravoslavnih, 14 odst. judov, 10 odst. rimoka-tolikov. Številni narodnostni, politični in verski vplivi se križajo v ozkem traku zemlje, ki je bil neštetokrat pozorišče resnih spopadov in razračunavanj. Za Češkoslovaško je predstavljala Podkarpatska Rusija vedno deželo, ki jo je bilo treba vzdrževati. Ce bi se izračunalo, koliko je ta dežela dala davkov, in koliko so znašali izdatki zanjo, bi se pokazala občutna pasivna postavka na strani Podkarpatske Rusije. Zgolj za šolske in gospodarske namene, za higijeno in javna dela je Češkoslovaška v času od 1919 do 1933 izdala več kot 1 milijardo in 600 milijonov Kč. Posvetovanja rumunskega kralla in kneza-namestnika Pavla v Bukarešti. I Dne 4. t. m. je prispel v Bukarešto knez-namestnik Pavle na obisk h kralju Carolu. Obisku pripisujejo v evropskih političnih krogih velik pomen. Trdi se, j da je zveza med Rumuniio in Jugoslavijo spričo odločitev v mejinih vprašanjih med Madžarsko in ČSR, še bolj ojačana, i Dasi ni ta zveza naperjena proti niko-l raur, je pa vendar usmerjena na obrambo lastnih koristi in teritorij^. Važen je ta sestanek tudi z ozirom na najnovejše zadržanje Bolgarije. V splošnem pa domnevajo, da bo rezultat teh razgovorov tudi odločilen za razgovore, ki jih bo vodil rumunski kralj Carol v Londonu, kamor se bo podal še tekom novembra. Bolgarija zahteva revizijo mirovnih oogodb Predsednik sobranja Mošanov govori. Kitajci se ne mislilo podati Japoncem Osvojene pokrajine še dolgo niso v oblasti Japoncev. Kitajska vlada odločno zanika, da bi bili Japonci doslej zasedli polovico Kitajske. Take vesti so dobre za to, da se vara z njimi japonska in svetovna javnost. Kitajska vlada je gospodarica položaja v vsem ozemlju, ki so ga zasedle japonske čete. Prebivalstvo niti najmanj ne misli, da bi priznalo japonsko nadoblast in tudi sama japonska vojska je v teh pokrajinah ogrožena od kitajskih četnikov. Japonci ne bodo Kitajske nikoli premagali, še manj zasedli. Narobe, kitajski narod je pripravljen voditi vojno do zmagovitega konca in dokler ne bo sovražnik poražen zaoustil kitajskega ozemlja. Čas bo pokazal, kdo lažje vzdrži vojne napore. Kitajska je prevelika in njen narod preogromen, da bi ga mogel podjarmiti sovražnik z »otoka«. Zadnje tedne je tudi Bolgarija začela z akcijo za revizijo mirovnih pogodb in uveljavljenje narodnostnega1 principa pri novi razmejitvi. Akcija se vodi s podporo vlade in jo je začel sam predsednik sobranja Mošanov. Velike manifestacije »za popravo krivic«, ki iih je Bolgarija utrpela v svetovni vojni so se doslej vršile v So- fiji in Rušči^u. V Ruščuku so zlasti ogorčeno demonstrirali proti Rumuniji, od katere hočejo nazaj Dobrudžo. Vodja romunskih fašistov aretiran. Te dni se je vrnil v Rumunijo vodja razpuščene železne garde Cantacuzena, ki je bil svoj čas v odsotnosti obsojen na 9 let ječe in 120.000 lejev denrane kazni. Kmalu po prihodu v Ruimmijo ga je policija izsledila in aretirala. Francoski komunisti za nadaljnji obstoj ljudske fronte Kliub sklepom radikalnega kongresa. Kakor znano je kongres francoske radikalne stranke sprejel nenavadno ostro resolucijo proti komunistom in pooblastil strankino vodstvo, da izstopi iz ljudske fronte. Komunistična stranka je odgovorila na sporočilo rad:kalne stranke v zelo zmernem tonu in je zaprosila, da naj vodstvo radikalne stranke še enkrat prouči situacijo, predno uveljavi sklepe marsejskega kongresa. To pismo komunisfčne stranke kaže, da je položaj v Franciji zelo resen in da je komunistična stranka v njenem lastnem interesu prisiljena k popuščanju, ako noče. da se bodo dogodki v Franciji razvijali brez nje in proti njej. Voditelj laburistov major Attlee je te dni govoril na .ogromnem shodu svojih pristašev, v katerem se je izrekel proti narodni koncentraciji na Angleškem, ker bi to pomenilo, da je opozicija odobrila Ch&mberlainovo delo. Angleški obisk v Parizu, Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Hall-fax bosta na povabilo francoske vlade dne 23. t. m. obiskala Pariz, kjer bosta razpravljala s francoskimi državniki o ureditvi spornih mednarodnih vprašanj. Srditi koli oi> Ekru Nacisti napadajo Moro de Ebro Kako velikega pomena je bila ofenziva republikancev ob Ebru, ki so se s spretnim manevriranjem koncem julija polastili desnega brega reke, kažejo napori nacistov in samega generala Franca, ki z besno srditostjo napada na te republikanske postojanke in se trudi, da bi. pognal republikance nazaj na levi breg. Zadnji teden divjajo na tej fronti silno krvavi boji, ki zahtevajo v vrstah naci- stov ogromne izgube. Saj so njihovi napadi naperjeni proti najbolj močno iz- Zadnje vesti Izmišljen razgovor z dr. Benešem Te dni so objavili neki londonski listi razgovor z bivšim predsednikom republike dr. Benešem. Dr. Beneš naj bi bil dejal, da se bo sedaj posvetil samo svojim osebnim interesom. Ta njegov »raz grajenim postojankam, iz katerih sipajo govor« s0 pograbili nekateri listi kot republikanci smrt v napadalce, Osrednjo točko teh bojev tvori kraj Moro de Ebro, ki ga smatra general Franco za ključ do cele situacije. Nacisti sami priznavajo, da se je treba boriti za vsako ped zemlje in da nudijo republikanci nenavadno hud odpor. 9* Prazni lokali so zlo, proti temu zlu bi se morali boriti vsi“ Počasi prodira spoznanje. . Te besede je zapisal ljubljanski »Tr- j darja, da je treba okrepiti konzum. silo, sklican na jesensko zasedanje. Otvo-govski list«, ki vidi predvsem zlo v \ torej ne le s tem,da se preskrbi zaslužek, j iitveni govor bo imel kralj. Te dni :" tem, da postajajo trgovski, gostilniški ampak tudi s tem, da je zaslužek pri-: vlada imela sejo, na kateri je redigi in obrtniški lokali bolj in bolj prazni. S merno velik, da more razgibati gospo-1 k kraljev prestolni govor. lačen pes kost in izrabili za najbolj ne sramne napade na dr. Beneša. Češkoslovaški tiskovni urad poroča, da je dne 6. t. m. telefoniral dr. Beneš iz Londona uredništvu lista češkoslovaških legijonarjev »Narodni Osvobozeni«, da je objavljeni razgovor navadna izmišljotina nekega madžarskega pustolovca. Seveda ni pričakovati, da bo časopisje, ki je oklevetalo čast dr. Beneša, popravilo storjeno krivico. Angleška vlada je priredila kraljev prestolni govor Angleški parlament bo v kratkem je ra tem se list pritožuje zaradi slabe kupčije in propadanja srednjih in v gospodarstvu posredovalnih plasti prebivalstva. Prihaja pa tudi do pravega vzroka temu pojavu, ko pravi, da konzumna darstvo. Zakaj, vsak trgovec in celo vsak gospodarski lajik ve, da dviga in Veleizdaje je obdolžen tudi minister Fenčik, pospešuje gospodarstvo le velik pro- ki je bil baje v zvezi z Brodyjem. met Z blagom, to je, velik konzum. Ljudska ironta brez komunistovi Francoski ituiu jjujavu, ivu m .—v» ——-- ju k *«.--• w '2 ~ Večji in velik konzum ra{j;kali so na svojem marsejskem kongresu sila neprestano pada in je že padla na je le mogoč, če imajo konzumenti dobre skienili, da ne marajo več sodelovati s komu- plače in mezde ter tudi dovolj prilike n;st; v ljudski fronti. Odbor ljudske fronte v Parizu bi se moral radi tega sestati 3. novem- malnimi mezdami problem še ne bo re-1 minimum. Plače javnih nameščencev, ki tvorijo polovico odraslega ljubljanskega prebivalstva, so tako majhne, da ne zadoščajo niti za sproti. Do desetega ali petnajstega v mesecu je še pičel promet, že prej, zlasti v drugi polovici meseca pa nastane po obratovalnicah mrtvilo. Še mnogo slabše so delavske mezde, ki pogostoma ne vztrezajo niti minimalnim mezdam, ki jih dotična naredha o minimalnih mezdah določa. Zaslužki javnih nameščencev in delavcev vobče ne zadoščajo za življenjske potrebščine, kaj šele za kulturne in razvedrilne namene. Delavsko gibanje ves čas, ko se v tem sokrivci sami pritožujejo zaradi pada-pogledu ne ukrene nič izdatnega, pou- nja konzuma. doma Ursi/etu za zaslužek. Svobodne delavske strokovne or^a* bra, ida bi zaslišal poročilo radikalov. Vendar nizacije SO zaradite^a predlagale, da ^ s0 preložili sejo na 10. novembra, da se radi-naj se minimalne mezde zvišajo v drav- ( kaij ^em .posvetujejo z vsemi svojimi »okraj-ski banovini, ker so sedanje ut nizke. Seveda z nimi organizacijami. višjimi nuni-1 Spomin na nekdanjo francosko čast. V Pa- , . , „ rizu so otvorili razstavo: »Napoleon v Egip- šen. Da se uvedejo primerne p ace in ^ yer $Q zbraij vse pojno zanimivih spo- mezde, bi morala poskrbeti poleg de- minov na veiikega Napoleona. Razstavljen je lavskega gibanja tudi oblast m gospo-, tudj prQg)as generala K,ebera iz leta 1798, v darski krogi. Prav v^ trgovski stroki _je ,baterem odgovarja na pogoj Angležev s temi še, žal, mnogo nameščencev, ki ne dobivajo niti zaslužkov po minimalnih ^ ____ mezdah. Zato res ne razumemo, da se 'Qenera,j Kleber.« Nad celo razstavo je raz besedami: »Vojaki, jna takšno drznost znamo odgovoriti z zmago: pripravite se na'boj! Kandidatna lista dr. Milana Stojadinoviča za dravsko banovino je že objavljena. V Ljubljani kandidira notranji minister dr. Anton Korošec, drugi kandidat pa je generalni tajnik Zveze in-dustrijcev dr. Golija. V ostalih srezih se kandidature znatno razlikujejo od ionih, ki jih je napovedovalo časopisje zadnje tedne v zvezi z raznimi konferencami, kar kaže, da je bilo slabo informirano. Število volišč za volitve v narodno skupščino je v vsej državi 7620. Po banovinah so razdeljena tako-le: dravska 637, dunavska 1330, savska 1263, primorska 486, vrbavska 505, dr inska 777, zetska 494, moravska 872, vardarska 755, Zemun, Beograd in Pančevo 131. V »Službenih Novinah« in drugih listih so objavljeni tudi predsedniki volišč. Bolgarski poslanik Ivan Popov v Beogradu je te dni poselil predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Izredna glavna skupščina učiteljske organizacije JUU se je vršila dne 6. t. m. v Zagrebu. Zbranim delegatom je bilo sporočeno, da se zaradi splošne prepovedi zborovanj skupščina ne sme vršiti. Pozneje se je na intervencijo ta prepoved omilila toliko, da se je skupščina smela sestati, toda dnevni red je bil znatno omejen in skrčen. Še bolj so ga pa skrčili delegati sami, ki so dnevni red absolvirali v četrt ure in sprejeli predloge glavne uprave s 300 proti 4 glasovom. 20 let od osvoboditve Beograda v svetovni vojni je poteklo 5. novembra t. 1. Pred dvajsetimi leti je srbska in zavezniška vojska v zmagovitem pohodu, po svojem znanem pro-boju na solunski fronti, očistila Srbijo in pregnala avstrijsko in nemško vojsko tudi iz ob-donavske prestolice. Požar je uničil veliko tvornico prediva in tkanin v Dugi Resi. V nedeljo, dne 6. t. m. popoldne je nenadoma izbruhnil požar v tvor-nici prediva in tkanin v Dugi Resi pri "Karlovcu. Požar je zajel velika skladišča bombaža in se je potem naglo razširil na vso tvornico. Tvornica je v nekaj urah postala žrtev požara. V tovarni je bilo zaposleno preko 1000 delavcev in delavk, ki So vsled požarne katastrofe ob kruh. Mesečni mrk bo dne 7. t. m. Pričel bo ob pol 9, uri zvečer. Naše grozdje, bolgarsko in rumunsko, .se prodaja v Pragi na debelo po 5.50 do 6.— Kč za 100 kg. Vrli ■< ’ ->!• • ‘ 1 “ ’ Predsednik prve avtonomne podkarpatske vlade dr. Brody, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v Pragi, je začel gladovno stavko. Zahteva, da bi bil postavljen pred sodišče v mestu Užhorodu, ki je bilo sedaj prisojeno Madžarski. Očividno je računal s tem, da bo v zaporih tamošnjega sodišča počakal madžarske okupacije, nakar bi bil izpuščen na svobodo. Podkarpatska vlada je zaplenila vse imetje bivšega ministrskega predsednika Brodyja. — obešen tudi napis iz govora Napoleona vojakom v Egiptu: »Vojaki, Vaša usoda je krasna, ker ste vredni tega kar ste izvršili, vredni mnenja, ki ga ima svet o vas. Umrli boste s Častjo, ali pa se vrnete domov, ovenčani s slavo in občudovanjem narodov.« »Lidove No-viny«, ki poročajo o tej razstavi, pripominjajo, da je spregovoril tako Napoleon v septembru 1788. in da je tako znala govoriti Francija — seve pred 150 leti. Pred izrednim kongresom francoskih socialistov. Socialistični dnevnik »Populaire« prinaša že več dni različne razprave z ozirom na izredni kongres, ki ga/pripravlja stranka vzpri-čo spremenjene politike radikalov od Munchena sem. Na ponudbo radikalov, da stopijo socialisti v vlado, je Blum v »Populairu« odgovoril, da socialisti ne morejo sprejeti vseh obvez pod edinim pogojem, da se prepreči vojna. Blum kritizira tudi zunanjo politiko napram Angliji in pravi, da ima pogodba z Anglijo pomen samo takrat, če bodo Francozi trdno vedeli, da pomagati. Pogodbe, ki se ne izpolnjujejo, ni-je Anglija v primeru vojne res pripravljena jim majo pomena. 49 smrtnih žrtev marsejskega požara. Dose-daj so izpod ruševin v Marseju izkopali že 49 žrtev tega velikega požara. »Zakon, ne sila naj vlad? svet,« je rekel angleški zunanji minister lord Halifax te dni o svojem govoru po radiu, ki so ga prenašale ameriške postaje. Smisel besed je lep, toda lord je pozabil, da moč diktira zakone in da je vsaka ustava in vsak zakon le izraz močan-skih sil, ki vladajo v družbi ali pa v državi. Zakone lahko krojijo tudi nepošteni ljudje, ako imajo moč. Predno naj velja gornji izrek, je Iz ČeSkoslovsSke Zgubljena zdravilišča. V Sudetskem oz®1*’ lju so zgubili Cehi tudi celo vrsto soda®1 ustanov, kojili usoda je še neznana. Zdravi fond poštnih uslužbencev je na primer bil v znanem svetovnem zdravilišču Kar® Vari krasen Zdraviliški doni in ravnotalm zdravilišču Františkova kopališča. Oba mova predstavljata vrednost okrog 4 m!>)° ne dinarjev. Upajo da se bo s pogajanji n16 Nemčijo in ČSR doseglo, da bo lahko čeških poštarjev še naprej uporabljal te va'/-n domove socialnega skrbstva. »Robotnicke Noviny« tednik. V Braih3' je izhajal doslej kot glasilo socialnodernokra ske stranke na Slovaškem dnevnik »Robotih® Novinv«. List je izhajal že 35 let. Vsled vo nastalih razmer, ko je predsednik slov^ ške vlade, t . «th dr. Tiso, postavil vsem ca' sdpisom posebne komisarje, ki nadizoriRj® pisanje časopisov, pa so sklenili izdajate »Robotnickih Novin«. da bo izhajal list ods naprej samo tedensko. Aretacija bivših poslancev. V zasedene sudetskem ozemlju je bil aretiran bivši POs° •nec sudetsko-nemške stranke, Zierhut in * ■ odpeljan v koncentracijski tabor Dachau-Pred združitvijo s Henleinovsko stranko bil Zierhut vodja nemških agrarcev v zaho ' ni češki. Na Slovaškem so prepovedani vsi filmi so ' jetske produkcije in tudi cela vrsta čeških >•' mov, med drugimi Čapkova »Bela bolezen*' »Harmonika«, »Hej Rup« »brvi maj 19--8 Pragi« itd. Premog za granit. Skoro najbujšo gospoda'" sko izgubo ie utrpela Češkoslovaška z odvz mom Tešinskega ozemlja, kjer je dobila Poljs najboljše in najbogatejše rudnike cele Evrop** Češkoslovaški bo sedaj ta premog najbolj mani kal in domnevajo, da ga bodo lahko zamenjava s Poljaki za češkoslovaški granit, ki ga rabiP Poljaki za tlakovanje poljskega Pomorja, zl*0 ,pri mestu Gdynja, kamor dovažajo doslej šve ski granit. Ker pa dobavlja granit ipoljska ^ žava, ki sicer nima iz Tešina tako ugodne p^ like za prodajo premoga kot v ČSR, se bo" baie lahko pogodili za izmenjavo (premoga češki granit. Koncentračni t.bor so uredili Nemci tudi,' okupiranem sudetskem kraju Tachau, ki i®1 po naključju skoro čisto podobno ime kakor ^ stareiši ; r- koncentračni tabor v Dacha11 pri Munchenu. Avstrijske novice Akcija proti menihom je pričela sedaj t« v bivši Avstrijk Začelo se je z razlastitvi)0 posameznih samostanov in razpustom sam0 stanskih šol. Potem je sledila deložacija fra®' čiškanov v Salzburgu. Sedaj pa prihajaj0 vesti, da so se začele preiskave po samostani zaradi nemoralnega življenja menihov. V sef" vitanskem samostanu v Inomostu so razkf' ta-ke nemoralne stvari, da je državni kormsaf za Avstrijo. Biirckel, odredil da se samost®0 zapre, devet menihov in več prebivalcev 'ž Inorrosta pa je bilo aretiranih. V listih se novno pojavlja zahteva, da je treba ,zapre vse samostane. . Usodna pomota. N uk atentator je v Lond0’1'1' z nožem zabodel zdravnika dr. Mac Donal® 1 v domnevi, da je to grški kralj Jurij, katere'11 je težko ranjeni zdravnik zelo podoben. Japonska je odpoklicala svojega zastopaj* iz mandatne komisije Društva narodov, s ** mur je prekinjen vsak stik Japonske is to 'llC^ narodno ustanovo. Mandatna komisija je . zorna instanca za kolonije, ki so bile po v°^ odvzete Nemčiji in dodeljene drugim država med drugimi tudi Japonski. Pričakovati bi h> j da bi Japonska sedaj vrnila nemško koloni)0 ] n , , , , I U. |JI Rooseveltov gospodarski načrt uspel. I>r® sednik Zedinjenih držav Roosevelt je te treba, da se vzame moč nasilnikom, ki so jim | govoril v radiu in dejal, da je njegov gospo' zakoni sredstvo za njihovo samoohrano, ne pa ski načrt uspel, ker je utrdil gospodarstvo za dobrobit skupnosti. i Ameriki. dn> da1" Dr. Avg, Reisman: Iz spominov na avstrijska sodišča »Rotes Kreuz« — ali »Dijaška kuhinja«? Čeprav je bilo to nevarno, sem se sodniku dr. F. odločno uprl, da bi še nadalje zbirali za »Rdeči križ« in sem v imenu svojih strank vsikdar zahteval, da se pobotamo le tedaj, če gre poravnalni znesek v korist slovenske »Dijaške kuhinje« v Mariboru. Ravno naši dijaki so bili takrat največji reveži, ker so podpore »Dijaške kuhinje« skoro popolnoma usahnile. Sodnik pa je z vsemi mogočnimi triki uplival na stranke, da bi dajale le za »Rdeči križ« in tako sva imela okrog tega vedno bitke, predno sva — oprala žaljeno čast. Pri vsakem novem procesu je bil sodnik bolj patriotičen, jaz pa tudi, samo da sva si ta patriotizem razlagala vsak po svoje. Vendar dolgo ni prišlo do odkritega boja. Opazil sem pa, da se sodnik pripravlja na takšno odločilno ofenzivo in samo išče primernih strank. To pa se je zgodilo nekega zimskega dne leta 1917. v pravdi dveh kmetov od Sv. Martina na Pohorju. Prav hudo sta se sporekla visoko vlh Pohorja, že blizu Sv. Areha. Vendar smo si bili kmalu edini, da se bomo vseeno poravnali. In dr. F. je takoj z vso odločnostjo priporočal, da obrekovalec daruje za »Rdeči križ«. Jaz sem mu pa ravnotako odločno rekel, da se že poravnamo, toda le, če daruje nasprotnik za »Dijaško kuhinjo«. Sodnik dr. F.: »Gospod doktor, Vi nimate odločati, ampak stranka sama«, in proti mojemu kmetu: »Oče, za kaj ste Vi, ali naj daruje za naše uboge vojake, za katere skrbi »Rdeči križ«, ali pa za tisto »Dijaško kuhinjo«? Sodnik je že itak stal na vzvišenem odru, toda po teh besedah je zrastel še bolj in me gledal od svoje mize. kot bi se mu raztegnila glava že prav do stropa. Zmagoslavno so plavale njegove oči po svetli dvorani in bilo je videti, da ie sedaj prišel tisti trenutek, ko me bo osramotil pred stranko in pred pričami ter me za vedno odpravil z mojo »Dijaško kuhinjo«. V obrazu so mu nabrek-| nile žile, rdečica se je prelivala čez obledeli obraz. Tudi jaz sem vstal in 1 z vso duševno napetostjo premagoval 1 razburljiv trenutek. Napeta tišina je zavladala krog sodnikove mize. Po>h° ski kmet je zakašljal in prestopil s ® kimi škornji proti moji mizi. Oči vi še o »Dijaški kuhinji« nikdar ni nice slišal. . ?el Ker kmet dolgo ni odgovoril, je za sodnik vnovič: ,-7« »No, oče, kako se boste poravna. Zopet molk. Nekaj časa je še gledal v tla, potem skozi okno na . sneženo krajino, potem se je P° okrenil proti meni in trdo odgovori »Tako nai bo, kakor hočejo moj s spod!« — Tišina. _ eg In smo se vsedli. Dr. F. m nikda ^ zahteval za »Rdeči križ«, ampak je . 9 no dobila za žaljeno čast le »DM , kuhinja« za naše revne študente, di dr. F. me ni več izzival. fj^onee-l m lt“ '?• »* ImiJ' ! • ’ > • pri nas baje natisnila neka slovenska tiskarna v Mariboru. Komentar naj si ustvarijo čitatelji saini. Kaj je s hišnimi številkami? 2e pred dvemi leti je občinski svet sklenil, da občina nabavi nove hišne številke, ki morajo biti enotne za vse hiše in je bilo tozadevno tudi točno določeno kakšne morajo biti te tablice in hišne številke. Medtem pa sta že potekli dve letni stavbeni sezoni, v mestu je zrastlo nebroj novih stavb, ki so vse brez hišnih številk, ker mestna občina še vedno ni nabavila tablic. Takšno stanje povzroča dnevno neprilike občinstvu, ker ne morejo najti stanovalcev v hišah brez številk in isto velja tudi za dostavljanje pošte. Nujno bi torej bilo potrebno, da občina takšne gospodarske sklepe točno izvršuje in ne povzroča ljudem nepotrebnih sitnosti in škode. Zadovoljni pa bodo tudi obrtniki ali podjetniki, ki bodo izdelali tablice. Že 21. upepeljitev. Z zadnjima upepelitvama članov obrtnega nadzornika Ignaca Založnika in stavbenika Madila je izvršilo mari- borsko društvo za upepeljevanje mrličev »Ogenj« od svoje ustanovitve naprej že 21. upepeljitev. Ljudje so vedno bolj dostopni za moderno urejeno upepeljitev mrličev, ki je z higijeničnega estetskega in gospodarskega vidika tako za umrle, kot zlasti tudi za preostale mnogo primernejše in- koristnejše in in tako število članov »Ognja« zadnji čas stalno napreduje. Za sorodnike je upepeljevanje umrlih posebno zaradi tega velika gospodarska in duševna olajšava, ker jim ob smrti pokojnega oskrbi vse društvo »Ogenj« in nimajo sami nobenih drugih sitnosti, kakor da društvu »Ogenj« telefonično javiio smrt umrlega člana, zlasti so rešeni plačil visokih računov za pogrebne stroške ki ravno v takšnem času najbolj zadenejo rodbino, ko že itak zgubi običajno svojega reditelja. Mesečno članarino din 15 pa se že lažje prenese, i ' Pritožbe tekstilcev napram tekstilnim tovarnam se zopet množijo, češ da tovarnarji ne plačujejo mezde niti po kolektivni pogodbi. Tekstilni delavci imajo seveda pravico, da tisto razliko, kolikor dobijo manj po kolektivni pogodbi izterjajo še za tri leta nazaj od takšnih sebičnih podjetnikov, ki bi se radi še na ta način okoriščali na račun našega delavstva. Občni zbor društva »Šola in dom«. Ker ie zaradi zatemnitve mesta dne 24. oktobra odpadel občni zbor društva »Šola in dom«, se bo ta vršil v sredo, dne 9. novembra v mali dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 20. uri. Na dnevnem redu ie tudi predavanje prof. Bizjaka: Stiki med šolo in domom. Nezgoda brez hudih posledic. Na Alekandro- vi cesti se je zaletel v voz vprežen konj v nek osebni avtomobil. Konju se ni zgodilo nič, pač pa se je na avtomobilu razbil odbojnik. Sestanek Železničarjev Sestanek se je vršil v četrtek dne 3. nov. v Delavski zbornici v Mariboru. Poročala sta delegata upokojenec Bahun Andrej in nadkur-jač Gergič Ivan iz Maribora. Kako so izgubili železničarji svoje osnovne pravice? Leta 1923. je bila v narodni skupščini sprejeta nova službena pragmatika ali zakon o državnem prometnem osobju, s katerim so bili vsi železničarji, ki so preje bili pod raznimi upravami. pa so prišli v novo državo, popolnoma izenačeni. Pri vseh upravah razen one srbskih državnih železnic so postojali mirovinski fondi za nastavljeno in nenastavljeno osobje. V te fonde so stalni uslužbenci vplačevali prispevke v odstotkih od svojih prejemkov. Obenem pa je vplačevala tudi uprava železnic enak prispevek v dotični sklad. Vsak delavec pri južni železnici je po treh letih službe moral biti sprejet v provizijski fond, pri avstrijskih državnih železnicah pa je mogel — ne moral — biti sprejet že po enem letu službe. Ako je tak delavec bil pozneje nastavljen tedaj so bile te njegove pravice prenešene v fond za nastavljeno osobje. To se .je vršilo avtomatično. Po prevratu so bile prevzete vse proge raznih železniških uprav, v kolikor so se nahajale na ozemlju, ki je pripadalo' Jugoslaviji. Samo južna železnica je bila prevzeta še le čez tri leta potom pogodbe. Jugoslavija je prevzela vse pravice in tudi vse dolžnosti od prejšnjih uprav. Ona je prevzela tudi prej omenjene mirovinske fonde. Ni pa hotela teh fondov pustiti, da bi nadalje postojali, ampak jih je likvidirala. Na mesto tega pa je bilo z zakonom določeno da bodo od sedaj naprej državni uslužbenci prejemali pokojnine iz državne blagajne. To se je tudi par let vršilo in so uslužbenci, ki so za časa trajanja zakona iz 1923. leta od- šli v pokoj, čeprav nastavljeni po I. 1923. obdržali dane pravice, kakor tudi oni, ki so bili nastavljeni pred 1. 1923 in ki še-le bodo šli v pokoj. Po predpisih zakona iz 1. 1923 so v resnici gori omenjeni fondi postali za osobje odveč, ker je osobje dobilo pravico na pokojnino ne oziraje se na to, dali je bilo pri kakem fondu olj ne. ker so se po tem zakonu uslužbencu računala vsa leta službe za napredovanje ter pokojnino. Po tem pa se je zgodilo to-le: V finačni zakon za I. 1926-27,-je bila vnesena sprememba čl. 206 omenjenega zakona, ki se sedaj glasi, da se nastavljenemu uslužbencu štejejo samo nastavljena leta za napredovanje in za pokojnino. Pri tem se ni nič mislilo na pridobljeno pravico do pokojnin s članstvom v miro-vinskih fondih. Posledica je bila, da je bilo v ljubljanski .oblastni direkciji držav,- železnic okrog 140 uslužbencev degradiranih, t. j. oni so izgubili vse stopnje plač in so prišli na ta način iz najvišje plače na najnižjo. Pri tem se ni niti na to oziralo, da so ti uslužbenci tudi v delavskem staležu napredovali. Oni so izgubili po 400—500 din mesečno ali eno celo tretjino prejemkov. ■i-f* Potem je sledil nov zakon iz leta 1931 na katerega so bili vsi uslužbenci na novo prevedeni in uslužbenec A. B., ki je imel ravno 30 let službe, je bil preveden tako da mu je bilo računano 5 let. namesto, da se mu je računalo.20 let članstva v prov. fondu in 5 let tedaj skupno 35 let službe. Omenjeni A. B. je šel lani v pokoj z dejansko odsluženimi 36. leti pri čemur se mu je računalo le II let ter prejema čiste pokojnine reci in piši: 436 dinarjev namesto 130« dinarjev. V Mariboru je dosedaj že kakih deset upokojencev, ki prejemajo komaj eno tretjino pokojnine ter se vsled tega nahajajo v najbolj obupnem stanju, ii is. : » Sliaino uspela proslava 40-letnlce jubileja g. Maksa Sch5nherr|a ! V soboto, dne 5. novembra se je vršila v veliki dvorani »Uniona« svečana proslava 40-letniee poklicnega jubileja komponista in kapelnika »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« g. Maksa Schonherrja. Proslave se je udeležilo rekordno število prijateljev jubilanta in naše železničarske godbe. Vse točke svečanega programa je dirigiral jubilant sam. Po uvodnih koračnicah je nago- Razmere v mariborski tekstilni tovarni Thoma & Co. ored sodišiem Mariborske tekstilne tovarne so po večini v tujih rokah. Njihovi lastniki so ali Nemci, ali češki Nemci, ali pa nazadnje tudi Čehi satni. Tuji gospodarji so si pa po svojih tovarnah uredili tudi svoje posebne vladavine. Obdali so se s številnim spremstvom tujih mojstrov in podmojstrov, svojih rojakov, ki jim ob vsakem spopadu z oblastvi ali delavstvom stoje zvesto ob strani. ((Podjetniki jim zato plačujejo visoke plače, mnogo višje kot jih pa plačujejo za ista dela našim ljudem, pa čeprav opravljajo ti ista dela prav tako dobro kot tujci, če ne še bolje. Zato so jim pa tudi zvesti oprode v sreči in nesreči in jim nosijo na nos vse, kar se med delavstvom dogaja in kar ne bi bilo v skladu z »visokimi cilji« podjetja tako da je delavstvo, ki mu je nizka mezda edini vir dohodkov, docela v njihovih rokah. Podjetnik odpusti tistega, za kogar meni mojster, da je nevaren, ali za kogar mu pravi, da je za delo nesposoben. Ti tuji tekstilni mojstri in podmojstri so dejansko neomejeni gospodarji nad delavstvom v podjetju. Delavec ki hoče ostati v službi, se mora brigati, da se ne zameri vsemogočnemu mojstru, kajti sicer leti v kratkem iz tovarne. Ena izmed takih mariborskih tekstilnih tovarn je tudi »Tekstilna tovarna Thoma & Co.« Njeni lastniki so industrijalci Hans Ja-nisch, Titz Rudolf, Thoma Walter, ki so doma vsi iz Landskrona na bivšem čehoslova-škem ozemlju, ki pa danes že leži v Nemčiji, in industrijalec Ripper Emil. Letos spomladi je po več delavskih listih izšlo nekaj poročil o življenju delavstva v tej tovarni in njega nadlogah. Tako je med drugimi neka delavka v »Glasu delavca« z dne 4. februarja 1938 obširno popisala svoje doživljaje v tovarni. Popisala je,.kako se ji je spočetka še dosti dobro godilo, kako so ji obljubljali, da ji bodo skoraj povišali nizko mezdo. Kmalu se je pa prepričala, da ni vse iako, kot so ji obljubljali. Kadar je prišla zaradi povišanja mezde, kajti od nizke mezde ni mogla živeti niti sama kaj šele Dreživljati tudi moža, ki je bil brez posla in svojega otroka, so jo uradniki podjetja odslavljali, češ če ni zadovoljna, naj kar gre, saj imajo delavk na pretek, ki bi delale še za manjšo mezdo kot pa dela ona. Ker je bila mlada in brhka, jo je povrh tega jel zalezovati še neki tekstilni mojster, ki ji je obljubljal razne ugodnosti, katere ji on lahko da in ki prav gotovo niso majhne, če se mu vda. Ko pa s tem svojim zalezovanjem ni dosegel svojega nizkega namena, jo je začel šikanirati in io šikaniral tako dolgo, da jo je slednjič spravil iz podjetja. Tvrdka Thoma & Co. je zaradi tega članka vložila po svojem zastopniku dr. Voršiču Jq-sipu, odvetniku v Ljubljani, zoper urednika lista tiskovno tožbo, češ da je vse to laž in da je urednik z raznašanjem neresničnih vesti škodoval ugledu, časti in gospodarskemu kreditu podjetja. ^ Urednik, ki sta ga zastopala odvetnika dr. Škapin Karl in dr. Štempihar Ivo, je pa nastopil z dokazom resnice in navedel za priče številne bivše delavce in delavke podjetja da je vse, kar je delavka v svojem člančiču napisala za list, čista resnica. Dne 26. oktobra se je v Ljubljani pred okrožnim kazenskim sodiščem vršila proti obdolženemu uredniku že druga razprava. Sodišče je zaslišalo več delavk, ki so vse odkritosrčno povedale, da jih je tekstilni mojster podjetja Thoma & Co. Bali Josip res nadlegoval, jih zalezoval ter jih nagovarjal naj se mu vdajajo za kar jim je pa obljubljal, da se jim bo godilo bolje kot drugim delavkam. Povedale so, da ima ta tekstilni mojster vselej kako delavko, ki jo postavi nad druge, in ki mu o ostalih delavkah in delavcih prinaša pošte. Povedale so nazadnje da bi lahko navedle še mnogo drugih delavk, da je vse kar so izpovedale res, da so pa te delavke še v službi v tovarni in se zato ne upajo priti na sodišče, ker se boje za svoje službe. Okrožno sodišče ie po izvedbi vseh teh dokazov upravičeno smatralo, da se je obdolženemu uredniku dokaz resnice posrečil in ga zaradi tega oprostilo vsake krivde in kazni. voril jubilanta in mu čestital v imenu »Glasbenega društva želez, delavcev in uslužbencev« s. Eržen Viktor. Potem ga je pozdravila z lepo deklamacijo tnala Stanka Maukova in mu izročila skupno s svojim spremljevalcem malim Adalbertom Arlatijem lep šopek cvetja. V imenu godbenikov se je v prisrčnih besedah zahvalil jubilantu s. Edgar Perko za njegov trud in vztrajnost, ki jo je pokazal ves čas odkar je kot kapelnik prevzel težek in nehvaležen posel, da iz nepoklicnih godbenikov ustvari godbo, ki danes uživa ugled in simpatije v vsej javnosti. — Predsednik društva s. Simon Gajšek, ki leži bolan, je poslal g. Schon-herrju pismene čestitke. Potem je čestital jubilantu v imenu pevskega društva »Krilato kolo« 1. Koren. Razen teli čestitk je prejel jubilant kopico brzojavnih pozdravov. Dobil je v poklon tudi dve lepi diplomi od društva »Krilato kolo« in »Glasbenega društva železniških delavcev«, lovorjev venec od »Godbe tekstilcev v tovarni Ehrlich« in veliko šopkov. Občinstvo je burno aklamrialo jubilanta ki se je ves ginjen zahvaljeval. Godba je absolvirala program, ki je bil sestavljen iz večjega števila skladb, ki jih je komponiral jubilant, nadalje so bile na sporedu skladbe Wagnerja in Smetane. Po končanem programu se je razvila prosta zabava in ples. Prireditev je potekla' v sijajnem razpoloženju in je bila gotovo ena najlepših, kar smo jih imeli v poslednjem času. Zaključne prireditve Zveze grafiiarjev ob 70 letnici ustanovitve organizacije V soboto in nedeljo je organizacija grafi-čarjev zaključila praznovanje 70 letnice ustanovitve organizacije ki jo je proslavljala po raznih krajih mesec dni. Slavnosti in prireditve so imele namen, da pokažejo javnosti zlasti delavstvu, kako važna je strokovna organizacija in kaj vse lahko nudi članstvu, če je to trdno in zavedno. Prireditve so tudi dokazale, da je delavstvo zrelo, da lahko z uspehom vodi svoje organizacije. Prav grafična organizacija dokazuje to, ker so nje socialnopolitične in službene' razmere urejene kakor nikjer. Organizacija,.skrbi tudi socialno za svoje članstvo v taki meri, da je nima primere v nobeni drugi ustanovi. Organizacija je priredila v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice v soboto svojevrstno akademijo z godbo, petjem, recitacijami in prizori. Program je izvajalo skoraj izključno članstvo organizacije in je nudil prijeten užitek obiskovalcem, ki so dvorano napolnili. V nedeljo dopoldan se je vršilo istotam slavnostno zaključno zborovanje, na katerem je bilo več kratkih predavanj o razvoju organizacije, o nje humanem in kulturnem delu ki so pokazala jasno sliko pomena neodvisne strokovne organizacije grafičarjev. Zborovanje so pozdravili predsednik Delavske zbornice, zastopnik Strokovne komisije, podpredsednik in tajnik zveze grafičarjev iz Zagreba kakor tudi zastopniki drugih organizacij. Zborovalci so dobili absoluten vtis da je delavska strokovna organizacija zrela in sposobna, da se svobodno in neodvisno upravlja sama, pa tudi da so delavske strokovne organizacije. utemeljene v družabni potrebi, j.» TEZNO PRI MARIBORU »Vzajemnost« Tezno priredi v sredo, dne 9. novembra ob 7. uri zvečer v gostilni Felič Tezno predavanje »O vzgoji otrok«. Predava g. nadučitelj Vrane. Delavci-delavke, pridite! Vstop prost! — Vabi odbor. vemo ne ure ne dnevo... PAVILA V ZADNJEM ČASU SMO IZPLAČALI cele zavarovalne vsote ob smrti sledečih naših zavarovancev: SEMLIČ SIMON, Stanetinci 17, p. Sv. Anton v Slov. gor.; GORIČAN ŠTEFAN, Starše 1, p. Št. Janž na Dravskem polju; VRABL ALOJZIJA, Križevci pri Ljutomeru 37; KRIŽNAR ANTON,Zg. Bitnje 47, p. Stražišče pri Kranju; VVEILAND MARIJA,Maribor, Tržaška 59; ČESEN ANA. Dol pri Ljubljani 1; ' ’ ŠALAMUN IVAN, Celje, Kralja Petra cesta 28; SWATY KAREL, Št. lij v Slov. goricah 25; KUClč ANTON, Gora sv. Lovrenca 8; ZAPUŠEK VALENTIN, Zg. Jablanca 1, Šmartno pri Litiji; LESKOVŠEK HELENA, Celje, Tovarniška 8; DOLŽAN TEREZIJA, Zabreznica 13, p. Žirovnica; PERHAJ MARIJA, LJUBLJANA, Gosposvetska 13;; PJŠEK TEREZIJA, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 30; PUNGERČAR FRANČIŠKA, Loke pri Trbovljah 335; OBAL ŽUŽA, Murska Sobota, Aleksandrova 3; KOTAR TEREZIJA, Marija Magdalena, p. Št. Pavel; URATNIK VINCENC, Polzela 110; KRAGELJ JOŽE, Hrastnik 36; ■ RIŽNAR ANTON, Njivice, p. Radeče pri Zidanem mostu; VIDOVIČ FRANC, Rošpoh 98, p. Maribor; RANČAN MARIJA, Špitalič 16, p. Konjice; ! GREVOL GAŠPER, Guštanj 52; OBLAK ANA, Jesenice. Podmežakljo 27; : KOLAR JOŽEF, Sv. Križ nad Jesenicami 8; bULN URŠULA, Trbovlje I.; JAN IGNACIJ, Laško; WEBER ŠTEFAN, Jesenice, Gregorčičeva 1; PONORATZ LJUDMILA, Muta 26; DREMELJ ANTON, Zidani most 26; GOLOB NEŽKA, Šmartno pri Litiji; čERNEJ KONRAD, Morje 28. p. Fram; AICHOLZER FRANČIŠKA, Jesenice, Delavska 5; 1LERŠIČ MARIJA. Ljubljana, Bežigrad; MAVRI MARIJA. Škofja Loka. Spodnji trg 9; RAVNIKAR FRANČIŠKA, Ljubljana. Podjunska 12; OBREKAR AVGUST, Ljubljana, Einspilerjeva 15; KOPRIVEC PETER. Brezje; FEKONJA IVANA. Žerovinci 46, p. Ivanjkovci; ŠTEFE APOLONIJA, Tržič, Pot na Zali rovt 4. BREZPLAČNO SOZAVAROVANO VSOTO je »KARITAS« izplačala ob smrti 10-letnega Bogoljuba, sinčka pri nas zavarovanih staršev Merlak Frančiške in + Franca iz Jesenic. NE ODLAŠAJTE S PRISTOPOM V ZAVAROVANJE »KARITAS«! il flA V I M MM ^ NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE V JUGOSLAVIJI JAMSTVO DIN 80,000.000"— Prospekte ter navodila dobite brezplačno pri naših zastopnikih in pri »K A R 1 T A S«, Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice in »K A R I T A S«, Maribor, Orožnova 8. KARITAS FUSCIEN DOMINOIS Zabeležili smo že da je dne 26. oktobra umrl v Parizu, zadet od kapi, prof. Fuscien Dominois. Sodrug Dominois je bil izvanreden duh, velik francoski prijatelj Cehov in Slovakov.’ a prav tako Jugoslovanov, češki listi z veliko bolestjo pišejo o njegovi smrti, ki jim je ugrabila zvestega prijatelja, ko jim ]e bil najbolj potreben. »Lidove Novinv« prinašajo iz peresa pariškega dopisnika Ivo Duchačeka iskreno pisan članek pod naslovom: »Fran- coz, ki je ostal zvest«. Enako toplo se spominja zvestega Francoza, vedno nemirnega duha socialistično »Pravo Lidu«. Spoznal sem tega odličnega novinarja pred tremi leti v uredništvu »Prava Lidu« v Pragi, kjer je bival Dominois od prevrata naprej kot novinar, ki je z vso temeljitostjo in ljubeznijo dopisoval v pariške dnevnike in revije o Češkoslovaški. Popolnoma je obvladal češčino, a v par stavkih najinega razgovora sem videl, da je bil prav tako doma tudi v Jugoslaviji. Čez pol leta sem >ga zopet srečal o polnoči v praškem »Družabnem klubu«, kjer je bil obdan od čeških politikov novinarjev in pisateljev. Dr. Ripka, ki me je povabil tja na večerjo z nekimi hrvatskimi novinarji. me je hotel Dominoisu predstaviti, pa me je že poznal iz najinega narminutnega razgovora v »Pravo Lidu«. Bil je tudi tedaj o polnočni uri tak. kot ga slikajo sedaj praški listi: živahen, ljubeznjiv, povsod doma duhovit, impulziven. Potoval je vse svoje življenje po Češkoslo^ vaški čez in čez, pa ravnotako po Jugoslaviji. Romuniji, čez ves Balkan poročala je, zb'1?1 materijal, konferiral, predaval in pisal. Vmes J®-na pariški šoli vzhodnih jezikov predaval češki jezik. ... Z vso svojo dušo in s srcem umetnika je tuf-udan Češkoslovaški, baš zaradi tega 111 mogel prenesti katastrofe svojih prijateljev. Ko se je 26. oktobra zjutraj vračal s političnega potovanja k sveji rodbini v Pariz, mu Je pred vstopom v vlak odreklo njegovo zinU' čeno srce. Predlanskim sem po nekaterih paših društvih predaval o najnovejši politiki Francij baš na podlagi referata, ki ga je imel pokojni Dominois v političnem klubu »Pritomnosti« v Pragi. Bil je vnet pristaš politike Ljudske fronte v Franciji in je zato kakor piše ", Duchaček, kar popadel vsakega Francoza, kije odobraval munchenski mir in ni uvide* usodne napake Francije. Bil je bojevnik' • socialist brez miru in počitka. In tako se je izčrpal že s 50. letom. Padel je kot nešteto drugih velikih duhov, ki so preveč čutili in trpeli ob zadnjih udarcih. Dominois le med Francozi, kakor svoječasno Herman Wendel med Nemci: Vse svoje življenjsko delo je posvetil spoznavanju Čehoslovakov in Jugoslovanov in tudi delal za nje. Za obema ostaja praznina. Dr. Reisman- ICoiilek sadeužic Mislite tudi na živali! | nam marsikje uspešno služi. Prah in nesnago ...... . . , . ... I nam najbolje odvzame, osnaži pa tudi madeže Žival ki živi in umira kakor človek, ki se od kjsljnej vjna sadja jn rudečila Mastne prav tako veseli in žalosti, čuti in trpi, a vse ga tega ne more nikomur povedati in potožiti, ki ne more dopovedati svojega gorja brezsrčnemu človeku v njegovem jeziku, je še danes skoraj popolnoma izenačena mrtvi pri- ovrataike moških sukenj osnažimo na.toolje. če jih namažemo z zmesjo mila in salmijaka dobro obdrgnemo in nato izplaknemo s čisto vodo. Volnene in flanelaste odeje lepo očistimo v mlačni milnici, kateri dodamo na ve- rodi in skoraj brez vsake pravne podlage. Še dro vode ,_2 ž]icj sahnjjaka Preproge prav one skromne naredbe o varstvu živali, ki Jih temeljito osnažimo, če jih krtačimo s krtačo, vsebuje nasa zakonodaja, večinoma ne izva-j kj jo vedn() znova namakamo, v toplo vodo, ja jo in pogosto ostanejo celo najgrsi slučaji j j, prav tako dodamo na eno vedro 1—2 žli-mučenja živali nekaznovani. Dan za dnem cj salmijaka. Tudi barve so potem bolj sv?-snl? Priča surovostim ki Jih uganjajo; ge 2 vodo, kateri dodamo nekaj salmijaka, nad živalmi odrasth. Vozniki pretepajo to- {udj prav lepo osnažimo lakirano P0* vt.rno živino in ji dajo nezadostno hrano, psa imajo ves dan priklenjenega na verigi brez dovoljne hrane in vode, pa potem ni čuda, če deca, ki vse to opazuje, ne pozna usmiljenja do živali, če muči žuželke, martinčke. i>tičke, pa tudi domače živali. — Sami zakoni proti mučenju živali, pa če bi bili še tako strogi in če bi jih še tako ostro izvajali, ne bi mogli zatreti v človeku temnih in zlobnih kali in bi zato živalim, ki se ne morejo nikamor pritožiti, le malo pomagali. Zato je treba tudi v tem pogledu vzgajati predvsem mladino, dopovedati ji kako neizmerno korist ima človeštvo od živalstva, kako so živali naši najboljši prijatelji, ki jim pa vso njihovo vdanost tako slabo vračamo. Z vzigledom 111 besedo je treba navajati mladino k ljubezni do živali prav tako kakor k ljubezni do ljudi, saj je oboje v tako tesni zvezi in tisti, ki je surov do živali, je prav gotovo tudi surov do ljudi. O morilcu, ki je zasnoval grozotni letošnji dvojni umor na Pohorju vedo njegovi vzgojitelji povedati značilni dogodek iz njegovih šolskih let, kako je nekoč križal živo rnačko na drevesu. Tak človek je orav gotovo Siabši od toliko zaničevane živali. Matere, v čigar rokah je vzgoja mladega rodu, naj zato nikdar ne pozabijo na to važno stran svojega vzgojnega dela, nenehoma naj navajajo deco k ljubezni do slehernega živega bitja, do Jiištvo in vrata. Z razredčenim salmijakom' umijemo tudi krtače za lase nato Jih splahnemo in jih položimo na sonce sušit. Madež? od oljnatih barv očistimo, če zmešamo terpentin in salmijak, vsakega polovico, 1.1 s tem madeže drgnemo. Z isto zmesjo odstr mirno tudi star lak s pohištva. Nesnago od muh n* slikah odstranimo z rezino čebule, ki jo r>a' močimo v salmijak. Jabolka v kuhinji. Vse premalo še uporabljajo gospodinje Prl kuhi jabolka. Jabolka lahko združimo s krompirjem, kruhom, z moko z rižem, z zdrobom in še z marsičem drugim v prav okusnf in izdatne jedi, ki jih imajo otroci in odrasti' enako radi. Od jabolčnih jedi poznajo naš® gospodinje še najbolj jabolčni zvitek (štrudeO-Marsikje pa še tega ne znajo prav napraviti' Namesto da bi dali mast v testo, da bi til® boli krhko, jo polijejo po vrhu, kar n'ma nobenega smisla. V testo za jabolčni zvitek Je treba razen moke jajca, malo soli in potrebnega mleka ali vode dati vedno tudi tnal?, masti (zadostuje za oreh masti na dve pes*1 moke), pa še tudi žlico sladkorja. Testo j? potem okusno in krhko in se da lepo valjati-— Treba pa je, da se gospodinja ozre še P° drugih jabolčnih jedeh. Nekaj navodil za nie smo že priobčili. Za danes naj opozorim satu® črvička v cestnem prahu, do vrabčka na stre- še na jabolčno juho. Jabolka olupimo, razre- hi prav tako kakor do slehernega sočloveka, če hočejo, da jim bo otrok zrastel v dooro in plemenito osebnost. Salmijak v gospodinjstvu. Salmijak bi morali imeti vedno doma, ker žemo na krhlje in nato kuhamo do mehkega-Potem zmešamo 1—2 žlici moke z mrzlo vodo in damo v juho. Dodamo sladkor, kolikor S1 ga pač kdo želi. ščepec soli, cimt ali stolčen^ klinčke. — K tej juhi sodijo najbolje na koC' ke zrezane opečene žemlje ali kruh. Delavski pravni svetovalec Dajanje blaga mesto plače (Laško) Odgovor: Po zakonu je sploh prepov^' dano dajati zaposlenemu osobju blago na uP Vprašanje: Zaposlen sem bil pri cest- a)j pa mu dajati nakaznice za kake trgovc® nem odboru, ki pa meni, kakor tudi ostalim. narnesj0 piače, kot je to delal cestni odoor delavcem m izplačeval zaslužka v denarju, | Va-em prilneru. z 0zirom na to bi lahko za-ampak nam je dajal le nakaznice za nakup (,tevali od cestnega odbora še vedno, da blaga pri dveh trgovcih, ter smo morah te na- jzplača Va§ zaslužeki zlasli sertaji Ce se jej kaznice sprejemati namesto plače. Kljub temu, pravdi ugotovilo, da cestni odbor ni plata me je trgovec sedaj tožil na plačilo kupnine trKQVCU ničesar, tako da ste Vi s tem oško-za blago, dasiravno sem jaz vse blago, ki sem ga vzel pri njemu plačal s takimi nakaznicami cestnega odbora in zato od cestnega odbora nisem prejem nikake plače. Sodišče me je sedaj obsodilo, ker mu je cestni odbor sporočil, da trgovec ni dvignil pri njem nikakega denarja, ampak da sem dvignil denar jaz. To pa ni res, in bi mogel pričati o tem, da je trgovec prejel vse zneske od uradnika cestnega odbora, ki je pa takrat, ko je prišlo vprašanje sodišča bil bolan in je poročilo sodišču naslovil nek.drug uslužbenec, ki stvari ni tako natančno poznal. Ali lahko kaj dosežem zoper sodbo, zlasti tudi, ko je poteklo že več kot tri leta, odkar sem jemal blago pr trgovcu in je zato njegova terjatev tudi že zastarana? K 00 o e »»» D O e <3 t* HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO DELAVCEV V MARIBORU reg. zadruga z omejeno zavezo Frankopanova ulica St. 37 (v lastni Ulil) — Telefon 26-35 Račun pri Poštni hranilnici štev.: 13.143 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4°/0 odn. 5°/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. — Zadružni delež znaša Din 200'—. Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure dovani. 'Pa tudi trgovčeva terjatev proti \a je zastarana, ako v zadnjih treh letih ni® prizmli dolga in bi moralo zato sodišče loz zavrniti, ako ste sodniku to povedali. sodbo lahko napravite v 15 dneh odkar sodbo prejeli, priziv, če je znesek, za ''ateLf ga ste bili toženi večji kot 500 din. ' se morate zaradi priziva obrniti na kak odvetnika. Dolg v hranilnici de- Vprašanje: Prihranil sem si nekaj Pred bila narja in ga naložil v hranilnico. sem si kupil nato malo hišo, ker pa je hranilnica že pod zaporo in mi nii. 10;,® f0jilo plačati denarja, sem moral najeti po drugje in plačujem pri tej posojilnici otresti, dočim dobivam za svoj denar I obresti. Posojilnica, ki ji jaz dolgujem J , pravljena prevzeti mojo vlogo v prvi 0 nilnici, vendar le-ta noče na to Prista • lahko zahtevam izplačilo svojega dem Odgovor: Ce je hranilnica pod zaS&g izplačila vloge ne morete zahtevati . Vam je dolžna izplačevati le toliko, k določa odplačilni načrt, ki mora bit. v m ^ nici javno nabit. 1 at pa Vam hra v|o-. kakor ne more preprečit!, da.bl Vl S™dolŽ(i> go odstopili posojilnici, kateri ste sarm . ^ in lahko to zmeraj storite tudi proti nilnice. Z« ktntereii izdala tn urelmle Adtlf Jelen r Mariboru. — Tiska: Ltudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite^ Viktor trza* v Mariboru