479. štev.
V Ljubljani, sobota dne 26. aprila 1913.
Leto li.
Posamezna številka 6 vinarjev.
-DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah to praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljklh pa ob A uri zjutraj. — Naročnina znaSat v Ijublj&ni ▼ ^pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na .dom K 1*50{ ■ poSto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Ea Inozemstvo celoletno E 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	m
Telefon Številka 118.	:u
»
tu
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ra	Uredništvo in upravnižtvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 0.
Dopisi se poSiljaJo uredništvu. Nefrankirana pisma ge ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ge plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-ttt pust. — Za odgovor Je priložiti w ral").
e:	Telefon številka 'IS.
Črnogorska
epopeja.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad 10. (23.) aprila 1913.
»Skadar paoi«
Ponosna srbska duša, polna heroične požrtvovalnosti, okriljena s Cisto in trdno narodno zavestjo, oprta na svetel ščit nezlomljive vere v lastno svojo moč in prečeta z globoko domovinsko in patriotlčno ljubeznijo, preletela Je zmagonosna širni balkanski polotok v vznešenem, čudotvornem poletu, iskajoč in zbirajoč — po stopah legendarnega kraljeviča Marka, Dušana silnega in drugih srbskih herojskih sokolov — ukradeno svojo last, dragocene spomine iz slavne preteklosti, da 2 njimi okinča in odkupi zdihujoče zasužnjeno Srbstvo iz robstva in je ot-me zakletim dušmaninom.
Poslednji biser — viseč na niti usode, obdan od jate krvoločnih ujed — je raztrgan....
Skalnate črnogorske gore rodile so velike ljudi v velikih dogodkih.
Niz biserov srbskega sijajnega orožja vpleta poslednjo dragocenost v velik venec poklonjen svobodi, bratstvu in enakosti.
Hvala in slava junakom — herojem, črnogorskim vitezom!
Slovanstvu so pokazali pot, ki vodi do zmage!
Pokazali so celemu svetu kaj premore trdna volja In železna .vstrajnost.
Pod vplivom tega velikega In krasnega dne, ko prihajam iz ene manifestacije v drugo, vzhičen nad globokimi občutki, ki mi prevevajo slovensko dušo, naj pišem poročilo?
Kai še!?
Slavospeve bi inoral pisati o odiseji balkanske raje. o sili Herkula ln o bodočnosti...
Ne smem ... ne morem...!
Belgrad v zastavah.
Iskra električnega toka od krš-nih črnogorskih gor Je zapallla — S »vojo nenadno in nepričakovano vestjo — v belgralskem prebivalstvu visoke plamene iskrenega navdušenja.
Prva zastava — okrog pete ure zjutraj — se Je pokazala iznad strehe sivolasega Pašiča in tekom par ur je bilo vse mesto okrašeno s trobojnicami.
Lep solnčni dan je mnogo pripomogel sijajnostl velikega trenotka.
Ljudje so se sprehajali z malimi papirnatimi zastavicami po ulicah, tu In tam so nosili nekateri črnogorske čepice na glavi, vmes pa velepomemben krik prodajalcev Izvanred-nih izdaj časopisja: »Skader pao!«
Na obličju vsakogar je bilo čl tati veliko radost in mesto običajne-
ga pozdrava, donel je na uho le: »Skadar je pao!«
Po nekaterih trgovinah se Je začelo že na vse zgodaj prenarejati Izložbe v smislu radostne novice.
Sprevod po mestu.
Krog osme ure dopoldne improviziral se Je sprevod, ki je vedno in vedno naraščal, ter obšel glavne ulice mesta.
Pred kraljevim dvorom so se vršile navdušene ovacije kralju, prestolonasledniku, srbski vojski in čr-nlgori.
Pred ruskim poslaništvom odvili so poleg srbske in črnogorske zastave tudi rusko, nakar so zapeli rusko himno.
Tako se je cel sprevod pomikal polagoma dalje ob neprestanih klicih in ob pevanju srbske In črnogorske himne, niti na našo slovansko himno: »Hej Slovani Jošte živi!« (Hej Slovani, naša reč...) niso pozabili.
Ko so zavili proti narodni skup-Stinii, srečajo na potu Pašiča, ki Je bil predmet navdušenih ovacij.
Pred skupštino so prepevali ob spremljevanju gromovitih »živio«.
Predsednik skupštine Nikolič pozdravil jih ln se zahvalil nad temi iskrenimi in navdušenimi izrazi ve S.ella. »Ohranite tudi v bodočnosti ako plemenita patrtotična čustva? Ivala vam! Ziveo srbski kralj! Ži-veo črnogorski kralj!« Manifestanti so lz tisočerih grl ponovili ponavlja Joče se klice: živeo!
Pred vojnim ministrstvom pozdravil jih je sam minister general Božanovič, in je zaključil »Slava črnogorsko} vojski!«
Od tu so se ponovno vrnili pred kraljev dvor, kjer so dolgo časa prepevali slovanske himne in vzklikali.
Nato so se napotili — vedno pojoč — po Tereaziji pred »Grand ho tel«, kjer ložira črnogorski minister dr. Drljevič. Priredili so mu burne ovacije, nato jim pripelje nekdo godbo na lok in tu — na javni ulici —• začel se Je narodni ples — srbsko kolo. Plesalo Je vse. staro in mlado.
Popoldne
so že bili razobešeni razni lepaki po trgovinah, (nekaj sem jih poslal cenj. uredništvu na razpolago, da jih eventualno razobesi na vpogled občinstvu), oznanjujoči padec Skadra in pozivajoč občinstvo na dostojno manifestacijo. Vse trgovine so bile po« poldne zaprte in le izložbe so bile odprte in svečanostno okrašene, tudi lampijončkov ni manjkalo. Ponekod so celo iz električnih žarnic sestavljali v izložbah in trgovinah razne napise in slike.
Po ulicah pa so uslužbenci elektrarne napenjali žice In pritrjevali bele, modre in rudeče žarnice.
Ljudstvo se je skupljalo v večje grupe na prometnejših točkah mesta In kavarne so bile izborno obiskane.
Na treh krajih se Je na prostem plesalo srbsko kolo; pred hotel »Bal-
kanom«, pred »Orand hotelom« in pred zavarovalno družbo »Srbija«.
Krasno je bilo videti to pestro množico plesati ob zvokih violine. Vojaki, častniki, bližnji trgovci, pri-prosti delavci, otroci in sivi starčki, ki so se komaj premikali, plesali so v velikem krogu, vsi radostno razpoloženi.
Kočije so drdrale sem ln tje okrašene s, zastavicami. Mladina je, vozeč se, prepevala patriotične pes-
mi.
Končno je prišel čas velikanske manifestacije.
Srbstvo manifestira
Pred spomenikom kneza Mihajla Je že pred 4. uro stala precejšnja gruča ljudij.
Kmalu nato prispe sprevod kakih 800 ljudij s zastavo in z godbo na čelu pred spomenik.
Tu se je zopet začel ples. Tramvajski promet je bil popolnoma ustavljen, ker ni bilo mogoče prodreti skozi množico, ki Je vedno bolj naraščala. V kratkem je bil ogromni prostor pred narodnim pozorištem« podoben mravljišču. Ples se ni mogel razvijati in iz krepkih tisočerih in tisočerih grl je zadonela himna črnogorskega kralja: »Onam\ onamo za brda ona...« m srbska himna: »... bože spasi, bože hrani srbski narod, srbski rod!«
Srce je burno utripalo in duša se ]e napajala od teh sladkih sorodnih glasovih navdušenja...
V tem se začuje godba kraljeve garde, katere zvoki so se mešali v neizmeren vrišč novodošle množice, ki je spremljala prihajajočo godbo.
Iz Obiličevega venca zavila je godba mimo spomenika in dalje na kralj Milanovo ulico.
Na Teraziji se je moral sprevod ustaviti, ker radovedneži so zaprli pot pred kraljevim dvorom in se niso hoteli premakniti naprej, da bi vsai
godba in občinski odbor mogli pod kraljevi dvor.
Kdor Je bil že v Belgradu, ta gotovo ve, kako ogromen Je prostor na Teraziji in vsa ta masa ljudstva Je okupirala ves prostor od Cvetnega trga pa do Makedonske ulice.
Splošno se je sodilo na 40.000 JudiJ a po mojem skromnem mnenju ni to število nikakor pretirano.
čim Je godba dospela do kraljeve palače, prikazal se je kralj na balkonu.
Kaj je sledilo temu, se ne da popisati, skratka, en sam dolgo trajajoč vrišč: živio kralj Petar! Je napolnil ozračje, godba ie zasvirala in ljudstvo Je odkritih glav prepevalo svojo himno.
Trompeta naznani, da govori predsednik občine belgrajske g. Ljuba Davidovič a slišati ni bilo ničesar, le gromoviti: živio značil je, da je predsednik končal.
Zopet zatrobi trobač, kralj govori. Slišal sem le: »Bitolj, Drinopo-lje...« vse ostalo se Je izgubilo v viharju navdušenja.
Godba zopet zaigra, ljudstvo prepeva, končno se vendar premakne sprevod naprej proti ruskemu poslanstvu.
Na oknu se prikaže poslanik Hartwig s svojo soprogo.
Ljudstvo vzklika ruskemu narodu, carju in državi, poslanik se klanja.
Godba zasvira rusko himno med neprestanimi živio-klici.
Končno spregovori g. Davidovič proslavljajoč v vznešenih besedah veliko zaščitnico Slovanstva.
Ruski poslanik se zahvali v kratkih besedah, želeč srečo Srbiji, Črni gori in vsemu »Slavljanstvu«.
Godba zopet ponovi rusko himno ln med vednim vnščem se pomaknemo naprej pred Pašičevo hišo,
O jej! Tu pa je ulica ožja. Strašna gnječa nastane. Vse protestira proti prerivanju, vse kriči, v ozadju :n tam nekje daleč naprej proti Sla-viji pa odmevajo živio-klici.
Med tem hrupom se prikaže Pa« šič na balkonu.
G. Davidovič je govoril a Pašič ga ni slišal, dasi je na vse mogoče načine nastavljal ušesa. I saj ni niti }avidovičeva najbližja okolica ničesar razumela.
A Pašič je prevpil ves hrup.
Dejal je, da je srbsko orožje na sijajen način zopet manifestiralo za svoje dedno ozemlje. Skader je spremenil situacijo in upati je, da bodo velesile končno spoznale, kdo 3e n^* raven gospodar Skadra. Po obilnih in krvavih žrtvah ostane Skader končno v srbskih, bratskih rokah in nobena sila več ga ne sme iztrgati iz rok.
»Tako je!«, zavriščalo je med množico in »živio Pašič« razlegalo se je daleč naokrog.
Sprevod je krenil po Beogradski ulici na kralj Aleksandrovo ulico. Krunsko ulico, v kateri se nahaja avstrijsko poslaništvo, je zaprl močan kordon stražnikov. Kljub temu so padli posamezni žvižgi, glavna masa pa Je odšla naprej.
Pred »Grand Hotelom« Je zopet pozdravil g. Davidovič črnogorskega finančnega ministra dr. Drljeviča v daljšem govoru.
Istotako Je tudi dr. Drljevič na dolgo govoril o Slovanstvu, o Srbstvu, o Črnigori in izrazil končno željo, da bi skoraj prišlo med obema državama do kar najožjih stikov. Končal je z vzklikom na kralja Petra in kralja Nikola.
Ljudstvo mu je navdušeno plos-alo in godba je zaigrala:	»Onam’,
onamo...«
Nato se je poskusilo zopet plesati srbsko kolo a vsled prevelike i gnječe to ni bilo mogoče.
S Za birmo
dobite pri : tvrdki :
a
H. SDTTNER s
■■
Lastna pro-tokolirana tovarna ur :: v Švici ::
D
D
□
■■
Mestni trg št. 25 in sv. Petra cesta 8
najcenejše in najboljše :	ure,	verižice	itd.	:
D
D
Lastna pro-•tokolirana tovarna ur
v
Švici
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In vse to zato. ker mu je bil Šepnil La Šatenjr6 na uho imeni:
»Manfred, Lantnd!«
XXVII.
Mati se bliža.
Kmalu se vrnemo k prijateljema, katerih nayzočnost v Fonten-bloju je povzročila vso to paniko. Preden pa nadaljujemo njiju usodo, le potrebno, da seznanimo bralca z raznimi dogodki, ki so se bili zgodili v Parizu.
Zato povedemo svoje čitatelje v brlog Maigentine.
Bilo je drugi dan po dnevu,
)e našel Kokarder Manfreda m Je Manfred naglo ostavil Margentmo, da poizkusi iešiti Lantnčja.
Po Manfredovem odhodu je popadla Margentino ena tistih ostrih kriz, ki so jo gnale na ulico, da Je tekla razmršena po vseh koncih mesta in klicala svojo izgubljeno hčer.
Vrnila se Je bila v svoje žalostno bivališče okrog polnoči, polu-uirtva od utrujenosti, in spala do belega dne.
V	trenotku, ko se vrnemo k n^i. ie ždela v kotu, s pogledom ne-
gotovo uprtim v vrata, izkušaje zbrati razkropljene drobtinice svoje pameti in svojega spomina.
»Ciganka,« je mrmrala sama pri sebi, »ciganka mi Je rekla* da mi Manfred pomore najti mojo hčerko! Toda Manfred je odšel... In spet sem brez otroka .. Uboga Margen-tlna, ves svet se Je zaklel zoper tebe! ...«
Ko je mrmrala zamolkle kletvice tja v en dan, je zdajci videla, da so se odprla vrata.
Vstopila Je ženska v bogati obleki.
Margentina Je imela, kakor norci neredkokdaj. prav dober spomin za obraze, in Jo je spoznala takoj.
»Lepa gospa!« Je zamrmrala.
»Lepa gospa,« Je bilo pri njej ime vojvodinje Etanpske.
Vojvodinja je bila sama.
•	Vstopila je smehljaje, rekoč:
»No. draga Margentina, ali se veseliš, da me zopet vidiš?«
In ko je Margentina molčala:
»Ali me ne spoznaš?«
»Spoznam vas!« Je dejala blaznica, ne da bi se genila iz svoje topoumne poze.
»Spoznaš me,« Je rekla vojvodinja in prikrila nejevoljno gesto; »torej veš tudi, da te imam rada in da sem se vedno zanimala za tvojo srečo ? «
»Mene nima nihče rad,« Je odgovorila Margentina z mrklim glasom. »In tudi jaz se ne brigam za to. Najljubše mi je, da me puste ljudje
premišljevati v rooji luknji, kar in kolikor mi drago. Srečna sem samo takrat, kadar lahko premišljam.«
»O čem pa premišljaš?«
»O marsičem • • •«
»Ali hočeš, da ti Povem o čem premišljaš, uboga ženska, kadar sanjariš sama v svojem kotičku, zapuščena od vsega sveta, razen od mene? ... Ti premišliaš o svoji mladosti ... o časih, ko si bila še lepša nego dandanašnji • • . zakaj vedi, da si lepa še vedno. • • Na mesto misliš, kjer si ljubila, na moža, ki si mu darovala svoje srce za vse večne čase. Mestu se pravi Bloa, a možu je ime Franc...«	.	,
Margentina le zmajala z glavo.
»Vi govorite dobro,« je dejala. »Prav to poveste vedno, česar bi jaz sama ne znala povedati...«
»Pa tudi na izgubljenega angelčka misliš,« Je nadaljevala vojvodinja, »na kerubinčka s plavolaso glavico, ki se še sedaj smeješ in plakaš nad njegovo ljubkostjo, kadar se spomniš nanjo. • •«
»Semkajle mi Je polagala svoje ročice,« Je rekla,, Margentina vzhičena in pokazala svoj vrat. »Oh, Jezus, če se spomnim nanjo! Saj živim zgolj od tega spomina.! In Jca-ko se Je smejala, kadar me je objemala ... Še zdaj vidim Jamici v njenih licih, kadar se je smejala tako srčkano, In njene zobke... kakor biserčki!...«
Vojvodinja ni motila Margenti-ne y toku njenih besedi.
Spravila jo Je bila v nameravano razpoloženje.
Drug za drugim so se budili spomini blazne reve.
Govorila Je z monotonim glasom, ki ga Je prekinil le tuintam izbruh neizrekljivo žalostnega gro-hota.
In kakor vedno, se je končal tudi ta njen razgovor s krčevitim Jokom.
»Nič več Je ne bom videla... končano je!... Obljubili ste mi bili, obljubila je bila tudi ciganka, toda jaz vem dobro, da Je končano in da ne vidim svoje Zilete nikoli več...«
Vojvodinja je že čakala tega izbruha.
»Jaz pa te zagotavljam,« je vzkliknila. da lahko vidiš svrvio hčer, kadarkoli hočeš!«
Margentina Je nezaupno pogledala lepo damo.
»Samo zato pravite to,« Je dejala. »da mi povzročate še hujšo
muko...«
»Čemu bi ti delala muko, nesrečnica? Kaj bi mi koristilo? Ne, ne... predobro yeš ti sama, da se zanimam zate... Zasmilila se mi Je tvoja materinska žalost... Iskala sem tvojo hčer, in našla sem jo...«
Margentina je planila kvišku.
»Oh, samo če bi bilo res!« le vzkliknila in sklenila roke,
»Tako je. Pravim ti, da sem nagla tvojo hčer. In prišla sem k tebi, rda ti povem, kje jo najdeš...«
»Oh. gospa... Poslušajte,«. Je
rekla Margentina s potrtim glasom, »nesrečna ženska sem; nekateri pravijo celo, da sem blazna... Nimam vam dati ničesar razen svojega življenja; toda to življenje vam dam z veseljem. Ako je treba, da umrem za vas, umrem rada; ako si je treba iztrgati srce. da vam prihranim kako žalost, si ga iztrgam...«
Vojvodinje Etanpske ni prešinila niti iskrica sočutja.
Njeno srce je ostalo suho in trdo.
»Govorite!« Je vzkliknila Margentina. »Kje Je Zileta?«
»Precej daleč od tod...«
Blaznica je prijela goreče vojvodinjo za roke.
»Če Je prav na koncu sveta, m bi morala romati k njej z golimi nogami... kaj me briga, šla bom...«
»Tvoja hči Je v Fontenbloju,« je rekla vojvodinja.
»V Fontenbloju?« Je prašala blaznica.
»Da... to Je mesto, precej daleč od Pariza, kakor sem ti dejala...«
Margentinino srce Je utripalo, kakor da bi hotelo počiti.
Ponavljala Je:
»Fontenblo...«
Kakor da sl hoče vrezati to ime v globino duše.
»Kako se pride tja?« je prašala vročično.
»Povem ti vse. kar moraš vedeti, bodi brez skrbi. Poučim te tako, 'da te ne moreš zmotiti.«
(Dalje.)
O večernih manifestacijah pa prihodnjič!
Po padcu Skadra.
Vse kombinacije ambasadorjev razpršile so se v prah, srčne želje velesil so se izjalovile in treba bo ustvariti nov temelj za nove razmere na Balkanu.
Skader je 'danes črnogorski in le silna premoč bo zmožna nasilno odtrgati ga iz legitimnih rok.
Stare sanje Črnogorcev so uresničene in prestolica starih Zetov, postane prestolica kraljevine Crne gore.
Končujem s Hartwigom:
Bog daj srečo Srbiji in Črni gori in vsemu »Slavjanstvu«! Mars.
Negotovost.
Dunaj še vedno žuga.
Dunaj, 25. aprila. Vse oficiozno in neoficiozno časopisje Še vedno grozi z nasilstvom. Monarhija (to je Berchtold) je odločila in tako se tudi mora skadersko vprašanje rešiti. Tudi Rusijo se napada, češ. da je ona kriva, da je Skader osvobojen.
Važna izjava.
London, 25. aprila. Na banketu zastopnikov tujega časopisja je angleški ministrski predsednik Asquit dejal, da se lahko upa, da pride preje ali pozneje do tega, kar želi Evropa. Poslaniška konferenca je bila tudi danes še enotna in kazala stremljenje enotnega nastopa napram črni gorL Velesile niti ne mislijo nato, da bi sprejele gotovo dejstvo, temveč bodo pozvale Črnogoro. da mora upoštevati enotno sodbo in sklep Evrope in da mora upoštevati meje Albanije. Revizija ie nemogoča. S tem bi se zopet pričelo albansko vprašanje na novo in oni zavezniki, ki mislijo, da so dobili premalo, bi hoteli posnemati črnogorski zgled. Današnja konferenca je sklenila priporočiti kabinetom skupno akcijo pri črnogorski vladi, ki bo za enkrat obstajala v tem. da se izroči Črni gori skupna nota. Če to ne bo pomagalo, bo nastopila Evropa z ostrejšimi sredstvi. Evropa pa vzame v zastavo za Skader Bar in Ulčinj.
Ista sodba na Francoskem.
Pariz, 25. aprila. Ker se v Franciji boje, da bi Avstrija sama nastopila proti Črnigori, namerava Francija skupno z Rusijo na Cetinju vplivati. da bi Crnagora odnehala. Evropskim velesilam je nemogoče svoj sklep spremeniti. S trdovratnostjo se Crnagora podaja v nevarnost, ker nobena velesila je ne bo mogla podpirati, pa četudi ž njo siinpatizir ra. Ob enem se pa v Franciji tudi sodi, da bo mogoče dati Črnigori kompenzacije, to pa v mnogo večjem obsegu, kot se je prvotno govorilo. Tripelententa pripravlja predlog. da naj se Črnigori ponudi popravo albanske meje tako, da bi Crnagora dobila desni breg Bojane z Brdlco in morda še tudi Taraboš.
Rusija ubira isto struno.
Pariz, 25. aprila. Tudi v Petrogradu so prepričani, da se bo kralj Nikola uklonil enotni volji Evrope in se zadovoljil z odškodnino. Baje ruska vlada že v tem smislu vpliva. Rusija bo tudi dovolila, da se poostri blokada'. Samostojne akcije Avstrije pa Rusija ne dovoli.
Angleži za posredovanje.
London. Liberalci poslanske in lordske zbornice nameravajo predložiti ministerskemu predsedniku Asquithu peticijo, ki zagovarja pravico Črnogorcev do Skadra, protestira proti mornariški demonstraciji in zahteva, da se je Anglija ne udeležuje več. Pač pa naj Anglija ponudi svoja posredovanja, da se najde v zvezi z drugimi državami taka rešitev, ki zagotovi mir.
Ruske vojaške konference.
Dunaj. Iz Peterburga javljajo: Car je dal poklicati vojnega ministra Suhomlinova. namestnika poveljnika peterburškega vojnega zbora Ohlovskega, generalnega nadzornika konjeništva Ostrogradske-ga, načelnika generalnega štaba Vilinskega in njegovega namestnika Mihneviča v Carskoie Selo, kjer Je imel z njimi dolgo konferenco.
Spodobno stališče Italije.
Rim, 25. aprila. »Popolo Romano« priporoča, da se preje dobro premisli, predno se radi Skadra kaj ukrene. Pravi pa seveda, da bo sklep velesil nemogoče izpremeniti, ker v tem obstoja nevarnost svetovnega konflikta.
Kie bo bival kralj?
Cetinje, 25. aprila. Kralj, ki zjutraj slovesno vkoraka v Skader, se bo s svojo rodbino stalno v Skadru naselil.
Kaj le Avstrifa nameravala?
London. 25. aprila. Izvedelo se je, da je Dunaj s početka nameraval z vojaško akcijo iz Kotorja proti Cetinju. Ko se je pa pogovoril z Berlinom in Rimom, je pa Dunaj svojo namero opustil.
Razpoloženje.
London. 25. aprila. V diploma-tičnih krogih ne vlada črnoglednost. Upanje, da se bo mirnim potom vse poravnalo, je vedno yečje.
Londonska konferenca.
Dunaj, 25. aprila. Na včerajšnji konferenci poslanikov se je konsta-tiralo, da je sklep velesil glede Albanije popolnoma veljaven in se Je sklenilo, kralja pozvati, da mesto čim preje izroči. Na torek določena konferenca se bo vršila že danes, da se bo posvetovala’ o cirkularni noti.
Politični zločinci osvobojeni.
Cetinje. 25. aprila. V proslavo osvoboditve Skadra je kralj podpisal ukaz, s katerim je pomilostil politične »zločince«. (Delo, ki vzbuja simpatije.)
Dnevni pregled.
Zakaj je bila Iluminacija na Tr-satu? Na večer tistega dne, ko je Skader padel, je bila na Trsatu nad Reko slavnostna razsvetljava. Bilo je tam mnogo občinstva, gorel je bengalični ogenj in rakete so letele visoko v lepo noč. Po morju pa so plavale barčice v nemirnih lučicah. Množica Je bila mirna in je gledala lepe rakete, zraven se je veselila seveda prav po domače, bilo je mnogo smeha in zabave. Oblasti ni bilo to posebno po volji in so poslali stražnika vprašat, zakaj je iluminacija. — »Ali ne veste, da je jutri sv. Jurij.« mu odgovori nekdo. »Hm, morebiti je pa to zaradi Skadra,« pravi stražnik. »Kaj še*.« pravi meščan. »Zaradi Skadra? Kaj je bil sv. Jurij iz Skadra. Tega pa nismo vedeli.« — »Zakaj pa lani niste priredili razsvetljave?« — »To je bilo grdo od nas in smo hoteli letos to zamudo popraviti«. »A zakaj šele danes?. Razsvetljava bi morala biti na predvečer?« — »To je gospod, ampak smo se slučajno šele v zadnjem trenotku spomnili.« — Kaj so hoteli na to stražniki ukreniti? Pustili so vesele Rečane pri miru, da so slavili svojega Jurija. Razsvetljava se je videla/ čez cel morski zaliv. Pravijo, da so hoteli na policiji prepoyedati razsvetljavo v skrbi za življenje zvestih avstrijskih državljanov, ker bi se lahko pripetila kaka nesreča — pa so raje to opustili. Tako je razsvetljava mirno minila.
V Dalmaciji se je proslavil padec Skadra popolnoma tiho in mirno le po ulicah so baje ljudje hodili s posebnimi obrazi, ki so kazali, da srca niso tiha in mirna. Prepoved je torej popolnoma dosegla svoj pa-men.
Socialni Matici sta pristopila kot ustanovnika gg. Tomo Šorli. c. kr. notar v Podgradu. Istra in Janez Ev. Štuhec, posestnik na Murščaku pri Radincih v Slovenskih Goricah. Prisrčna hvala! Živeli posnemalci!
Člani slov. gledališča v Ljubljani gostujejo danes v soboto dne 26. aprila v Ribnici v društveni dvorani hotela pri »Arkotu« in sicer nad vse zabavno burko, »Gospod senator«. Kdo se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike, te veleza-bavne burke. Začetek točno ob 8. uri zvečet*.
.Osvvald v župi. Iz Idrije sc ham poroča o tožbi g. mestnega tajnika J. Novaka proti znanemu Os\va!du vulgo Suntis. Poslednji je namreč J. N. obdolžil nepravilnega knjigovodstva, goljufije in slep_arije v mestnem hranilnem in obč. uradu. Ker pa se takih obdolžitev ne more mirno prenesti, se je izcimila tožba, ob enem pa nastopi J. Novak proti Sun-tisu dokaz resnice rpdi dedinolov-stva znanih 4000 K pri Fari. Pa tudi posojilniški revizor ne bo molčal.
Iz Idrije. Nekaj mesečev že nimamo prave policijske ure; po nekaterih gostilnah do 3. ure pri zaprtih vratih posedajo. Ker se sosedi pritožujejo, je občina naročila gosp. poslancu E. Ganglu, bivšemu županu Šepetavcu in prof. Straneckiju nadzorovati gostilniški obisk posebno pa se hoče na dijaštvo paziti.
Nekaj družin v Idriji hoče prestopiti v pravoslavje, ker jih vlada sili njih nekrščeno deco pokrstiti
Iz Borovnice. V našem Peklu so že v najlepšem cvetju imenitne »Primula Carniolica«. na kar opozarjamo prijatelje redkih cvetlic. Pridite pogledat. Lep izprehfid za vsakega.
Tri prste mu zmečkalo. Petletni posestnikov sin Anton Klančar iz Prapreč Je hotel te dni domačim ljudem pomagati slamo rezat. Pri tem le prišel z desno roko v dotiko s strojnimi kolesci, ki so mu tri prste zmečkali.
BStfffSfff S3BEKS J$Wm 'okrfrg polnoči šel neki 22letnl fant pijan mimo hiše posestnika Franceta Vovka v Hrašah pri Radovljici, mu je nenadoma prišla V glavo misel, da bi se z Imenovanim posestnikom pošalil. Vzel je precej debel kol, postavil ga je počez med podboja vrat in ga pritrdil z vrvjo za kljuko, tako. da se vrata na znotraj niso dala odpreti. Nato je navihanec trkal na okno posestnika Vovka hiše. Vovk je vstal in je hotel razgrajača prepoditi, toda našel je vratca od zunaj zaprta tako, da ni mogel ven. Naga-jivec se je kmalu nato v smehu poslovil od hiše, ne fda bi odvezal kol na vratih. Drugo jutro so morali vrata šiloma vlomiti.
Aretaciji. Pretekli pondeljek je bil aretiran tovarniški delavec Luka Bezek iz Hrenovice pri Senožečah,, katerega j« orožništvo iskalo že od začetka preteklega leta zaradi javnega nasilstva. Bezka so izročili sodišču. — V sredo je orožništvo aretiralo v Kamnjah prj Radovljici, že večkrat kaznovanega Petra Johanna zaradi dveh. v zadnjem času izvršenih tatvin. Tudi ta ptiček je prišel pod ključ.
Nesreča v gorečem avtomobilu. Kakor se iz Dunajskega Novega mesta poroča, je izbruhnil dne 24. t. m. na avtomobilu, ki se je peljal po cesti proti Wimpassingu. ogenj. Pri tem je zadobil težke opekline neki nadporočnik dunajskega arzenala, njegova žena in šofer. ■ Vse tri so takoj odpeljali v bolnišnico.
Samomor gimnazijca. Ko je prišel dunajski brzovlak dne 24. aprila t. I. na postajo Buchs na Tirolskem, se je ustrelil v njem iz doslej neznanih vzrokov dunajski gimnazijec Guttmanri. Bil je takoj mrtev.
Ponesrečen beg dveh morilcev Iz blaznice. Kakor se iz Prage poroča. sta skušala pobegniti iz tamoš-nje blaznice dne 24. t. m. dva morilca, ki sta bila obsojena v dosmrtno ječo: Jožef Šramek in Jožef Schirn-mer. Ta beg pa se jima je ponesrečil, zakaj oba morilca so še pravočasno prijeli in ju zopet dali pod ključ.
Nenadoma zblaznel. V Mestni kavarni v Sarajevu ie predvčerajšnjem nenadoma zblaznel neki policijski koncipist. in je začel razgrajati. Prijeli so ga z veliko težavo in ga odpeljali v blaznico.
Roparski umor. Na Visokem v Bosni je izvršil tamošnji posestnik Kubat roparski umor na trgovcu Dediču. Kubat ie Dediča ubil, na kar . mu je vzel denarnico, v kateri ie bilo 100 kron denarja. Roparja je orožništvo aretiralo in ga izročilo sodišču.
Maščevanje odpuščenega delavca. Kakor se iz Budimpešte poroča, je v neki tamošnji tovarni za stroje dne 24. t. m. zjutraj izprožil delavec Andrej Szabo na ravnatelja H. Hul-mija več strelov iz samokresa. Nobe-ben izmed strelov ni ravnatelja zadel. Szabo je takoj nato obrnil samokres proti sebi in si je pognal krog-ljo v glavo. Delavec je izvršil to svojo dejanje, ker je bil odpuščen od dela.
Smrtno nevaren poizkus. V Ho-
loskem na Gališkem sta hotela te dni dva dečka, oba gimnazijca, napraviti iz neke kositerne škatlice bombo. Pri tem se je vnel smodnik.^ ki sta ga za svojo bombo rabila in je oba dečka smrtno nevarno poškodoval.
Bivši italijanski častnik kot ro par. V palačo knežnje Ercolani v Bologniji je udrl dne 24. t. m. bivši kavalerijski častnik Gallerani in je z nabitim samokresom v roki zalite val od knježnje tisoč lir za »črno roko«. Knežnja je še pravočasno poklicala služabništvo, ki je ualleranija prijelo iti ga izročilo policiji. T a je oddala roparja sodišču, ‘C1 Ea je dalo pod ključ.	.,	,
Atentat na sibirski ekspresni vlak. Dne 24. aprila t. 1. je odšel iz Moskve ekspresni vlak, ki je mec dvema postajama Kurske železnice skočil s tira. Devet pasažirjev je za-dobilo pri tem znatne telesne poškodbe. Dognalo se je, da so neznani storilci izvršili na ekspresni vlak atentat s tem. da so odstranili tracnice,
Prostovoljen konec nesrečneža Kakor se iz Dunaja	.	s.e,de
predvčerajšnjem vstrehl 291etni kiju čavničarski pomočnik Ivan Drozd, ker je bil na pljučih bolan m ni dobil kot tak nobene pomoči m zavetja v bolnišnicah, katere je obiskal. Nesrečneža so gonili od bolnišnice do bolnišnice. Ker ga niso	mkjer
sprejeti, je sklenil, da si konca mlado življenje.
Velika nesreča v rudniku. V jami »Cincinati« v Finleyvill (Pensilvanija) Je dne 23. aprila nastala eksplozija, vsled česar je začela cela jama goreti. V času eksplozije je bilo v jami 100 mož. Izmed teh je sedemdeset mrtvih.
Dijaška stavka. V Pittsburgu je 15.000 dijakov za protest proti nekemu šolskemu ravnatelju, ki je zlo-stavljal neko 'dekle, pa je bil oproščen. Dijaki so uprizorili velik sprevod in so nosili zastavo z napisom:
Ddl z favnateljem! Starši so delali sprevodu špalir.
Atentat na ladji. Kakor se iz Toutuna poroča, je na torpedovko »Lansquenet« prišel 25. t. m. neznan človek, katerega je straža zasačila prav. ko se je hotel vtihotapiti v poveljnikovo kabino. Ubil je stražo in pobegnil.
Goreč parnik. Na norveškem parniku »Trust«. ki je plul iz Angleške v Vilquemovo luko, je dne 24. aprila izbruhnil ogenj, ki se je naglo-ma razširil na vse dele parnika. Parnik se je potopil, moštvo, ki je bilo na njem, se Je še pravočasno rešilo v čolne.
Ljubljana.
— Uganka. 90 slik — 70 strani
— pa samo 20 vinarjev. Kaj je to?
(Odgovor: »Balkanska vojna v karikaturah in pesmih,« ki se dobiva upravništvu »Dneva« in v vseh knjigarnah.)
— V spomin na padec Skadra izdalo uredništvo »Dneva« razglednice:	Nikita	vrh Skadra, po
vinarjev.
— Zlata slovanska Praga ostane res vedno zlata in slovanska. Ko je padel Skader, ni mogla molčati. Nemogoče je zatajiti toliko radost v srcu. Zato je takoj zjutraj množica napolnila ulice —- zvečer je bil shod
in kakor po navadi demonstracije. Vkljub vsem prepovedim so posestniki hiš razobesili zastave, ki jih .e policija odstranila. Demonstracije so se ponovile, pa prav resno. Ko bi pustili ljudem radost in navdušenje
— bi bil gotovo bolj ohranjen javen red in mir — kakor pa na ta način, da se začne boj na ulicah. Na ta način se prebivalstvo le draži in o demonstracijah pišejo po svetu. Ceškl nar. soc. poslanci so poslali na Dunaj brzojavno zahtevo, da se naj iz-pretneni konečno naša zunanja politika. ki nam toliko škoduje. Tako je izpregovorila češka Praga. In slovenska Ljubljana? Bila je popolnoma mirna. Tudi poslanci se niso sešll in niso od Berchtolda prav nič zahtevali. Zastav ni nihče razobesiil. sploh dokazali smo vladi, da je Ljubljana mirno in pošteno mesto, da so vohuni popolnoma odveč — tudi vohunke čeprav so grofice, so nepotrebne. Mi vemo, kaj je naša dolžnost in se držimo po vseh predpisih vlade. Zato bi Ljubljana pač zgoraj zaslužila večjo ljubezen za svolo pridnost, nego }o sedaj uživamo.
Celo Zagreb se je drznil manifestirati ob padcu Skadra. Zbralo se je okoli 5000 ljudi in so vkljub Čuvaju pokazali, da so še ljudje. To pa je bila huda stvar. Danes se bleste po vogalih zagrebških ulic veliki lepaki od policije, da je zelo nevarno za Javni red in mir. Če se ljudje skupaj zbirajo. Zato je ysako postajanje in zbiranje po ulicah prepovedano. Kdor bi se takoj ne pokoril, ga zadene ostra kazen. V Zagrebu je torej še huje nego v Ljubljani.	„
Pazite se židovskih agentov. Po Ljubljani in po naših krajih sploh hodijo nemški židovski agenti in vsiljujejo svoje blago. To pa se pogosto slabo izplača onim, ki jim zaupajo. Neka dama n. pr. je naročila perilo. Ker ni bilo prav. ga je poslala nazaj in zahtevala drugo po pravi meri. Čakala je dva meseca, ker ni ničesar prejela, Le naročila doma perilo. Čez dva meseca pošlje žid drugo blago s slanim računom. Dama je pošiljatev zavrnila, češ, da je blago že drugod naročila. Posledica je bila tožba in perilo je prišlo zelo drago. Zato kupujte pri domačih tvrdkah, židovskim agentom pa pokažite vrata!
— V kazenski preiskavi ie zopet en moščatiski obč. svetnik, ker
ni mogel paziti na svoje besede in je g. Vidmarju očital, da je hujskač, da hujska ljudstvo v Mostah proti novi šoli.
— Ali je to dopustno? Prejeli smo: Pripetilo se mi je zadnji čas par slučajev, da so zmanjkale znamke rja pismih in razglednicah iz Japonskega. Sumim, da se to zgodilo na pošti, kjer nek ljubitelj tujih znamk odstrani znamko, ki pa ne ve da morda tudi prejemnik pisma ljubi in zbira znamke. Upam, da poštna uprava za naprej to prepreči, saj je znamka lastnina prejemnika pisma, sicer se bom natančneje prepričal. kje se to dela in se pritožil na pristojno mesto.
— Dobrodelna prireditev »Domovine« se vrši dne 3. maja. Slovenci imamo v Ljubljani samo eno dijaško podporno društvo* ki naj skrbi za revne dijake in Se to malo podpiramo. Zato se je zbrala posebna družba dam in gospodov, ki oooo priredili v »Slov. gledahšču<< opere-to. burko in zelo zabaven večer ki naj prinese »Domovini« potrebno
podporo^rjevtlnje na ljubljanskem gradu. Praznik sv. Jjrja praznoval
se bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 10.
dopoldne s slovesno sv. mašo in pridigo v zgodovinski kapelici sv. Jur-ja na ljubljanskem gradu. Cerkveno petje pri maši preskrbi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Popoldne vrši se na prostornem grajskem dvorišču neprisiljena ljudska veselica po stari šegi Ljubljančanov.
— Jurjevanje na Ljubljanskem gradu. Kakor vsako leto prirede šentpeterski ter šentjakobsko - trnovski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo na Ljubljanskem gradu jurjevanje v prid glavni družbi. Ta prireditev je prva velikanska pomladanska ljudska veselica na prostem in obeta letos izrednih zanimivosti in zabav. Šentjakobsko trnovski podružnici sta namreč od balkanskih zmagovalcev dobili dovoljenje. da smeta priti Zekki paša in Sukri paša na jurjevanje. Ložirala bosta ta dva moža v prostorih omenjene podružnice. Zekki paša. ki se po slovensko imenuje Cekar paša. bo imel seboj cel harem odalisk, krasotic brez primere. Ker bodo te
device« precej v pomanjkljivi toaleti, bo vstop dovoljen samo odraslim, da si ogledajo to za Ljubljano izredno novost in zanimivost.^ Sukri paša, prekrščen po naše v Ščurek pašo. bo imel turško kavarno. Harema ne bo imel seboj, ker mu ie pobegnil iz Odrina vsled hudega bombardiranja Srbov in Bolgarov, zato mu bodo pa pomagale pri postrežbi cenjenega občinstva vrle Slovenke iz Ljubljane. Ker bo tudi sicer preskrbljeno na jurjevanju za najraz-novrstnejšo razvedrilo, se ga gotovo vsak udeleži. Vstopnine ni nobene. Začetek zjutraj ob 7.. konec ob mraku.
»Glasbena Matica« je naprosila dirigenta »Češke filharmonije« v Pragi, dr. Zemanka. da sestavi za koncert »češke filharmonije« v Ljubljani za dan 6. maja povsem nov vzpored. ki se bo oziral na najnovejše in najodličnejše moderne skladatelje češke in druge svetovne literature. Program dojde te dni v Ljubljano in ga kmalu objavimo. Vstopnice so že sedaj v predprodaji v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Nogometna tekma med S. F.
K. Ilirijo in moštvom Concordia, ki se vrši 1. majnika v Tivoliju, bo vsekakor ena zelo zanimivih v letošnji športni sezoni. — Moštvo Concordia se je sestavilo ponajveč iz članov razpuščene »Vzajemnosti« in se je že večkrat izkazalo kot zelo marljivo in napredujoče, zlasti pri lanskih tekmah. Dobilo pa je še mnogo mladih, novih moči. — Ilirija nam pa je že itak znana po velikih tekmah, ki jih je priredila lansko in predlansko leto v Ljubljani in odnesla ob takih prilikah vselej časten uspeh.
To oboje nam jamči, da bo prva letošnja tekma velezanimiva in pričakujemo, da se je naše občinstvo kar najštevilneje udeleži. — Vstopnina: sedeži po 60 vin., stojišča po 30 vin. Tekma se prične ob 3. uri popoldne.
— V strugi Ljubljanice je te dni živahno gibanje, dela se na celi črti. posebno od Čevljarskega mostu do jubilejnega mostu. Zanimivo pa je. da čutijo poglabljanje struge hiše na levem bregu Ljubljanice, od Lassni-ka do Dvorskega trga. V hiši »Slovenske Matice« so se pojavile razpoke in je včeraj posebna komisija hišo ogledala.. Dasi ni nobene nevarnosti — vendar čutijo stare stavbe krepke udarce, pod katerimi se razvija nova struga Ljubljanice.
— Dober nasvet. Stari bregovi Ljubljanice padajo in hitro izginiajo. Dobro bi bilo. da bi se pravočasno zbrale slike In fotografije stare Ljubljane ob Ljubljanici. Pa ne le to: Za bodoče čase bi bil lep spomin, ako bi se fotografiralo, kako se vi*še dela v Ljubljanici. Naši potomci bi take slike še pozna leta ohranili za spo-min.
— Ljubljanski psi po mestnih parkih. Prejeli smo: Ako sedemo v kaki park, da se malo razvedrilna zapazimo takoj cele jate psov o-— skupno, kako se preganjajo po njih. Največ pa še v Tivolskih parkih, akoravno so povsod nabite plošče, da je strogo prepovedano pse prosto spuščati po parkih, za te predpise se živa duša ne zmeni. Psi pohodijo grede in nasade, ter niso v,. posebno zabavo občinstvu, nasprotno pa Bog varuj, če kak otrok, kateri je pod nadzorstvom stopi sanjo
korak na travo.
Nismo sovražniki
psov ali te naj se pelje drugam pre-
skakal. p0 ulicah, ne pa v parke.
__ Kinematograf »Ideal«. Vsa-kdo govori o filmu »Quo vadiš«. Sl. občinstvo se opozarja, da ie danes že ob 1—3 popoldne prva predstava. V nedeljo dopoldne je kakor običajno ob pol 11. — pol 1. matinee. Ker je nayal velikanski, bode danes ob
11. uri zvečer še ena predstava. Predprodaja vsak dan od pol 11. do
12. ure dop. »Quo vadiš« se igra do pondeljka. V torek Asta Nielsen »Smrt v Sevilji« in senzacijska drama «Diyji lov.«
Trst.
Narodna delavska organizacija
V	Trstu sklicuje za nedeljo. 27. a-prila. sledeče javne shode: Ob 10. predpoldne v veliki društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. velik javen shod vsega slovenskega in hr-Vatskega delavstva v Trstu. Dnev-ni red: 1. Poročilo o izidu velepomembnega kongresa N. D. O.; 2. Razmere slovenskega in hrvatskega delavstva v '1 rstu in pomen strokovne organizacije. — Ob 4. popoldne javen shod delavstva čistilnice petroleja v konsumnem društvu pri-Sv. Ani. Dnevni red: Odgovor ravnateljstva čistilnice petroleja. — Ob 6. zvečer javen zidarski shod v konsumnem društvu na Kolonkovcu. Dnevni red: Položaj zidarjev in organizacija
Socialnim demokratom in italijanskim nacionalcem bi ne smel dati pri prihodnjih volitvah svojega glasu noben Slovenec. Kar se tiče italijanskih nacionalcev vemo. da od Slovencev ne bodo dobili glasov, k večjemu od največjih izdajic. tako-zvanih renegatov. Toda socialni demokrati so se znali posluževati do danes velike zvijače, potom katere so marsikaterega Slovenca zmotili, li ljudje za časa volitev kar gorijo od same navdušenosti in ljubezni za narodne pravice Slovencev, za slovensko šolstvo itd. To pa samo toliko časa. dokler traja volilna borba. Kadar pa so volitve končane, pa zopet pričnejo udrihati na boben italijanske kamore — in imajo samo eno prizadevanje, in sicer, kako delovati, da bi se ne zamerili italijanski socialni demokraciji, ki je zvezana s kamoro. Pa kako tudi ne! Tisti ljudje, ki vodijo jugoslovansko socialno demokratično stranko v Trstu. so odvisni od Puecherja, od človeka. ki glasuje za »Lego naziona-le«. V okrajni bolniški blagajni so zaposleni, kjer je Puecher ravnatelj. Puecher je njihov gospodar. Slovenski sodrugi. ki so na krmilu »jugoslovanske«, morajo se pokriti Pue-cherju in držati lepo jezik za zobmi. *n čet” tega ne storili, bi frčali iz bolniške blagajne in bili bi ob zaslužek. Da pa do tega ne pride kadijo Puecherju in njegovim tovarišem. kolikor se le da. Zato je taka »jugoslovanska«, nekakšno slepilo je, pesek v oči. Ce bi se slovensko ljudstvo vsedlo tem renegatom na limanice, bi bilo za Slovence v Trstu kmalu tako, kakor je bilo pred 20. leti — m še slabše. Tiste struje, ki goji narodni indiferentizem, se je nam Slovencem treba izogibati. Le na ta način se bomo dvignili. Narodna navdušenost, nacionalna zavest mora biti utrjena v naših vrstah. Socialnim demokratom pri prihodnjih volitvah niti enega glasu: italijanskim ilberalcem ravno toliko. Slovenec, ki proda svoj glas našim nasprotnikom, kateri nas hočejo v žlici vode vtopiti. je izdajalec svojega rodu. V tem smislu bo treba agitirati med maso.
Na dan 1. majnika priredi Nar. del. organizacija in Zveza jugoslovanskih železničarjev v Trstu skupno manifestacijo. Predpoldne bo velik manifestacijski shod v »Nar. domu« v Trstu, po shodu obhod po mestu z godbo in zastavo, popoldne pa veselica. Nadalje priredi Nar. del. organizacija manifestacijske shode y Skednju in v Sv. Križu pri Trstu. Natančen spored objavimo pravočasno. Slovenski in hrvatski delavci v Trstu bodo torej slovesno praznovali delavski praznik. 1. majnik.
Drama na trgu. Svojo ljubico je streljal. V sredo zjutraj okoli 10. ure in pol sta se pogovarjala na Poštnem trgu dva mlada človeka, gospod in gospodična. Kar naenkrat pa so opazili mimoidoči, da se je ta lepo oblečena mlada gospodična obrnila od mladeniča, s katerim je govorila, z namenom, da bi odšla od njega: v tem trenotku pa je potegnil mladenič samokres iz žepa in je vstrelil na gospodično. Toda strel je ni zadel; krogla je odletela v vrt, ki je pred poštnim poslopjem. Hip na to pa je izprožil neznanec nov strel na gospodično, ki je kriknila od bolečine. Odšla je nekaj korakov dalje čez ulico, in se naslonila ob neka vrata. Mladenič pa je vnovič nameril nanjo, toda mimoidoči ljudje so se vrgli nanj in so mu iztrgali orožje iz žepa. Nato pa so pristopili k gospodični, ki je stala sklonjena ob ■vratih, bleda kot mrlič, in so jo prenesli v bližno lekarno, kjer se ie
*	slučajno nahajal dr. P. Xydias, ki ie gospodično takoj preiskal. Krogla :io je zadela v levo stran hrbta in ,se je zajezdila med dve rebri. Zdravnik jo je za silo obvezal in jo dal nato prepeljati v bolnišnico: obenem ie izjavil, da rana ni smrtnonevar-na. — Ljudje, ki so imeli med tem časom opravka z ranjenko, so pozabili na napadalca, le eden izmed očividcev te drame je sledil napadalcu jj* Ka-ni izpustil izpred oči. Ko je n el na nekega stražarja, je dal nat>adalca aretirati. — Mladenič se
ni branil. Urez upiranja se je pustil odpeljati na policijo. — Mladenka pa, ki je bila v bolnišnici takoj zaslišana. Izpovedala je, da se imenuje Karolina Jertič, da je stara 20. let, doma iz Dubrovlja pri Gorici; ta-časno brez pcsla. stanujoča v ulici Beccherie, 9. Pripovedovala je, da joj e streljal Rafael Mahnič, mizar, stanujoč v Škorklji, št. 595. Mladeniča je spoznala slučajno. Po parkrat-nem, navadnem občevanju z njim ji je bil izročil svojo sliko. Sprejela jo Je, ker ga ni hotela užaliti. On pa je mislil, da ga ljubi, ker je sprejela sliko. Ko je to spoznala, se ga je začela ogibati, on pa jo je vedno zasledoval in jo prosil za ljubezen. Prišel je celo na stanovanje, kjer je bila v službi še prejšnji teden, in tam se je začel prepirati z njo, ker ni bila prijazna ^ njim. Začel je silno razsajati v tuji hiši. Gospodarji, kjer j§ bila Jerkič v službi, so ji zaradi tega odpovedali. Povedala je, da je hotela iti s svojo prijateljico na pošto pogledat, ali ni prišlo morda kako pismo zanjo od sorodnikov. Tam jo je on ustavil in jo Je streljal, ker ni hotela ostati pri njem. — Mahnič je izpovedal, da je bila ženska, na katero je streljal, njegova ljubica. Občeval Je z njo že par mesecev intimno. Nato sta se skregala, in ona je šla v službo. On pa jo je prosil naj ga ne peha od sebe. Ni se zmenila zanj. Ogibala se ga je, večkrat ga je »vlekla za nos«, javno ga je osmešila itd. Res se je skregal z njo na stanovanju, kjer je bila v službi, a bila je kriva ona sama. Videl je. da Je občevala z nekim moškim. Postal je ljubosumen. Zasledoval jo je. Vedel Je, da hodi vsak dan ob istem času na pošto in na trg za zelenjavo. Hodil jo Je čakat, in ko jo je srečal, je zahteval, naj mu vrne fotografijo, ako ga ne ljubi. Dejala je, da mu io pošlje po pošti. Po pošti ni dobil ničesar. Ko jo je v sredo zopet počakal na trgu in zahteval fotot-grafijo. mu je rekla, da Jo Je pustila tam, kjer je bila v sjužbl. Če jo hoče.' imeti naj gre ponjo. Prosil jo je, naj gre z njim. ona pa Je dejala, da na) io pusti v miru, sicer pokliče stražarja in ga da aretirati. V tem hipu se je razburil. Ni vedel, kaj počenja. Takrat je streljal nanjo. — Pomislite vendar, sedaj je morebiti že mrtva,« je rekel policijski nadzornik ki ga je izpraševal. — »Toliko boljše, vsaj ie ne bo treba drugič streljati«, je odvrnil Mahnič.
Interesanten slučaj. V sredo, okoli poldneva sta piišla na komi-sarijat v ulico Bachi neki Romuald Bertagnini in Guido Bulfoni, Bulfoni je povedal policijskemu komisarju, da sta mu bila vkradena suknja in površnik v skupni vrednosti 70 K. Tatvina se je izvršila v njegovi spalni sobi v ulici S. Maurizzio št. 14. Na sumu ima tovariša Bertag-ninija, ki je stanoval z njim, a je še tisti dan po tatvini javil gospodarju, da se preseli. — Bertagnini pa je trdil, da ni vzel ničesar syojemu tovarišu. Ravno zato je prišel z Bulfo-nijem na komisarijat, da toži Bulfo-nija zaradi črnega suma. — Pol. komisar je poklical dva policijska agenta in jim je naročil, naj gresta v Bertagninijevo stanovanje in nal preiščeta njegove kovčeke. Ravno ko so odšli pol. agentje, je prišla na komisarijat ženica, in je izročila komisarju zastavljalni listek, katerega je našla na cesti. Komisar pogleda. Na listu je zapisano, da je zastavljena suknja v mestni zastavljalnici. Kdo ve. ni ta suknja ravno Bul-fonijeva, mu je šinilo v glavo. — Prišla sta pol. agenta z negativnim poročilom; suknje in površnika nikjer. Tedaj se je poslalo v mest. zastavljalnico po suknjo, ki je bila zastavljena na izgubljenem listku. Policijska agenta sta našla zahtevano suknjo in — suknja je bila Bulfo-nijeva. Komisar je dal preiskati Bertagninija in agenta sta našla pri njem zastavljalni listek od zastavljenega površnika, ki je bil — Bulfo-niev. Tako je prišla tatvina na dan. Ko bi bil izgubil Bertagnini oba listka, ne bi mu mogli dokazati, neiz-gubljen listek pa ga je izdal. — Bertagnini je dokazano tatvino priznal, a tožil je. da je bil v skrajni bedi.
—	Pride pred sodišče.
»Mirno« Idočl. Neki Lucijan de Meriui. star 19 let, stanujoč v ulici Stoppani. je prepeval v bližini Sv. Ivana (okolica) italijansko himno o Tripolisu/Prišli pa so neznani mladeniči k njemu (gotovo Slo.venci, pravi on) in so mu zamašili usta s pestjo, da ni mogel več prepevati slavospeve o italijanskih junakih v Tripolisu, pač pa je moral na zdravniško postajo, kjer so mu usta zavezali. V »Piccolu« piše, da mora z žalostjo priznati, da niti človek, ki gre mirno po svoji cesti, ni več varen pred napadalci. — Ta gospod Lucijan niti ne ve, da kdor kriči po slovenski okolici in tuli italjanske himne, ni nikakor miren, marveč ravno nasprotno. — Pameten in miren človek ne poje himne na javni ulici.
uruštva.
»Sokol I.« priredi V nedeljo dne 27. aprila 1913 društveni pešizlet v kroju čez Golovec v, Škofefljco in nazaj. Zbirališče članstva v društvenem lokalu Tabor št. 2 ob polu 2. uri popoldan. Točno ob tri četrt na 3. odhod. Korakanje spremlja troben-taški zbor. V Škofeljci odmor. Odbor vabi bratsko članstvo, da se izleta obilno udeleži. Dobrodošlo civilno občinstvo se zbira pri Karlovškem mostu. Na zdar! Odbor.
— Ženski tel. krožek Sokola I. ima svoj pešizlet v nedeljo 27. t. m. čez Golovec na Škofljico. Zbirališče dolenjski most, odhod ob pol 2, povratek ob pol 9. zvečer.
Društvo za zgradbo In vzdrževanje sokolskega doina tel. društvu Sokol II. v Ljubljani priredi dne 1. oziroma dne 4. maja pomladansko veselico na Babičevem vrtu na Dolenjski cesti. — Spored je jako obširen in zabaven. Kajti na sporedu je med drugim tudi vinska pokušnja, najnovejšega vina, pridelanega na novo osušenem barju. Dalje je tudi na novo otvorjena prva kurjevaška kavarna. Za zabavo občinstva je vsestransko preskrbljeno. Opozarjamo na to, da bodo cene jedilom in pijačam take. kakor v drugih gostilnah. Raditega upamo, da bode slav. občinstvo našo prvo prireditev posetilo v največjem številu. — Natančnejši spored le razviden na plakatih.
— Društven shod priredita v nedeljo dne 27. t. m. Narodna soc. zveza in Zveza jugoslov. železničarjev ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. Radi velike važnosti dnevnega reda, prosimo člane obeh društev, da se shoda polnoštevilno udeleže.
Hranilni in posojilni konzorcij prvega sploš. uradniškega društva Avstro-ogrske v Ljubljani ima danes dne 26. aprila ob 8. zvečer svoj občni zbor pri Mraku na Rimski ce-sti.
»Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju* priredi danes dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer svoj VI. redni občni zbor v restavraciji »Sie-gel« III. Neulinggasse 28 z običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobrodošli!
Akadentlčno društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju priredi dne 28. aprila ob 8. uri zvečer svoj
I.	redni občni zbor v restavraciji »Jaitner« XVIII., Ladenburggasse 16. Razen običajnega programa je na dnevnem redu tudi predavanje starešine g. inženirja Dragotina Gustinčiča o temi »Slovenski Inženir v domovini«.
Kongres N. D. 0. v Trstu.
(Konec.)
Predsednik deželnega odbora obljubuje, da bo centrala te želje podružnic gotovo po možnosti upoštevala. kar bo sedaj tem lažje, ker je centrala nastavila še enega tajnika ter se bodo gotovo tudi člani osrednjega odbora, kolikor jim bo le mogoče, čim intenzivnejše udeleževali agitatoričnega dela'.
Sledila so nato še poročila raznih drugih skupin. Vsa poročila so bila jako ugodtja, dokaz, da nasa or-ganizacija vkljub vsem zaprekam povsod lepo napreduje.
Zlasti razveseljiv je napredek ženske skupine. V njenem imenu je gdč. Deklevova v lepih besedah pozdravila kongre*. jzrazai°č nado. da bi se ženstvo tudi drugod zavedalo pomena organizacije.
Strokovni tajnik Brandner je poročal o strokovnih organizacijah in o novem organizacijskem statutu, po katerem §e bo sedaj preosno-vala vsa naša organizacija. Razpravljal je nadalje o sredstvih, ki se *ta mora posluževati delavstvo proti trdno organiziranemu podjetništvu.
Sklenjeno je bi10, nadalje, da se čim prej zopet izdaja lastno društveno glasilo. — Naposled le kongres sklenil povišati tudi tedenske prispevke za 10 vinarjev, od katerih bo odpadlo 5 vinarjev za agitačni in 5 vinarjev za stavkovni sklad.
Nato je sledil# volitev osrednjega izvrševalnega odbora. Izvoljeni so bili; predsednik: dr. Andrej Sosič, podpredsednik dr. Rudolf Pe-derin (Pula); odborj dr. Vekoslav Kisovec, Anton Možina, odvetniški uradnik, Vinko Engelman, šolski voditelj; namestniki odbora: dr. Josip Mandič. Josip Kožar, jurist, Fran Perko (Gorica), Anton Vadnal (Ajdovščina); nadzorstvo: dr. Otokar Rybaf, drž. in dež. poslanec, Anton Miklavec, deželni poslanec, Stefan Ferluga. deželni-poslanec; namestniki nadzorstva: Vekoslav KarabaiČ, (Pula), Viktor Rizin (Sv. Kxiž); pregledovalci računov: dr. Anton Delak, Anton Žiberna, uradnik in Dr. Širok, učitelj: razsodišče: dr. Čok, Ivan Čeh. oarkeini stavec in Josip
Prelogar, postiljon. Pravnik osrednjega izvrševalnega odbora: dr. Boštjančič. Strokovne organizacije bodo zastopali v osrednjem izvrševal-nem odboru kot redni člani: osrednji s.trokovni tajnik in dva člana osrejpje strokovne komisije.
Burno pozdravljen le nastopil nato novo izvoljeni predsednik o-srednjega izvrševalnega odbora, tovariš dr. S o s i č ter v krasnem govoru razvijal program novo izvoljenega vodstva. Do sedaj se je vedno govorilo, da se mora N. D. O. boriti tudi proti delodajalcem. Ne samo to je naloga naše organizacije, ampak treba se je bojevati tudi proti neorganiziranim delavcem in proti onim, ki nam mečejo polena pod noge. Da bomo sposobni za boj proti kapitalizmu. je treba delavce predvsem po-dučevati in izobraževati, zbujati v njih razredno zavest in čut razredne dolžnosti. V svrho izpopolnitve našega dela ima osrednji izvrševalni odbor nalogo, da si gleda pridobiti med delavci novih moči. Med delavci treba buditi poleg razredne zavesti tudi ljubezen do domovine, do naroda. Moramo stati na stališču, da nismo samo delavci, temveč pred vsem slovenski delavci. Jugoslovanski narodi vstajajo in sramotno bi bilo za nas, če bi mi s svojo brezbrižnostjo zadrževali to gibanje, to probujanje narodne zavesti. Pri vsem našem delu nas morajo poleg vsakdanjih naših skrbi voditi še višji, vzvišenejši cilji. — Naloga odbora bo. da se ozira na razmere, ki vladajo po vseh jugoslovanskih deželah. Razmere pač niso povsod enake. Z ozirom na to bo treba osrednjemu izvrševalnemu odboru skrbeti. da spravi delovanje posameznih deželnih organizacij v medsebojen sklad. Če bodo imeli vsi pred očmi ideje in cilje N. D. O. potem mora priti do močne jugoslovanske organizacije.
Deželni poslanec Ferluga je v vznesenih besedah naglašal pomen in važnost kongresa. V zbranih delegatih vidi cvet slovenskega delavstva, o katerem je prepričan, da bo znal zastaviti vse svoje sile za propagando naših idej.
Dr. Mandič nato s privatnimi razlogi utemeljuje, da se je umaknil za enkrat iz prvih vrst organizacije. Toda četudi se je formalno umaknil bolj v ozadje, hoče slej ko prej posvetiti vse svoje moči pro-spehu in napredku N. D. O.
Po končani razpravi in debati Je predsednik dr. Sosič zahvaljuje se vsem delegatom na udeležbi, zaključil ta velepomembni kongres, ki bo brezdvomno obrodil mnogo sadu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ZOPET VELIKANSKE DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Prga, 25. aprila. 2e prejšnje demonstracije, ki so se vršile tu v prilog Črnigori In v oslavo osvobojenja Skadra, so bile velike — saj demonstranti so proti policiji že delaU barikade, v kar so jim služile klopi iz drevoreda na Karlovem trgu. Danes so se pa demonstracije v veliko večjem obsegu ponovile. Narodno socialna stranica je priredila pod vodstvom narodno socialnih poslancev na Vaclavskem trgu velikanski shod, katerega se je udeležilo mnogo tisoč prebivalstva. Policija je shod — dovolila. Pod spomenikom kralja Vaclava, ki stoji pred deželnim muzejem so govorili narodno socialni prvaki poslanci Choc, StHbrny in Vojna o političnem položaju, ki je na stal vsled osvobojenja Skadra. Ker pa vsi niso mogli govornikov slišati, so ŠU in hoteli v prostornih prostorih neke vinarne prirediti drug shod, ki ga pa policija ni dovolila. Pred lokalom se je zbrala zopet več tisočglava množica,- kateri se je pridružila še ona, ki Je preje zborovala na Vaclavskem trgu, kjer je bil shod že končan. Vsa množica se je začela pomikati z dolnjega konca Vaclav-skega trga proti deželnemu muzeju. Zazveneli so klici »Živio Črnagora«. Prepevaje himno Hej Slovani so napolnili cel prostran trg. Policijski oddelek je sprevod pretrgal in potisnil demonstrante v Krakovsko, Vodlč-kovo In Marijansko ulico, kjer je prišlo do spopadov. Tudi na Kralj. Vinogradih je prišlo do velikih demonstracij. Po 2 urah se je vihar po ulicah nekoliko polegel — z velikim prizadevanjem policije seveda. 30 oseb ie bilo aretiranih. Policijsko ravnateljstvo Je Javno prepovedalo vsako združevanje na ulicah.
NASLEDNIK DR. BOBRZlNSKEOA'
Dunaj, 25. aprila. Iz dobro Informirane strani «e sliSI, da se bo vprašanje nasledništva po dr. Bo> brzinskem danes alf Jutri odločilo.
KDAJ BO SKLICANA ZBORNICA.
Dunaj, 25. aprila. Ministrski predsednik grof Stiirgkh Je voditeljem strank izjavil, da se zbornica nikakor ne snide pred Blnkoštlm.
EDVARD GREY SE VEDNO NA DOPUSTU.
Berlin, 25. aprila. V tukajšnjih diplomatičnih krogih vzbuja veliko senzacijo dejstvo, da je angleški državni kancejar Eduard Grey še vedno na dopustu. V očigled tako važnim dogodkom in napeti situaciji, ki je zavladala po zavzetju Skadra se nikakor ne da opravičiti njegov dopust — in namiguje se, da to pomenja ohlajenje Anglije. Kakor Je znano, je pred tedni Eduard Grey v zbornici obleganje Skadra označil za zločinsko neumnost in osvoje-valno akcijo, katero bo Evropa sedaj. ko je definitivno sklenila, da pripade Skader Albaniji, na vsak način preprečila. Sedaj pa, ko bi bil najvišji čas, da se beseda izpolni — pa moža ni na mestu, vsled čigar izjave je ravno dunajski kabinet mirno čakal razvoj stvari. Zastopa pa ga Nieolsou, znan kot vnet Pristaš zveze z Rusijo in prijatelj balkanskih držav.
PARIŠKA FINANČNA KOMISIJA.
Pariz, 25. aprila. Program pariške finančne komisije, ki se sestane dne 5. maja pod predsedstvom Pichona, obsega sledeče točke:
1. Način in sredstva z a razdelitev turškega državnega dolga med Turčijo in Balkansko zvezo z ozirom na evropske vilajete.
2. Jamstvo za nemoteno nadalj-no poslovanje podjetij že obstoječih v evropskih vllajetih. na katerih je intereslran evropski kapital.
3. Splošni dogovor glede zahtev po vojni odškodnini.
POLJSKO - RUS1NSKA POGAJANJA.
Dunaj, 25. aprila. Včeraj ob 5. popoldne se je vršila pri ministrskem predsedniku grofu Stfirgkhu konferenca, katere so se udeležili dr. Leo, vitez Zaleski in pl. Dlugosz. Konferenca je trajala 3 ure ter ie imela ta uspeh, da se je plenar. zborovanje poljskih državnih in deželnih poslancev preložilo. Zatrjuje se, da niso nadaljne obravnave brezupne. Pogajanja se bodo baje nadaljevala v Lvovu.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
Telovadno društvo Sokol v Ljubljani,
V	četrtek, 24. t. m. je preminul dolgoletni in zvest naš član, brat
Ivan Adamič.
Poživljamo Vas, da se njegovega pogreba udeležite v kar največjem številu. Zbirališče v soboto, dne 26. aprila ob */r3. popoldne v telovadnici »Narodnega doma*. Na zdar!
ODBOR.
Najfinejši rtrjT TJ im
JLJlvI JL
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej pc nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNI0N“.
Cenena kava
(dokler je kaj zaloge)
85h	80h
'U kg Brasil I V* kg Brnil II
žgana	žgana
v filijalki
Julij Mei
uvoz kave
Filijalka:
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nI2 popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovlrje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-Ijana-Ollnce 92.________________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-
nižia cena. L__________________________
Učenka se sprejme pri šivilji. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
Kolo s prostim tekom, dobro ohranjeno, se proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.___________332-2
Stanovanje s tremi sobami v pritličju se odda za maj. Izve se: »Prva anončna pisarna«.	343-5
V nedeljo dne 27. aprila t. J.
vljudno vabim vse na
90F" slavnost,
ki se vrši na čast meni kot Jurju. — Vspored: petje, ples in prosta zabava. Ob 4. uri se peče koštrun, zvečer umetni ogenj. Začetek ob 2. uri pop. Obilne udeležbe pričakuje
JURIJ ZORC, gostilničar
na Toškem čelu.
Radi prevelike zaloge blaga dajem
201 popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano	nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogala Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne »Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
! Za birmo!
Za nakup solidnih in priznano dobro idočlh švicarskih
Union“ ur,
zlatnine in srebrnine, se priporoča tvrdka
F. ČUDEN
Ljubljana, Prešernova ul. 1
Lastna tovarna ur v Švici.
klavni CENIK s žepnim koledarjem *e pošilja zastonj.
odprta celo noč.
Kavarna
~
Gostilna
Florijanskaulicašt.6.
Jfiž 11 e pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejšili
in pital avtsmatoT
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4'— sedaj samo po K 1— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnogled«, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
! Prodajo !
se prav dobro ohranjeni
'FRAN KRAIGHER!
isrojažtlcl znoj eter
Gr©sp©e3sa< vlIIc©, šsteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
v
Mednarodno epedioijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
UstanovlJ eno 1S7©.	Telefon	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija m skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . ' . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Kdor hoče dobro » n
in poceni kupiti Z d Ul rili O
naj se potrudi -v
»Angleško skladišče oblek“
kjer je vedno največja Izbira oblek za dečke in deklice. Nadalje Izbira najmodernejše damske konfekcije In oblek za gopode. Postrežba točna!	Cene	priznano	nizke!
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
in sploh vse za knjigoveško obrt potrebne
utenzilije.
Več se poizve v pisarni g. Fr. Novaka, odvetnika v Ljubljani.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „NerlI* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivte in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske iase.
•ST
I
cs
a
©
a
> s
0>
O 03
00 Jg U 'g
> £ O
** m
o S
rr m
® s
o
O eo
  ,
•• •«.
►
« ^ Pozornost
vzbujajo nizke cene naših
elegantnih in trpežnih
čevljev .
Tovarniška zaloga čevljev .*■
znamka A. F. C. 0. (Josip Hočevar.) J
Ljubljana, /
*,	Stritarjeva	ulica	9.	/
<
m
N—<
5?
29
rt«
S
cr
sr
25
O
m is o
Pu
& < m
o. 20
& tc
5 ©
S <
fO N-j
rt«
D B
a*
° 2. ?r g-o cs
SEST
N
PB
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornie po zelo skromnih stalnih cenah z 10°|o popustom ^ v
Modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, glavne pošte.
Laška kuhinja
■v Xj3,u.'tol3stn.I-
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Del. glavnica: K 8,000.000.
LJublfanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna liiša)
Rez. fond nad
■ K 1,000.000.
Podružnice, v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane jU| j| ¥71 1 /k 66 Po velikosti draga vzajemna odškodnine In kapitalije K 123,257.696'77. W A države z vseskozi slovansko-narodno up v z n, i e m n O zavarovalna, banka v P r a g *•	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uiiva najboljši sloves, koder posluje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani člg,’r mIastni v Gosposki ulici St. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomskl tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!