Leto IL Poštnina platana o gotoolnf. Ljubljana, sreda 2. junija 1920. Štev. 124. mmmrn Ul VIVT ni uiui Cane po pošti: za celo leta . 518S‘— za pa! Sefa . H 3Z'— zb četrt leta. K Zl'— zo 1 mssBC. . ii V— Za Ljuliifang misiino ? li "3 Incromstvn ncančna H IZ'— Itoilnlso lil upraua: ii2-$2FjBsa uilca št. O UFBdB. telefon šfeu. 5G Posamezna Številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK L ’ • - . , Posamezna Številka 60 vin« mm Strokovna organizacija — rešitev pred K&Pitalisfl In komunisti. jtj ^y^°slovanska strokovna zveza je strokovno združiti vse jugoslo-sk° delavstvo. Zedinja ga v mogočne Veli^0Vne or&anizacije in jih druži v lepo mastno harmonijo. Pri tem delu je zadela na, hude srše- ’rimistnaSPr°tnike’ na kaP^a^st:e *n ko' ^ ^aPitalisti pihajo nanjo, ker se boje, liti °^° tnorali hi morajo ponekod de-n89?07® dela z delavci-komunisti, ki so IhhŽft ili *z nekdanjih socialistov kakor Upj. . z ličinke, so ljuti na njo, ker sc * boje, da jim otme iz rok njih ‘^Politični kapital. ^ glejte torej veliko sorodstvo! Nepre-taijl. ? Se zdi prepad na videz med kapi-sitii- in.Pomunisti. No oboje druži nena-jjtJ.^^lop. Obojim se hoče kapitala. Ka-hČHegt0m 0 b r a t n ega, komunistom poli- ^ri’i si mislijo: če imamo denar, ima-W . Dlaigi si mislijo: če imamo dikta-euot’ IIBa®o vse. Obojim je na poti močna strokovna organizacija — Jugoslo-MŠei ®trokovna zveza- Zato komunisti iiove ° >>beli Sardi«, ki Rm preprečuje nji-Haj lla&iene, kapitalisti pa, ki tnenijo, da ka(3ar°^° krščanski delavci tedaj krotki, J«ie , ki’e za kritje njihovih zločinov, se konj.2 ^sodami: »Saj se nič ne ločijo od bistov. Oboji so enaki.« treb °> za odgovor bodi povedano, da je t°liko spremeniti zadnje besede, v obo0r so krščansko misleči delavci proti enaki, enako neizprosni — ne-hei2t.Sni l)r°ti zločincem gori ali doli —, neb^0shi pa tudi v tem, da ne bodo od-4ew1 biti za las, dokler ne izvojujejo vsa ljUdsf, brava- To je njihova dolžnost. Na v~ sto apelirali, da se zavzame za l)ravi^° apeliran, ua se zavzame z, ^Hi»Cn?5še razmere, sedaj so ljudske or a V°j6®a sokapitalista dr. Kukovca, s tsjjp 3tranko so »zlati« socialisti sklenili ter na ta način zavlačujejo in rugL uiejo naredbo o delavskem dole k° ^©lavstvo to pustilo, to trpelo? triji -Jskani0> ampak to trdimo: V indu-lbazi'n, cel° v rudnikih se nahajajo gi-ti)a v]ski dijaki, ker jim revščina ni pu-tater udlrati in morajo preživljati bolno lad v 7* ~~ Ce bi tSi 1iudic bili P°stav,jeni !°bra vVlasteline’ bi smeli Pri ravT1° isti 'ov P° mnenju sedanjih višjih kro-adlti svojo lenobo v Karlovih varih, sto 30 s*cer siromašni delavci z ravno to j “iv-cr Siromašni aeiavci z ruvut v°rn ,°brazbo, no s plemenitejšim ču eif, t11," kar je glavno — ker delajo, ne JG° dobiti letnega dopusta. di,°k^0f!C- kapitalisti, in tudi Vi, biro-Po .ridto svoje nosove kvišku, nikar lb0 tite in ne varajte sami sebe! Natu,}^ delavskih dopustih bomo dobili ip^ aaredba o eksistenčnem m i -:nnjz& ^ sa bo izpeljala! — Strokovne Cl1e in delavske Zveze na noge! A. K. Kaka nebesa ima delavstvo pod komunistično diktaturo. Delavstvo pod diktaturo strada! Komunisti vseh dežel nastopajo najrajši ob časih, ko se v prehrani in v delu pojavijo za delavstvo težki časi. Tedaj so takoj pri roki komunistični agitatorji, ki ubijajo ljudem v glavo, da je treba začeti revolucijo, izpeljati diktaturo proletariata, razlastiti vse, pa so gotovo komunistična nebesa na zemlji. Delavstvo, trpinčeno vsled pomanjkanja hrane ter zbegano vsled brezposelnosti, kaj rado v takih slučajih seda komunističnim agitatorjem na lim ter dere ž njimi v — prepad. Že med tednom smo na podlagi člankov- ki jih je objavil avstrijski socialdemokrat dr. Bauer, ugotovili, da rusko delavstvo ne uživa diktature, marveč da je diktirano, vladano od peščice diktatorjev. Vlada je danes na Ruskem precej strožja, kakor je bila kdaj prej pod carjem. Tako ugotavlja socialdemokrat dr. Bauer. Danes imamo pred seboj podatke o komunistični diktaturi na Mažarskem. Ti podatki niso vzeti morda iz kakega kapitalističnega vira, marveč iz knjige mažarske-ga komunista Evgen Varga, ki je za časa. komunistične vlade na Mažarskem organiziral komunistično gospodarstvo. Te podatke obdeluje v posebnem članku glasilo avstrijske socialdemokracije. Naj se držimo tega članka! Kako in zakaj je na Mažarskem došlo do komunistične diktature? Varga pojasnjuje, da zato, ker je po prevratu padla avtoriteta in disciplina. »V tovarnah so se osnovali delavski sveti, ki so samovoljno določali mezde, samovoljno odstranjali ravnatelje, posamezna podjetja »socializirali«, to se pravi, proglašali so jih za last delavcev. Kapitalizem je bil brez glave. Delo se je vsak dan kršilo, produkcija je neprenehoma padala.« Tako popisuje Varga gospodarski položaj, ki je privedel do komunizma in ki je njega kakor tudi ostale prepričal, »da se more produkcija dvigniti le po diktaturi proletariata.« Soeialdemokraško glasilo dostavlja k temu: »To ni bilo več kot hladna uvidevnost, da kapitalizem ni več zmožen držati delavstva na uzdi, da je tedaj treba iskati drugih sredstev, ki naj delavstvo privedejo zopet k pokorščini. To je bila od vsega početka diktatura diktatorjev, diktatura nad delavci!« * Nastane vprašanje, s kakimi nadami pa so delavci šli v diktaturo. Nato odgovarja po knjigi komunista Varga socialdemokratsko glasilo sledeče: »Upali so seveda, da bo po in v diktaturi njihovo življenje postalo drugo, boljše. Le poglejte agitacijo komunistov povsod! Kaj pripovedujejo delavstvu? Da je njihova beda, njihovo trpljenje, njihovo pomanjkanje posledica vlade demokracije. Vse to bo pa z diktaturo proletariata takoj in temeljito izginilo. Odločno trde, da se bo po nasilni diktaturi proletariata njegov položaj v trenutku prav temeljito izboljšal-« Ali pa se je to res zgodilo? Zgodilo se ni na Ruskem. Pa na Mažarskem? Varga sam pravi, »da se mora posebno za tovarniško delavstvo položaj šele precej pozno izboljšati, da je celo od početka diktature nadaljnje slabšanje življenjskih razmer mestnega proletariata neizogibne!« Na drugem mestu pa priznava celo: »Uspeh se v največ slučajih more pokazati še le čez več let! To moram industrijskemu delavstvu odkrito povedati.« Tako pz-avi komunist Varga, ki jo na Mažarskem organiziral novo komunistično gospodarstvo. Mož je tedaj verodostojna priča. In če ta mož, ki je sam vodil vse delo, danes priznava, da bi še le čez več let mogel doseči svoj cilj. S čim pa begajo delavstvo komunistični agitatorji? Pravijo, da je prva reč diktatura. Ko je ta dosežena, bodo takoj nebesa na zemlji. Delavstvo slepijo in sleparijo, da ga pehajo v nesrečo. Ne bele garde, marveč diktatura komunistov je mažarsko zapeljano delavstvo spi-avila v nesrečo. In ta nesreča ga je tudi izmodrila. Glasilo avstrijske socialdemokracije samo piše: »Diktatura mora povečati gospodarsko bedo delavstva.« Pri tem se naslanja na Vargovo izpoved, ki pravi: »Zdi se, da mora diktatura obogatiti delavstvo, ker se pričenja z razlastitvijo zasebne lastnine na produkcijskih sredstvih, da se konfiscirajo milijarde dohodkov, pridobljenih brez dela- Lahko je domnevati, da se pri tein izboljša položaj delavstva. Toda, to se v resnici ne zgodi.« Zakaj ne? Varga sam pravi: »Ker se s tem zaloga potrebščin, ki jih delavstvo potrebuje ne pomnoži niti za cn kos. V prvem času diktature (več let!) ni mogoče zvišati produkcije tega blaga.« Nato pa opisuje Varga razmere, ki so vladale na Mažarskem: »Prehrana mest (pred vojsko) je bila mogoča le, ker je bil konsum kmetskih poslov in milijonov neizučenih delavcev tako izredno nizek.« »Glavni uspeh razdelitve je bil ta, da so na deželi bolje živeli.« »Kmet je malo delal, malo pridelal, dajal je odvisne pridelke le v zameno za pravo blago (ki ga pa v mestih ni).« S tem pa, da so na deželi bolje živeli, a manj pridelali, se je za mestno delavstvo položaj še poslabšal. Obenem se je vsa ost kmetskega prebivalstva obrnila proti delavstvu v mestih, ki je sedaj neizmerno trpela. Tako mora Varga sam izjavljati, da diktatura delavstvu ni koristila, marveč neizmerno škodovala. Uklenila je delavstvo v stroge predpise in trde zakone, ni pa imela moči, da bi bila delavstvu dala kruha- O nebesih, na. zemlji celo ni bilo govora! Tako je mažarsko zapeljano delavstvo slednjič vrglo diktaturo komunističnih nasilnikov, ker jo je vkljub lakoti bilo sito. Delavska stvar se bo dala izvojevati brez diktature, po demokraciji. Prava demokracija pa ima za temelj pravičnost! Zato krščanski socializem hodi edino pravo pot: pravice in ljubezni! Proč od ljudi, ki pehajo dela.vstvo v bedo! Pojdimo v boj za krščanski socializem! Živela krščansko-socialna delavska organizacija! Zvišane doklade vpokojencem lužne železnice. LDU Belgrad, 1. junija. Po poročilih komisarijata ministrstva za promet v Ljubljani bo upravni svet južne železnice po- višal dodatke vpokojencem te železnice za 50 do 70%. To povišanje velja od 1. maja dalje. USTAVLJENO STRELIVO ZA POLJ- ! SKO LDU Milan, 1. junija. (Dun. KU) Iz Trsta poročajo listu »Corriere della Sera«, da je v pristanišču prišlo do novega incidenta zaradi prevoza vojnih potrebščin na Poljsko. Na kolodvoru pri Sv. Andreju je bilo več vozov naloženih z razstrelivom, namenjenim na Poljsko. Delavska zbornica pa ni pustila, da bi sc vozovi odpeljali dalje, in je zahtevala, e ii vojne potrebščine izroče. Zaplenjen: vojni material so oddali topniški upravi. AVSTRIJSKI DRŽAVNIKI V BEL-GRADU. LDU Dunaj, 1. junija. (ČTU) Državni tainik za prehrano Loewcnfeld-Russ odpotuje jutri zjutraj s svojim strokovnim referentom v Belgrad v svrho obnovitve kompenzacijskih pogodb. V Beigrad pride tudi državni tajnik za trgovino Zerdik, ki se mudi v Padovi. Sirite Ječerni !isi“! Izlet na Koroško! Jugoslovanska Strokovna Zv. prireifi! dne 13. junija izlet k Vrbskemu jezeru na Koroško. Zjutraj gre posebni vlak iz Ljubljane in pride okrog polnoči nazaj. Ob Vrbskem jezeru bo veselica, godbe, petje, srečolov itd. Vabimo vse ljubljanske in okoliške, gorenjske ter koroške skupine, da se naše prireditve polnoštevilno ude- Pojdite na Koroško, da vidite njeno lepoto, da spoznate njeno vrednost! Pokažimo Korošcem, da v njihovem odločilnem trenotku, ko napenjajo Nemci svoje zadnje sile, da odtrgajo la najlepši del Jugoslavije skupni domovini, čutimo z njimi krvno bratstvo, ki ga ne trgajo mv bene Karavanke! Vse, k’ se nameravajo izleta udeležiti, naj sc prijavijo pri svoji skupini ter naj hkrati vplačajo polovično vožnjo (računano od dotične postajo do Veirinja j Skupine naj nam sezname in denar takoj do-pošljejo. Natančnejše podatke še pravočasno objavimo, zaenkrat rabimo nujno število udeležencev. Delavske godbe in pevski zbori naj se izleta korporativno udeležijo. V se prijave rabimo naj kasneje do 9. t, m. Krščansko delavstvo hoče pokazaii, da pozna tudi napram narodu in domovini svojo dolžnost in ne prodaja pod krinko mednarodne soc. demokracije svojih bratov nemškemu imperializmu. Jug. Strokovna Zveza v Ljubljani. Al. Ko ... r. Draginja In drugo« Draginja, ki ie zadnje čase tako grozeče naraščala, je sedaj pričela popuščatL Mogoče je celo, da sc spremeni na živilskem trgu v pravo paniko. Cena moki, ki je bila preje 16 k in še čez in se je z vso sigurnostjo napovedovalo, da bo dosegla ceno 20 k, je pričela naenkrat padati. Vsak, kdor ima kako, četudi malo — za* lego, skuša, da se blaga čimpreje znebi, ker se boji, da bo pozneje še več izgubil. Vzrok temu je prepovedan izvoz in pa bogata letina, ki se nam obeta. Dosedaj je bil padec cen zato nemogoč, ker ni bilo konkurence, —trgovskega tekmovanja — blaga je manjkalo, ker se je izvažalo iz države, kar je bilo odveč in še več kot bi se smelo. Nova vlada je pa vrata izvozu zaprla, dokler se ne krije potreba domačega trga. Na enak način je padla cena krompirju, katerega preje ni bilo dobiti. Zahtevalo se je zanj bajne cene — 5 celo 10 k za kg. A naenkrat je sedaj prišlo na trg toliko krompirja, da je cena padla tekom poldrugega meseca na 1 k. — Enako je pričela iti tudi vinska cena rakovo pot. Vino je imelo že ceno 16 do 20 k in tudi čez, danes se ga pa že dobi dokaj nižje, in čimbolj se bomo bližal: novini in čimlepše bo kazala nova letina, tem pohlevnejše bodo cene. Pri vsem tem je pa treba vpoštevati, da se danes na trgu ne dobi cenejše moke na debelo kot po 14 ali 15 k. Če se kljub temu prodaja na drobno ceneje, je to čuden pojav, ki se pa da razlagati le z bojaznijo, da bo cena padla še bolj in se hoče z znižanjem cen obvarovati še večje pričakovane zgube. Iz vsega lega se razvidi, da odločilno načelo v trgovini, povpraševanja in ponudbe, to je konkurenco, še ni izgubilo svoje veljave. Cene bodo padle, kadar bo dovolj blaga, da si bodo producenti in prodajalci med seboj konkurirali, blago ponujali, — preje pa ne. To pa velja za vse vrste blaga. Kdor hoče torej premagati1 draginjo, mora delati, da se čimveč pridela in izdela in temmani izvaža. Izvažati se sme šele tedaj, kadar je krita domača potreba, po primernih cenah. Z vednim dvi-r ganjem cen na eni strani in plač na drugi strani se je stvarilo pri nas tako nezdravo ozračje, da je bilo pričakovati eksplozije, ki bi raznesla ne le konsumenta, ampak tudi producenj.p. Vedne stavke so vznemirjale delavstvo, neznosna draginja je pa spreminjala v revolucijonarja vsakega še tako solidnega meščana, zato je bil zadaji §£ev. l24< č**, izvažala po konkurenčnih cenah svetovnega trga, ter bi potem na ta način dosežen prebitek razdeljevala v obliki dividende ■me na kapital, ampak na producente, ki so ji, dobavili posamezno blago. To se pravi z eno besedo: Moka naj bi bila doma 2 K za kg; izvažala naj bi sc pa magari po 10 kron ali še dražje, kakor bi bil pač svetovni izvozni trg. Dobiček bi moral iti nazaj v žepe producenta, ki bi bil zato edini upravičen. S tem bi se tudi nehalo vsako skrivanje blaga, zadruga bi pa razpolagala z obilnim kapitalom, ki bi se tvoril iz presežka, doseženega pri eksportu. ITALIJANI BOMBARDIRAJO LES. LDU Belgrad, 1. junija. Iz Podgradca je dožla vest, da so Italijani bombardirali Lež, ker so jih pred par dnevi napadli v »količi Arnavti. BOJKOT MAŽARSKE, LDU Amsterdam, 1. junija. (OKU) V Včeraj se vršeti seji medzavezniške zveze transportnih delavcev je generalni svet te rveze sklenil, da se udeleži bojkota proti Mažarski. ’ Odposlanci Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Švedske, Norveške in Danske so izjavili, da bodo v njihovih deželah sledili pozivu kakor eu mož. Dežele, ki niso bile zastopane, bodo izdalo enak proglas še ta teden. BOJI MED POLJAKI IN RUSL LDU Kodanj, 1. junija. (Dun. KU) Po brzojavki iz Varšave javlja poljski generalni štab: Vzdolž železnice od Polozka proti jugovzhodu postajajo napadi boljše-vtkov vslcd velikih izgub in vslcd pomanjkanje živeža in vojnega materijah slabej- ni. Nov poizkus boljševikov, prekoračiti Berezino, se je izjalovil. Dve pehotni diviziji in ena konjeniška divizija, ki so dospe- li na vzhodni breg reke, so bile uničene. Ujeli smo preko 2000 ujetnikov. Ob Dnje-stru smo z ukrajinsko vojsko odbili vse napade. Pričeli smo ljut nap^d, pri čemer smo zavzeli mesti Szabokrzyko in Obo-cknvko. ČEŠKOSLOVAŠKA. LDU Praga, 1. junija, (ČTU) Mlnistr-sfci predsednik Tušar je v današnji seji poslanske zbornice izjavil da je prejšnja vlada izpolnila obljubo glede razpisa volitev v narodno skupščino in sklicanja parlamenta. V precfpogajanjih ni bilo mogoče pripraviti definitivne parlamentarne konstelacije, Stvarno in politično se opira rekonstruirani kabinet na prejšnje skupine strank. Nadalje je naglašal, da razumevajo Čehoslovaki s človeškega stališča položaj Nemcev in Mažarov, ki se le težko prila-godujejo novim razmeram časa, Čehoslovaki pa morajo svoj državnopravni položaj natančnejše označiti. Češki narod je ustvaril začetkom srednjega veka to državo, ki jo je vnovič vzpostavil s pomočjo Slovakov, Prepričani smo, da bodo Nemci pri izgraditvi države mimo sodelovali, Glede tešinjskega vprašanja je izvajal ministrski, predsednik, da Čehoslovaki ne goje na-pram Poljakom nobenih sovražnih čustev, da se pa ne bodo odpovedali svojemu pravu, ki ga bodo branili, Čehoslovaki hočejo živeti s sosedi v miru. Kar se tiče zunanje politike, bo čehoslovaška republika hodila v dosedanji smeri, AVSTRIJSKI ČASTNIKI NA MAŽARSKEM. LDU Budimpešta, 1. junija. (DKU) Glede dejanske podlage včerajšnje verbalni:; note avstrijskega državnega kancelarja dr. Rennerja, mažarskemu poslaniku na Dunaju dr. Gratzu doznava ogrski dopisni urad, da je v Zalaegerszegu začasno nastanjenih skupno 80 avstrijskih Častnikov, in sicer v taborišču vojnih ujetnikov, ki je sedaj prazno. Ti častniki so pribežali na Mažarsko, da bi si poiskali tu služb. Ne bi bilo umestno, da bi se jim ta prošnja zavrnila, tembolj ker je bilo to ugodeno tudi ruskim beguncem. Prijazno mažarsko ljudstvo bi se proti avstrijskemu ljudstvu ne pokazalo rado neprijazno in je tem častnikom priznalo pravo gostoljubje, kakor pristoja vsakemu tujcu. Da so se za to izdajale veijje vsote, ali da so fee celo nabirali vojaki', o tem ni tu ničesar znanega. Ako je podrejen obmejni organ zagrešil malo nepremišljeno dejanje, se more govoriti le o osebnem činu doti enega organa, za kar se bo moral zagovarjati. Mažarske oblasti so praviloma dovoljevale pravo gostoljubja le častnikom neoporečnega enačaja in pri interpretaciji zaščitnega prava nikakor niso posegale tako daleč, kakor se je to zgodilo na avstrijski strani, kjer so navadni zločinci mejo prosto prestopali in so pred očmi avstrijskih oblasti nemoteno živeli. (Kakor poročamo na drugem mestu, gre tu za sledeči slučaj: Avstrijska vlada je očitala Mažarski, da se na Ma-žarskem zbirajo čete monarhističnih zasebnikov proti Avstriji.) „DeIavec“ — molči. Pričakoval sem, da mi bo »Delavec« v svoji »poštenosti in resnici« odgovoril ua moj poziv, naj pride z dokazi na dan. Tega ni storil. Da bi se on drža) svojega sklepa, da se na »Večerni list« ne bo več oziral, mu ne verjamemo, ker vemo, da ne drži rad besede. Samo za pet dokazov sem prosil gospode okrog -Delavca*, a jih nimajo, So-drugi-voditelji so dobro izvežbani v zmerjanju na krščanske socialce so v resnici »strokovnjaki« v zavijanjih gotovih dejstev- Jugoslovanska Strokovna Zveza jim jc trn v peti, na poti jim je, ker jim ovira njih nepošteno delo, Dočim sodrugi a la Tokan in drugi razmetavajo s programom svoje stranke kar na debelo okrog, ter z istim slepijo delavstvo, pa dosega J. S. Z. vidne uspehe na strokovnem, in zakonodajnem polju. Tega dejstva se ne da zakriti, zato treba nametati žgočega prahu v oči vsem onim, ki po mnenju sodrugbv pri Strokovni komisiji (soc* dem.) ne smejo tega videti. Nas to nič ne boli. Radevolje prepuščamo vam vse tako »slepo in nezavedno« delavstvo. Že dejstvo, da so sodrugi okrog »Delavca« stisnili rep med noge ter se poskrili pred dokazovanjem, je dokaz, da je vse njih pisanje gola laž, da so vsa natolcevanja samo znak podlosti v boju, ki ga vodijo sodrugi proti naši organizaciji. Disciplino organizirane delavske armade kršijo sami. Razlika, med našim iti njihovim- programom je bistveno le ta, da mi ne vzgajamo sovraštva proti drugim stanovom, Iti. si s poštenim delom služijo svoj kruh in ki služijo spl osno sli.. To pa vendar ni razdiranje delavske armade. Sodrugi molče tudi o tovarni Pollak v Ljubljani. Zakaj ne podaste dokazov, da smo mi zakrivili odpust delavk? Bolje, da molčite, kajne? Je nevarno, da bi krogla namerjena drugemu, priletela nazaj v tistega, ki jo je izstrelil- Vi nimate dokazov, zato molčite. Bojite se, da ne bi prinesli mi tw dan vsa ona črna dejstva, ki ste jih zakrivili nad delavstvom. Zopet pozivljete vaše vrste k odporu proti nam, in sicer k »temeljitemu^ odporu, katerega mi dobro poznamo. Ne vstrašimo se vaših pretenj, tudi ne dejanj, saj so izvor besnosti. Mi smo pripravljeni da odbijemo vse napade. Ako bodo ti medsebojni boji za delavstvo koristni, bo pokazala bodočnost, danes vemo samo to, da na račun delavske stanovske nesloge, drugi kapital kujejo. Torej sodrugi krog -Delavca«, nadaljujte svoje ■- pošteno* delo, pišite le vedno Še v duhu vaše omike in »zveličavne« ideje, imeli boste na strani ves preleta-rijat, seveda tak. proletarijat, ki ima trebuh za boga in katerega vzgoja po vaših navodilih bo slična vzgoji, divjih Zulukal-rov, katere današnje ljudomile svetovne velesile tako vzgajajo, da so dan za dnem neumnejši, to pa radi tega, da jih. potem lažje izrabljajo. Za tako vzgojno delo ste kot nalašč vstvarjeni mojstri in strokovnjaki. Nam ne bodete s tem nič škodovali- Da ne poznate načelnega boja, to te že zdavnaj in neštetokrat izpričali. Obžalujemo vse poštene ljudi, ki so se nasedli na vaše laži. Prej ali slej bodo sprevideli, za kakimi ljudmi so capljali' Da bi takrat le ne bilo prepozno za reveže! Proti vašemu nepoštenemu dslu bode nastopala naša organizacija vedno in bo čuvala delavstvo pred izdajstvom, ki ga vi izvršujete nad njim. Krščanski socializem se razvija. Še je dovolj pametnih delavcev in delavk, ki slede temu socializmu, vrste teh se dnevno mnoče. Govorile bodo te množice, kdo £r_ še »Grazer Volksblatt«, da je ^ pot pač zato ostal doma, ker je nasta ^ Jugoslavijo in Italijo nov spor iuia®,a0jl hoditi v hišo enega izmed dveh s zaveznikov. Lisi pravi, da bi bilo v, r Jtt su obeh držav — tako Avstrije jeli goslavije — ako bi sc sklenila za zadovoljiva trgovinska pogodba. * slovenskemu prebivalstvu da bi J“0 ženo, ako bi se izpostavile redne darsko prometne razmere z aV ijgp, ^ deželami, s katerimi jih vežejo >-cin zgodovinske vezi. To bi ublažilo nezadovoljstva med Slovenci ter bi P^cr udanejši in navdusenejši državljani ^ slovanske države. To skrb za Slove . ^ te nauke naši vladi bi si bil graški hko prihranil. Slovenci vemo kljub nedestatkom naših sedanjih notranji Visoka ženska z velikimi, temnimi očmi stoji v vratih, na rokah drži dete, jopo ima razpeto na prsih, ki so umazane in usahle, povešene. Dete kriči, s svojimi majhnimi prstki praska velo, gladko telo materino, stiska se k njenim licom, cmoka z ustnicami, za minuto umolkne in znova kriči z večjo silo in zopet tolče z rokami in nogami na materine prsi. Ona stoji kot kamen in njene okrogle oči, podobne sovinim, so nepremicue — trdovratno so vprte v eno samo točko pi i.d seboj. Čutiš, da ta pogled ne mnj-e videti nič drugega, kot. kruh. Trdno je stisnila ustnice in diha skozi nos, nozdrvi ji podrhtavajo, polagoma udihava okuženi, gosli zrak ulice — tak Človek živi ob spominih na hrano, ki jo je užil včeraj, ob misli na košček kruha, ki ga je snedel, sam ne ve kedaj. Dete kriči, krčevito zvijajoč se s svojim majhnim, žoltim telescem — ona ne sliši njegovih krikov, ne čuti udarov .., Starec, dolg in suh, z roparskim licem, brez klobuka na sivi glavi, je stisnil rudeče veke svojih oči in previdno brska po kupu smeti in zbira kosce oglja. Ko hodijo mimo njega, si nerodno izravna svoj trup in nekaj mrmra. Mladenič, zelo bled in suh, sloni na drogu svetilke, s svojimi sivimi očmi gleda po ulici in včasih strese svojo kodrasto glavo. Njegove roke so globoko potisnjene v hlačne žepe in krčevito migljajo s prsti... Tuaj v teh ulicah je človek bolj očividcu, slišiš njegov glas, ©zlovoljen, razdražen, maščevalen. Tukaj ima človek obraz izstradan, vznemirjen, bolesten, Oči-vidno da ljudje čutijo, gotovo je, da mislijo. Kar mrgoli jih po teh blatnih kanalih,' eden se drenja ob drugega, kot peresa v motni potočnici, vrti in obrača jih sila , oživlja jih živo hrepenje, snesti neka?« žc bodi. , ^ fii' V hropenju po hrani, v mish*1 p<,t!i sladi, da bi bili siti, požirajo s s..[l0vil5 nasičeni zrak, v temnih globinah n'^tvc duš se rode ostre misli, pretkano nedovoljenih želja. ijoCJ Oni so podobni bolezenskim rn^f^0 iS3 v želodcu mesta in prišel bo čas«. ^ p-bodo zastrupili z ravno temi s^rlI^j'aj, terimi jih tako dobrohotno pita L & Pod svetilko stoji fant in ud časa stresa z glavo, in krepko stis® ne zobe. Zdi se mi, da ga razumcin,o misli, česa si želi — imeti krepko* ff* jSto« silo in krila, na hrbtu si žen. da bi se nekega One vzdignil „ vjV° roke bi pustil v njem kot dva jeki1’11 da in podrl bi vse na kup smeti ’nfU^0je''1 opeko in bisere, zlato in meso cei*vJ steklo in milijonarje, blato, idiote. ^o zasatrupljeno drevje in te o^fOITin gonadstropne, do neba segajcce •' vse, celo mesto bi podrl na kup, y . blata in ljudske krvi — v ta Prv°!' * 7^' teni kaos, iz katerega je tisty3.il ^ ravno, da se take želje BorSfal0_:,1je ganili mladeniča« Kjer delo zasuz ^ K ganili veka, ustvarjajo, veka, tam ni mesta za svobodne tam ne more cvesti ji» kakor misel razrušiti vse, strup'® osvete, neukročeni protest žtva • ^j0v®*v,' gona. Zato je razumljivo, da oC ^jel ki »o mu pokvarili dušo lfu«’c’ pričakovati usmiljenja do ujili- _ to Pfr Človek ima pravico osvete mu dajejo ljudje sam: (Dnlie-) vico ej Prav dobro soditi ogromen razloček eJ* Uekdaj, ko stno bili državljani druge u7e.v bivši Avstriji in danes, ko smo svo-odni v svobodni svoji domovini. Ravno-a o vemo, da se avstrijskim državljanom anes gospodarsko neprimerno slabše go-i nego nam in da je Jugoslavija nasproti vstnji prava obljubljena dežela- To pa , seveda ne ovira, da ne bi želeli upo-ve gospodarskih zvez z Avstrijo, ki je neposreden sosed. Mi hočemo živeti in estransko napredovati, kar je mogoče le, Beje^6^ razma^a nc °virajo nikake n" ^^^'-stična zarota v Avstriji-a j7^aiu so aretirali bivšega topniškega lienT°^I1^a Kuna Hoynigga, ki je osum-Jj da ]e na. Ogrskem zbiral armado protez °P?ev' obstoječo iz častnikov, s ka-je hotel vdreti v Avstrijo. Kakor po-j, aJo sedaj, so bili po hišni preiskavi pri aretirani trije mladeniči. Na ^ aži njih izpovedb je bilo ugotovljeno, lik*56 1 m nabira)° vojaki za avstrijsko le-^ l?3, Madžarskem. V Zalaegerszegu po-Hovn ^0rmacMa bi po izvedbi nekega H sokrivca morala jeseni leta ]j0 jv^ .ti ali preko Štajerske ali pa preti- o Novega mesta v Avstrijo, ■ V Avstriji monarhijo, Po izpoje n^_~ruž'h aretirancev, ima formacija VAtoT^’ v Pr'meru državljanske vojske , Posredovati in skrbeti za red. jj»=L, . dolska ostane katoliška, Tirolski pfA.je sklenil, da veljaj poslej L ',a Sv. R. T- v Inomostu kot cer-^ deželni praznik. 1 boj na Nemškem. Meščanski litve^ ^°nakovu je skušal doseči za vo-®Qotno fronto vseh meščanskih Ujjj ’ a stvar se ni posrečila. — Na vo-fiastm!',Sh0du Ceritruma v Paderbornu je t mo2ni škof pl' in t0Pl0 stran« ^ oli-ane, naj vztrajajo zvesto na •Jaues 6ntruma’ ki J° hil vedno in jo še ^ .Njihova najmočnejša hramba in opo-r.Se.m življenju. Proti ', ^ .v Turki so započeli r0dov,enten^ syeto vojsko. Mohamedanski So 2 vstali proti enientnfm četam, ki v p,] dežele bivše Turčije. Posebno dilo p1”* ’n Siriji se je ententi slabo go-Se^j. ranc°zi so bili včkrat precej tepeni. Som : ^°čajo, da so Francozi med Killi-ajUp n, ^ntabom arabske in turške upor-čutno porazili. “&siwpi> novica. ^radnozdravniška služba je raz-j4jo jj* ^ Kočevje. Interesenti se opozar-Razpis v Uradnem listu. vo av. JožeSa v Tržiču je prav proslavilo 70 letnico g. knezo-Hat>oi m nede>io 30. majnika. Občinstvo je oS° dvorano Našega doma. Pred le-°%ic no P°dcbo s cvetlicami in tro-Je imel zastopnik delavstva Ivan opi^j \c Primeren govor, v katerem je ,VseJi -5?..° našega škofa, ki ga je izvršil na Voronv osobito na delavskem. Za go-H4r0cj mešani zbor zapel vrlo dobro par ^stor, .V, Nato so pred podobo nastopili Orl- ^ru®tva, ženskega odseka, Or-»’ delavske zveze, učenec me-®°le A. Kavčič pa jc s posebno SQ proslavljal jubilarja. Igralci igro Ljubezen in sovraštvo, fin^jjv r^iave pridobitev ia odsvojitev, Ure,,^ minister je določil rok, do ka- re2a • umstcl' Je t« v j določili prijave pridobi- a odsvojitev v smislu čl. 62. za 30. davku na vojne dobičke, z ^ijemt. 1. Pev&k katero društvo ima na razpolago »Lju^, točke za Revčka Andrejčka«? frotj * i prosi, da mu jih posodi ^ajšnjemu povračilu. Društvo za mladinsko oskrbo m ie Spre Varstvo za tržiški sodci okraj se Sdadi*^0 v krajevno zaščito za deco in Poverjeništva za socialno skrb, iv0 2a zaščito dece in mladine. Dru- n° {vo j7 .----------------------—----------------— reWalc^ace^° poslovati s 1. junijem in bo fo raHc in ^ yse prošnje za enkratno podpo--ce ^ ^evalo rejnino dosedanjih podpi-okraj,j stanujočih v tržiškem sodnem ^ba a ^radni prostori so v hiši predsed-^istva g. Karola Pirca št. 90, pripri Koze v Gradcu. V Gradcu se je te dni več slučajev osepnic. ^,!^e dne 1, junija na zagrebški 60 dolar 90 K, 100 avstrijskih kron K, ifU ® bolgarskih žigosanih levov 170 ^ovaŠk,iCar&k rubljev 160 K, 100 čeho-«la.t L ^ron 220 K, 1 dvajsetkronski CoskiU t ’ ^ angleški funt 400 K, 100 fran-K, lAfi ankov 780 K, 1 napoleondor 340 skih i . nerQških mark 290 K, 100 rumun-^J^210 K, 100 italijanskih lir 590 K. ns?ln> s^o PF^avanjč. • KrScansi'r, žen- niem •j- ", °'{ priredi v peiek po sv, RcS-2večer\ .fsu t- j. 4. junija ob 20. uri (osmih ^u. Pr(Jidvno Predavanje v Ljudskem do-rSeUčiliši/.aV? .šolski nadzornik in aoi>- nastavnik gospod dr. Mi-kako zaobrniti sedanji časovni tok, K predavanju so uljudno vabljeni vsi ljubljanski krogi zlasti še očetje in matere ter vzgojitelji in vzgojiteljice, Ij Korošci v Ljubljani. Državna deška in dekliška meščanska šola' v Borovljah priredi s svojim, pevskim zborom, ki šteje nad 70 dečkov in deklic, 11„ 12. in 13, junija t. 1. izlet v Ljubljano. (k) Ij Gg. člane stolne Vincsndjevc konference sv. Nikolaja, ki se zadnje čase niso udeleževali sej, prosim, da se polnoštevilno udeleže stolne procesije sv, R. T., da pokažemo naše versko prepričanje tudi na zunaj. —■ Predsednik. ]j Doba kislega mleka se je pričela strah mater in gospodinj. Ne mislimo namreč tistega kislega mleka, ki si ga. kdaj vsak rad privošči za popoldansko južino ali večerjo, ampak za zajutrek ali za drugo porabo v gospodinjstvu, pa se kakor hitro pride na ogenj posili zasiri. Na ta način izgubi družina, posebno otroci zajutrek; piti je treba črno kavo ali čaj, kar bi še ne bilo najhujše, ako bi imeli dovolj sladkorja. A tega je ravno toliko, da se beli kavi »pokaže«, za oslajenje črne kave ali čaja ga imajo samo verižniki. Zato je mleko za družine tem važnejše in po-trebnejše živilo- Obrtna oblast je v zadnjem času dovolila zvišanje cen mleku, obenem je pa napovedala najstrožje nadzorstvo nad prodajo tega živila. Uspeh je pa ta, da mlekarice še nikdar niso prodajale tako nezanesljivega mleka. Vse stranke, ki kupujejo mleko v mlekarnah se pritožujejo, da se jim mleko vsaj vsak drugi dan zasiri. Ako neseš mleko, od katerega sl napravila poizkus na ognju in se ti je zasirilo, nazaj v mlekarno, se mlekarica brani vzeti prodano blago nazaj, češ: »Kaj mi mar ,kar dobim, to prodam,^ Sveže, zanesljivo mleko dobe lc posebni priporočena in prijatelji. Tako ne sme iti vec dalje. Magistrat naj poskrbi, da bo trgovina z mlekom svobodna in da se bo za pošten denar dobilo pošteno blago, Mlekarne morajo biti za kakovost mleka odgovorne in morajo mleko, ki se pri poizkusu na ognju zasiri, vzeti nazaj in vrniti denar. Potem si bodo mlekarne premislile, prodajati skisano mleko kot sveže. ij Zastrupljen]© na Golovcu- Včeraj zvečer se ja zaključila razprava proti dijaku Perkotu in šoferju Kolesi. Porotniki so krivdo obeh soglasno potrdili ter je bil Perko obsojen na 8 let, Kbleša pa na 2 leti težke ječe. Ij Če sc mlsko kvari. Mlekarica Pavla Kermavner se je zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Ljubljani, ker se je dognalo, da je prodajala z vodo mešano mleko in je posnemala smetano z njega. Obsojena je bila na 14 dni zapora, Ij Ksr so prodajali pokvarjeno moko, je ovadenih več mokarjev sodišču, katero take grešnike kazpuje. navadno z zaporom. Gre za grenko in kislo moko- lj »Revčka Andrejčka« bo igral Ljud-ski oder v nedeljo zvečer. Opozarjamo na to priljubljeno narodno giro, ki bo ob enem zaključna predstava Ljudskega odra za to sezijo. lj Internacionalna nogometna tekma se vrši v petek dne 4, junija 1920 ob 19. (7.) uri popoldne na prostoru S, K. Ilirijo S, K. Germania (Gradec) proti S. K. Slovan (Ljubljana), na kar se slavno občinstvo opozarja, da je to prva internacionalna nogometna tekma, kar obstoja slovenski S, K. Slovan v Ljubljani. (K) lj VerižuiHtvo s tobakom, Pišejo nam: Ljubljansko policijo opozarjamo, da cvete na Karlovški cesti še vedno verižništvo s tobakom, Ta posel opravljata en moški in ena ženska, ki sta že precej tobaka spravila v Italijo. Tobak nosita mimo dolenjske mitnice v velikih košarah, v katerih je na vrhu naložena solata. Hodita o belem dnevu- Policija naj se malo zanima za notranjo vsebino teh košar! \ Izpre<3 porotnega sodišča. NEVARNA VLOMILSKA DRUŽBA- Današnja razprava pred ljubljansko poroto je tudi senzačna, ker sodijo porotniki nevarno tatinsko družbo, katero, so tvdrili begunci iz zasedenega ozemlja France Kosič iz Pliskovice, Švara mu pravijo zločinci, Janez Vodopivec tudi iz Pliskovice, zločinsko ime Bože, Alojzij Bor-žek, tudi iz Pliskovice in Jože Ferletič iz Opatjega Sela. Možje so delali z umetnim vlomilnim orodjem, predrzno so vlamljali in previdno skrivali ukradeno blagoč V noči na 22. oktobra 1919 s,ta France Kosič in Janez Vodopivec vlomila v pisarno zavoda sv. Stanislava in oškodovala zavod za 27.500, profesorja Franceta Omersa pa za 93.000 kron, Alojzij Boržek in Josip Ferletič sta pa s nasvetovanje in s poukom vodila vlom. Zasluga ljubljanske kolodvorske policijske ekspoziture ie da so se zločinci izsledili in aretirali. V preiskovalnem zaporu sc zločinci mesece in mesece tajili, šele pisma, katere so obtoženci izmenjavali med seboj,' ki jih je zasegel preiskovalni sodnik, so povzročili, da je Kosič od-faito .priznal svoj? in. krivdo svojih tovari- šev. V Zagrebu so se dogovorili, da bodo vlomili v zavode- Dan pred vlomom so bili vsi trije v Št, Vidu in je Ferletič pokazal, skozi katero okno naj se vlomi, Ferletič in Boržek sta se odpeljala nato v Zagreb, Kosič in Vodopivec sta pa vlomila. Precej po vlomu se je sešla štiriperesna zločinska deteljica v Zagrebu, kjer so z denarjem tako razsipali, da je že opozorjena zagrebška policija postala pozorna na nje« Franca Kosiča in Ivana Vodopivca je povabil zloglasni Anton Keršič iz Trsta, v Dobje, da so v noči na 8, decembra I. 1, vlomili v trgovino Josipa Mladina v Raj-henburgu in mu odnesli 11 bal sukna vrednega 15.000 kron. Orožniki so v Sevnici Kosiča in Vodopivca aretirali, v Dobju pa ustrelili Keržiča, ker je nameraval pobegniti- Dalje je France Kosič v družbi talinskega tovariša ukradel iz zaklenjene av-togaraže v Ljubljani Ivanu Pollaku 4 av-toplašče in dva rezervna avtokolesa v vrednosti 11.000 kron, Franc Vodopivec jc pa tudi obtožen, da je v družbi tatinskih tovarišev v noči na 24, novembra 1919 vlomil v blagajno g. Gustava Tonniesa v Ljubljani; plen je znašal 19.547 kron. Razpravo vodi nadsvetnik Vederajak, votanta sta svetnik Einspieler in Pernuš, obtožence zagovarjajo dr. V/urzbach, dr. Tekavčič, dr. Smole in dr- Tominšek, obtožbo zastopa dvorni svetnik Trenz, Kosič pravi, da je »švercal« in se s tem preživljal: 6000 kron je prinesel od vojakov: »Ob razpadu Avstrije smo prodajali blago iz magacinpv.« Na predsednikovo vprašanje odgovarja mož z nevo-Ijo, ki se mu pozna na obrazu. Priznava da so se vsi štirje v Zagrebu dogovorili, kje bi kaj ukradli. Ferletič in Boržek sta rekla naj gredo v Št. Vid. Ob zaključku --Večernega Lista« se je razprava še nadaljevala. Delavslca zvem. Delavska zve?« v Tižiču je v seji z dne 29. majnika sprejela soglasno sledeča dva predloga: r Jugoslovanski klub se naproša, da posreduje pri finančnem ministru v Belgra-du da opusti obdavčenje vstopnic podeželskih predstav, S tem obdavčenjem 60 prizadeta naša društva, ki širijo potom predstav, petja, govorov izobrazbo in nimajo namena iskati nikakega dobička. S tem davkom se je delavstvu naložilo veliko breme. Delavska zveza, kateri pripada nad 300 organiziranih delavcev in delavk, se izjavlja odločno proti temu, da b> zasedel poverjeništvo za socialno skrbstvo kak član buržoazijske liberalne stranke, ki nima nikakega smisla in umevanja za naše delavske 'težnje, kar se je pokazalo zlasti v stanovanjskem vprašanju. Oba predloga sta se odposlala na tajništvo SLS, da ju odda na pristojno mesto. 5TAnEcanuc»:.i Delavsko zadružništvo. PRVO LJUBLJANSKO DELAVSKO KONSUMNO DRUšTf/O, (Izvleček jz novih pravil I, ljubljanskega delavskega konsumnega društva. V kratkem se bodo vršile po spremenjenih pravilih skupščine članov po posameznih prodajalnah. Da bodo člani informirani o tozadevnih določbah, naj podamo kratek izvleček tozadevnih določb: Vsaka prodajalna tvori zase skupino. Vsled sklepa načelstva in nadzorstva se pa lahko več prodajaln združi v eno skupino. — Redne skupščine (krajevni zbori) se morajo vršiti vsako leto vsaj 14 dni pred občnim zborom, — Sklicuje skupščine ali načelstvo, ali pa nadzorstvo, vodi jih pa Član načelstva ali nadzorstva, ali pa kak odposlanec. Sklepčna je skupščina pri vsakem številu, Če je bila vsaj 8 dni preje z nabitjem v do-tični prodajalni razglašena in vsaj tri dni preje objavljena v listu, ki ga določi načelstvo. Izredne skupščine se morajo sklicati, če zahteva to vsaj 50 članov dotične skupine. Predmet zborovanja skupščin je letni račun in poročilo o poslovanju v pretečenem letu, o predlogih, ki pridejo v razpravo občnega zbora in pa volitev, pooblaščencev za občni zbor. Sklepanje na skupščini se vrši, kakor odredi voditelj skupščine. Volitev pobla-ščencev se pa vrši, kakor sklene skupščina. Odločuje nadpolovična večina glasov. Vsaka skupina si izvoli toliko pooblaščencev in njih namestnikov, kolikorkrat sto članov šteje skupina. Število članov, ki je manj kot 100, sc ne vpošteva. Izvoljenim se smatrajo oni, ki dobe največ glasov. Vsak pooblaščenec dobi legitimacijo, katero podpiše voditelj skupščine in pa načelnik ali podnačelnik zadruge. Veljav-j nost izvolitve traja, dokler niso izvoljeni ? ,noyi ooblaščenci,. Če bi bil pooblaščenec zadržan, odlo* žil mandat, se preselil v drug kraj ali umrl, stopi na njegovo mesto namestnik. Dolžnosti pooblaščencev so: Nadzirati prodajalno svoje skupine in obveščati načelstvo in nadzorstvo o vsem, kar se dogodi važnega v njih skupini, skrbeti, da se vrši v prodajalni od načelstva predpisani red in da se ne godi zadrugi ali čianom kaka škoda, vzdrževati stik med člani skupine in načelstvom, zastopati svojo skupino pri občnem zboru zadruge, (Odslej ne bodo hodili na občni zbor posamezni člani, ampak le pooblaščenci.) Nagrade za poslovanje pooblaščencev in povračilo stroškov potovanja na občni zbor določa načelstvo in nadzorstvo v skupni seji. Na očnem zboru ima vsak pooblaščenec po 1 glas. Deset poblaščencev ima pravico zahtevati izredni občni zbor, Občni zbor je sklepčen pri vsaki vde* ležbi, le za spremembo pravil in razdružitev je potrebna navzočnost polovice pooblaščencev, Vsak pooblaščenec se mora izkazati s poverilnico. Pasivno volilno pravico imajo vsi člani zadruge. Izključeni od volitve so uslužbenci zadruge, osebe, ki so bile kaznovane, ali so preiskavi radi kakega pregrešita ali prestopka iz dobič-karije ali nenravnosti, — Nobeden pa ne moro biti obenem član načelstva in nad' zorstva. Vabiti je na občni zbor pooblaščence pismeno z navedbo dnevnega reda in z razglasom 14 dni preje v časopisu, ki ga določi načelstvo. To so najvažnejše določbe, ki jih mora vedeti vsak član in poblaščenec, ker pravila se bodo šele čez nekaj mesecev dala v tisk. Sedaj znaša pristopnina 10, delež pa 100 K. Stari člani doplačajo samo delež, ne pa tudi pristopnine. Vsak stari član mo ugaja, so jim koristi njih tovarišev postranska stvar in se pogajanj sploh1 ne udeleže. Železničarji: kadar vam bodo zopet pomigali s prstom, takrat pa zopet veljaj izrek: Vsi za enega in eden za vse, ako-ravno gre polovico mesečne plače! Saj smo za gotove ljudi vedno solidarni, ako ravno gre nam v lastno škodo. Tisti železničarji, kateri imajo še nekaj poštenja v sebi in imajo še iskro prave ljubezni do svojih nežnih otrok, do .vere, narodnosti in domovine, bodo sedaj vedeli, da za njo ni v komunističnih vrstah več prostora. Kar se tiče pogajanj, je prometni minister takoj v začetku zahteval, da se obravnava o najnujnejših potrebah železničarjev samih in, da hoče v draginjskih in življenjskih potrebah najprej odpomoči. Zahteve, katere so stavile železničarske organizacije, nami-eč 150 %: poviška na draginjske doklade, veljavno od 1. marca, delavski pravilnik, 8 urno in čezumo delo vlakospremnega in drugega osobja — to vse je dokončano. Pride sedaj na vrsto pragmatika, katera bo delala nekatere tež-koče glede posameznih kategorij. Upa se, da se bode stvar po večini zadovoljivo rešila. Železničar. »Prometna zveza« ima svojo pisarno v Jugoslovanski tiskarni II. nadstropje. Vse' prijave, dopise itd. pošiljajte na ta naslov. Isto velja, ako rabi kak železničar informacije, naj se obrne na ta naslov-Strokovno glasilo je zaenkrat »Večerni list«, četrtkova) izdaja. Mesečna članarina a posmrtnino znaša 5 K. Strokovno glasilo , se pošil jabrezplačno. »P ram etna zveza« v Ljubljani, h ’ Usnfar. 'V .- *if ‘ t ih Dne 10. maja so se - Vršila ‘ pogajanja, foer je potekla pogodba, sklenjena med podjetniki usnjarskih tovarn in delav-styom. :I*ri' pogajanjih se je sklenil sledeči ' .'h DOGOVOR, sklenjen dne 10. maja. 1920 med" Zvezo in-jdustrijeev, Odsekam usnjarske industrije, ko® zastopnikom usnjarskih obratov na eni strani in zastopniki Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani ter zastopniki Jugoslovanske /strokovne zveze imenom delojemalcev usnjarske stroke na drugi strani v navzočnosti' vladnega zastopnika poverje-naštva za socialno skrb g. Likarja. A. Temeljne plače delavstvaj ostanejal za čas od 38. marca do vštetega 2. maja t, h, pri čevljarskih podjetjih v Tržiču, ki imajo še tekočo pogodbo, pa do vštetega 31- maja t. 1. neizpremenjene. Za; čas od 2. maja 1920 in pri čevljarskih’ podjetjih v. Tržiču pa za čas od 1. junija do vštetega 31. avgusta 1920 se prizna delojemalcem 30% povišek temeljnih mezd, ki so obstojale dne 27. marca t. 1. pod pogojem, da pristane deželna vlada na ^maksimalne cene, vsebujoče popolno kalkulacijo priznanih mezdnih poviškov po predlogu sosveta za usnje in obutev. Priznani 30%''povišek se izplača, čim izide tozadevna navedba ( deželne vlade o novih maksimalnh cenah za usnje. B, Družinske^ doklade. % Družinske doklade v dosedanji izmd-rt (pri.usnjarskih podjetjih tedensko 24 k za žene 15 k in za otroke do 14. leta, mak-simalnokza -4 otroke ter pri čevljarskih podjetjih v, Tržiču odi’ storjenega delavnika 3 k za ženo in. 2 k za maksimalno 4 otroke do 14. leta) se priznavajo, tudi za dobo veljavnosti te pogodbe. Za izplačilo družinskih doklad^ veljajo nastopne smernice: 1. Za) ženo, ki je'zaposlena v stalnem 'delu ali;se bavi s pridobitnim domačim delom, se ne izplača doklade. 2. Doklada v izmeri, ki je določena za ženo, gre tudi delavcu-vdovcu, ki ima lastne otroke, za vzdrževanje osebe, ki mu vodi hišno gospodinjstvo, ako živi ta ž njim v skupnem gospodinjstvu. 3. Doklada v izmeri, ki je določena za ženo, gre tudi delavcu-samcu, ako se izkaže s potrdilom občinskega in župnega urada, da so- stariši vsled starosti ali bolezni popolnoma dela nezmožni in da ne dobivajo nikakih drugih podpor in da živi vsaj eden izmed?! njih v skupnem gospodinjstvu z delavcem-samcem, ki ga mora preživljati s svojim zaslužkom. 4. Delojemalcem, ki imajo lastne domove ali zemljo in- živino, ne gre nikaka družinska doklada,- i 5. Za nezakonske otroke-se družinske doklade ne plačujejo. Adaptirani otroc! jednaki njegovi zakonski deci, alco jih de-delojemalcev so glede družinskih doklad lojemalec sam- preskrblja in žive v njegovem gospodinjstvu, i • / 6. Ako sta oče in mati v obratih’ zaposlena, pripade izplačilo pogojene družinske doklade za otroke redoma obratu, v katerem je zaposlen oč. Ako bi pa se še sedaj izplačevala taka doklada ženi, je stvar prizadetih obratov, da si družinske doklade za otroke med seboj porazdel-c. 7. Slična načela naj veljajo glede doklade za popolnoma delanezmožne stariše . (točka 3). C. Odpust iz dela. V slučaju pomanjkanja dela se izvrši odpust delavstva v sledečem redu: 1. Najprej se odpuste nazadnje v delo : sprejeti delavci (delavke) in med lemi v prvi vrsti samci in samice. 2. Nato oni, ki so doma in dežele, kjer bi se event. lažje priživljali. Ta red velja, kolikor to dopuščajo obratne in poslovne okolnošti. Pred odpustom se po možnosti zaslišijo zaupniki delavkih organizacij in upoštevajo njih želje. , - . : C. Veljavnost te pogodbe. Ta pogodba velja do vštetega 31. avgusta 1920. Ako bi se pred potekom pogodbene dobe uveljavile naredbenim potom načela, ki zagotavljajo obveznim potom delojemalcem večje ugodnosti, nego predstoječa pogodba, je pridržano novemu sestanku delodajalcev, da ugotovi, v kolikor so zgubila ta pogodbena določila svojo moč, . D. Spori. O nesporazumljenju med delodajalcem in delojemalci v obratu glede razlaganja določil pogodbe odločajo dokončno zastopniki Zveze industrijcev sporazumno z zastopniki Osrednjega društva usnjarjev ter Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Objavljamo dogovor takšen kot je. Dogovor je obvezen na vse strani in veljaven le v tej obliki, ki smo ga priobčili. j dilnica doslej še noče vzeti na delo. Naša organizacija stoji na stališču, da je predilnica v prvi vrsti dolžna ozirati se pri sprejemu delavstva na domačine, ki so že pred vojno delali v predilnici in za temi šele na one iz drugih krajev. Mar se naj domače delavstvo izseli in Išče drugod kruha, ko se -mu lahko doma preskrbi. Kovinar. Jesenice, Tekoči teden v ponedeljek so se vršila informativna pogajanja na Jesenicah med delavstvom Kranjske industrijske družbe in Kranjsko industrijsko družbo, katero je zastopal ravnatelj in drž. nadzornik za osrednji urad montanskih obratov, rudarski nadsvetnik Kropač, ter za vlado dr. Milavc. Od strani delavstva je bil navzoč za Jugoslovansko Strokovno zvezo delavski tajnik Cvikelj, za »Osrednje ‘društvo kovinarjev« delavski tajnik Tokan in delavski zastopniki vseh organizacij. Ta iniormativna pogajanja so se končala za delavstvo ob 12, uri in so se za mojstre nadaljevala popoldne ob 3. do 4. ure. Vsa stvar se bo uredila tekom štirinajstih dr.i, ko bo zadeva s Kranjsko industrijsko družbo urejena. Drugače ni bilo nič kaj posebnega. G, Tokan in njegove fraze so pa že itak vsem znane, samo to se dozdaj ni še pripetilo, da bi pri pogajanjih prišle Marijine družbe na dnevni red, kakor se je to zgodilo pri teh. Do drugič si bomo pa že oskrbeli tudi to številko, da bodo g. To-kana tudi številke malce razgrele in ga vrgle z nebes njegove domišljavosti. Rudar. Možica. Preteklj teden so se vršila pogajanja pri tukajšnjem rudniku. Zahteve je vložila n& eni strani* Jugoslovanska Strokovna Zveza, na drugi strani pa »Zveza slovenskih rudarjev. Na podlagi vloženih zahtev bi se morala vršiti pogajanja skupno, kar pa seveda g. Tokanu ni bilo po volji. Repenčil se je s svojimi frazami kot ponavadi. In ko so nato delegatje delavstva izjavili, da ne zastopajo organizacije, ampak skupno delavstvo in so pri pogajanjih samo kot delavski zaupniki, se je zastopnik J, S. Z, odstranil. Razgovor med zastopnikom J. S. Z. in zastopniki osrednjega montanskega urada, Zvezo industri-jalcev, in vlado se je vršil nato popoldne ob 4. uri. Tako so minila prva pogajanja, do katerih je pripomogla ravnotako naša organizacija, kakor pa nasprotna. Do prihodnjič si pa naj nekoliko nasprotniki premislijo, Ako je res njih geslo svoboda, naj jo tudi v dejanju pokažejo. Ako imajo pa takšne kolobocije za svobodo, potem naj pa poberejo šila in kopita in gredo tja, kjer se bo to imenovalo svoboda. Tobačno delavstvo. TOBAČNI VPOKOJENCI. Zopet imamo veselo vest: Pokojnina, oziroma draginjska doklada je zvišana za 100 K! Bilo je v resnici tudi že skrajni čas. Cene so šle dosedaj skokoma navzgor, akoprav se govori in piše, da so padle, ampak tega še ne čutimo, in naši prejemki so se pa le tuintam v gotovih mescih zvišali. Seveda ta povišek, ki ga bodo sedaj dobili, ni velik, vendar nekaj je. Bi bilo že sedaj izplačano, se pa tehnično ni dalo izpeljati. Toliko v vednost vsem tovarišicam in tovarišem, ker vsak po vsej pravici nestrpno čaka takšnih poročil. Predtlnfško delavstvo. Tržič, Jugoslovanska strokovna zveza se je obrnila na predilnico Glanzman-Gasner v zadevi dveh delavk, ki ne dobivata več brezposelne podpore in jih pre- Služkinja. »Kamen do kamna palača« — je star pregovor. Na ta pregovor naj se spomni vsaka tovarišica. Odkar se je ustanovila organizacija služkinj, ves čas'je bila poleg zahteve, da se izboljša gmotno stanje služkinj, tudi želja po lastnem domu, kamor bi se lahko zatekale, našle zavetišče itd. Ta želja se uresničuje. Poslopje je kupljeno. Treba ga je preurediti. Ker bi naj pa bil ta dom res dom služkinj, je poklicana vsaka, da pomaga, da bo poprej dogotovljeno. V to svrho se je ustanovila zadruga »Naš dom«, po kateri se bo tudi imenovala hiša. Članica zadruge lahko postane vsaka služkinja. Delež znaša 60 K, to pa radi tega, da se napravi na širšo podlago, da bo čim več služkinj pristopilo k zadrugi. Stvar je sedaj gotova, samo denarja primanjkuje. Ko bo enkrat gotova vsota denarja skupaj, se bo takoj pričelo s prezidavo. Dokler pa tega ni, pa ni mogoče. Zato je treba sedaj na delo, ker čimpreje se spravi nekaj, tem preje bo narejeno vse. Ako več ne, vsaj en delež bo lahko vsaka vzela. Pri tem lahko precej pomorejo zaupnice, pa tudi članice. Treba pa je tudi pomisliti, da denar ni izgubljen, ampak ostane lastnina one, ki ga je vplačala. Ne odlašati, ker s tem se škoduje celi stvari. Čim več bo članic zadruge služkinj, tem boljše bo, tem bolj bo prišlo v poštev ime »Naš dom«. Zato h koncu še enkrat: Podvizajte se! Spomnite se, da gre samo za vas. V delu je rešitev! S temi besedami nastopite za dom služkinj »Naš dom«. Prijave se sprejemajo vsak dan od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. do 5. ure popoldne v Krekovi prosveti, Alojzijevi-šče, Poljanska cesta. Zveza služkinj vabi svoje članice, da se v obilnem številu udeleže procesije v stolnici. Zbirališče pri semenišču. KemSeief deluvee. Vič. Precej časa je že minulo, odkar sino stavili zahteve. Treba bo zopet staviti zahteve, da se izboljša naš gmotni položaj. Podjetje je od zadnjega mezdnega gibanja prešlo v druge roke. Zato upamo, da bo sedaj tudi z.mezdnim gibanjem lažje šlo, ker bo več umevanja od strani podjetja za delavce. Pri sedanjih plačah bo vsak sprevidel, da je nemogoče izhajati. Živilski delavci. Skupina Ljubljana — »Krek«. Ni dolgo tega, odkar se je ustanovila naša skupina. Pred kratkim je vložila zahteve in pogajanja so že skoro končana. Tekom par dni bo zadeva popolnoma urejena. Plače, ki so bile dosedaj, nikakor niso odgovarjale potrebam delavca- Skupina Ljubljana — »Krek«. Tekoči teden se vrši sestanek v navadnih prostorih. Člani se opozarjajo, da se zanesljivo udeleže tega sestanka. Dan in uro naznanimo pravočasno. Viničar. Ljutomer- Zveza viničarjev, skupina J. S. Z. v Ljutomeru ima v nedeljo dne 6. junija svoj I, občni zboir po rani maši v narodni šoli, Govorijo zastopniki J, S. Z. iz Ljubljane- Ob tej priliki se ustanovi okrožje J. S. Z. za Ijut. okraj, podrobni razgovor o delavskem vprašanju, kako se ima rešiti vprašanje o delavskem zadružništvu, (konsumna prodajalna). Vsi prijatelji delavskega stanu, viničarji in drugi delavci se vabijo k najštevilnejši udeležbi. Delavski obzornik. Bolniška blagajna. Kako socialisti izkoriščajo bolniške blagajne v svoje agila-torične namene, dokazuje skoro vsak industrijski kraj. Na Koroškem se je vodja okrajne bolniške blagajne na shodu v Bistrici javno proglasil za komunista. Mož se zove Krušic. Vodi okrajno bolniško blagaj-nP V ®or°v.liak-Tudi pri tovarniški blagajni v Bistrici in v Borovljah ima glavno besedo. Čisto jasno je, da komunizem v drugi podobi stopi pred jadnega delavca, če jc agitaciji zanj davno preskrbljeno mesto pri bolniški blagajni. Delavske razmere, prezračite se! Naj pride mnogo svetlobe skozi vsa okna v delavske razmere in mnogo dosedanjih socialističnih in komunističnih agitatorjev, teroristov in izkoriščevalcev bo izginilo. Organizacija krščansko socialnega delavstva na Zgornjem Avstrijskem. O bin-koštnih praznikih se je vršilo zborovanje krščansko socialnega delavstva na Zgor- njem Avstrijskem. Na temu zboroval« je ugotovilo sledeče: Prvi je poročal c narodnega sveta K 1 e t z m ay er o predavanju krščanskih strokovnih ojs . zacij na Zgornjem Avstrijskem, se je velika skupina kmetskega dejavs tako da štejejo kršč. strokovne orgaju» cije na Zgornjem Avstrijskem 25,000 c nov. Povdarjal je veliko važnost str _ ne organizacije kmetskega delavstva-gi je referiral Emelsberger (we I delavskih zbornicah, za Ka . so volitve pred vratmi. Volitve bi s<* vršile po tajni, enaki, direktni *n cionalni pravici. Odklanja pa vsaki a lutistični volilni sistem po Kriz iz Linča poroča med drugim 0 silstvu socialnih d e m o kr a . silstvu socialnih demo11 Tako je naprimer v St. Radegundi s. 5—6 social, dem. delavcev našim u 5—6 social, dem. deiavcev nasiro* ^ ^ krščansko organiziranim stavilo naj jih prisili, da pristopijo k soc. , Občinski svetnik Untermiiller 1Z., ^Tzl naglasa veliko važnost, da se pn 0 ^ ..0__________ ._znost, aa -,roč> naš pokret mladina in obenem sp_^ da se je organizacija krščanskih Je organizacija Krstič-- -1 j e v na Dunaju priklopila centram ^ siji krščanskih strokovnih organizac binkoštni pondeljek je poročal dez. nik Gasperschitz nakar se je s^aVi-aj0 ii lucija, v kateri se jc zahtevalo j^1!. jz'pd se mora pri vladi sestaviti komisija > ^ zadetih strank proti tem teroristi'c Ojjf gredom. — Iz tega poročila !ei^r0jefl krščansko socialno‘gibanje na Avstrijskem. Pri tem ne smemo P°, ^ da so bile te organizacije ob Pre precej skrhane, in vendar se jih le ^ stvo zopet oklenilo s še večjo vne -nfi deč, da je edina rešitev delavskega ^ šanja na temelju krščansko socialnm^^ SocIals&I vestnik Kaj je alkoholizem? Alkoholi*®^^ meni sploh učinke alkoholne nezm ^ na človeka. Posebej pa razločujem0 „ alkoholi^ veka, k gredoč* ljenje osrednjega živčevja, zlasti^^ vrste alkoholizma: Hitri tisti učinek alkohola na človeka, ki kot pijanost to je kot mimogredoče o nov. Trajni alkoholizem je vsota v. jeSt< holnih učinkov, ki se pokažejo kot b° ^ na izprida človeških organov in o^^ij. visnih duševnih pojavov. Osebni alk011 zem so vsi škodljivi učinki trajn° .f.ojjolh alkohola pri eni osebi. Socialni a ^ zem pa je, če se duševno in telesno ^ ^ javi v kakem socialnem telesu n-Jir\ goCJ< žini, družbi, občini, deželi ali držcP' • ze!f alni alkoholizem je postal tudi slovenskega naroda. S tem ni re^en°j,nost>* slehern Slovenec nagnjen k nezm ^j, pač pa učinkuje množica alkoholu ^ nih hote ali nevede tudi na še z družbe, tako, da se polagoma izP° o#1 zdravje, prava in gmotna moč ce ol)< roda. Koliko Sena in otrok pogreb % očetove nezmernosti potrebnega^^ $ obleke, izobrazbe, razvedrila! smel reči: Mene se ne tiče alkoholn^ jjj šanje; sam ne pijem nič ali 1°^° . redko, da mi ne more škodovati; kaJ počno, ni moja skrb. ^ pr Proti alkoholizmu v AvstriJ1, ar0lP- razpravi v avstrijski go* stak^' računski razpravi v avstrijs skupščini je socialni demokrat _ voril o alkoholizmu in zastopa' da se mora v Avstriji temeljem ‘1 fep*J* glasovanja vpeljali trajna P°P°^?aj^ih P'" ved proizvajanja in prodaje a^°!}?flaj ajč. Kot priprava na ta končni cl‘i, 1 ob* bi vsaka občina pravico, da v sV°!.^ žavni okvirni zakon splošno vilo gostiln in krčem, prepovedat^ Fr> alkoholnih pijač v obratih, kjer r jajo živila in določiti, da smejo v i® dobiti gostilniške koncesije le splošno koristne korporacije; zf0^c ^ če koncesije naj sc izdajo p*'c „ ločbe. Za pijance naj se usta n0."ci U! zdravilišča in naj se postopa z n' -|:|ca ^ bolniki. Vzdržujejo naj se ta zdravi a. ^ _____________________________________ : f davkov na alkohol. Iz istih sredstej'' ^eft snujejo brezalkoholne gostilne, cl igrišča in podobne ustanove. Četrtek, 3. junija: Vesele žene vin« izven. v svoji trgovini v Stritarjevi uu . trgu poleg proste stojnice P*> komad. Odgovorni urednik Jože ^ Izdamteli konzorcii »Večernega J, ...ulij močju temeljem ljudskega g'aS°vanj^a & de tako prepoved, Razen tega . , gt«* £laro«im© sladil®* Drama: Sreda, 2. junija: Pritožne bukve, Aj. Četrtek, 3. junija: Pohujšanje v -florjanski, B. Opera: Sreda, 2. junija: II Trovatore, D. . \r 1. ?,r>no VlOGS^ AprovIzacOa. a Sveža jajca bo prodajala » %al)e valnica za živino in mast« od ^atlc*cf G3 v svmii trtfovini v Stritarjevi ulm1 .