•m? ISK/I DOMOVIIM/I mo AMCIUCAN IN. SPIRIT IN UNOUAM ONI? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 15, 19G3 SLOVCNIAN MORNiNa mmpAjH® ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI ^(kefeller ni uspel ^ NVna s^uPščina države viatW York Je odklonila gu-v norjev pre naj se vrnejo odrnriu ln;sPraviio s cest kupe ja]j 0v 'n smeti, ki so posta-hvpi .lesna nevarnost zdravju 9 ^IValstva. Delavstvo je bilo svoj-* na ^rajku v podporo K0J' 2ahtevi Po višjih plačah. Hji^. e^na uprava ni mo^la z čani,1 d08eči dogovora o kon- *ay LStrai" y Pozval Pjimi ^ra.)ka, je župan Lind fen guvernerja Rocke- r0(j rja’ naJ pošlje v mesto Na-o^p j ffard°, da bo počistila cest' • e ln smeti z mestnih % la ulic. bil nUV°rner za ta predlog ni hovoaVdUsen> zat° je predložil komisP°SredovanJ'e 'n Posebna hii.s 1Ja dosegla kompro- Te udkuf ^ rnestni župan Lindsay “Pa&r?! kot izsiljevanje in ki v, ‘c ° za kršitev zakona”, Uslu^PoveduJe štrajk javnih KUvernenCev’ in znova Pozval Parna Gr^a’ na') P°šlje v mesto ln° gardo. Pr^r-0 tepra •ie guverner °(j?0 Sl ’ da prevzema država tne,.p a'n°st za sanitarne raz-štraj, -eW Yorka in pozval del0 fU.J)0<^e’ naJ se vrnejo na dobij. J’im je, da bodo ^°Vor' p0viške, kot so bili do-lirecj]Jeni v k o m p romisnem ^clevlf11, Spovedal je, da bo Pe Predloge že prihodnji 8lti)KS.1Zro^ii državni glavni s,. . C1ni. Ta je po daljših po- ,vetih .• 2. ,n uuporih guvernerje-žaVnfS 0PPikov predlog za dr-fianin p,evzem odgovornosti za K arPe razmere v New Yor-krjlo'vVl nda in dala županu ^iton<>S^’ da znova išče sam spora. Pre(j]dklonitev guvernerjevega te bj ga v državni skupščini l)o2o. Vzbudila nemara večje VCfi- če ne bi bil guv. N. r>e kri,e ler glavni up liberalci k- U yePUblikanske stranke ta p*datih za imenovanje ta Sedniškega kandidata Vefiiei.eni^rske volitve. Ta gu-Pi 8kuJev Poraz v lastni držav-PcHi^^-ui utegne služiti za kotnik 0r0^Je njegovim na-Pubijjj^^0— v Pripravah na re Cj sarn'1*8^0 konvencijo in na Pričaj ' ( e ^oekefeller pre- Sa la0^m0dr°Sti sv°jega Pred-^ko r)' !le državne skupščine, ^°P^rf,tlJ. prePriča šele zvezni Kres ^ vso deželo? *^*1« med živino les° ž^w^-N^E’ Wyo- — čebe-116 stein!! *’ Vendar jih običajno vi Wyn!?0 med živino. V držalo uradno prište- ^ del živir,1V^n° *n čebelarstvo mreje. Vremenski pran: klelrj0 qui v Paletav n°’ milejše- verJet' i^Pldne rTania Sllega kasneje ° °li 35. alvišja temperatura Novi grobovi John Pesiotnik St. Včeraj zjutraj je umrl v St. Luke’s bolnišnici John Pestotnik St. z 1036 E. 68 St., rojen v vasi Tržen pri Moravčah, od koder je prišel pred 56 leti. Do upokojitve pred 20 leti je delal pri New York Central Co. kot mizar. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Selan, sinova Johna in Alberta, hčer Lillian Dolenc, ter 10 vnukov, v starem kraju pa brate Cirila, Vinka, Francelna, Gustla, sestre Marijo Cerar, Anno Urbanija in Francko Stupica. Bil je član Društva Clev. delavci št. 9 ADZ, Railroad Local No. 1055, Perry Horne Owners Assoc., Slov. National Hbme, Klub slov. upokojencev na St. Clair. Pogreb bo v soboto ob enajstih, iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 11.30, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob petih popoldne. Karol Puc V torek je nenadoma umrl Karol Puc, 985 Addison Rd., star 61 let, rojen v Idriji. Delal je pri Schaefer Auto Body Co. V starem kraju ima sestro Pavlo Puc. Bil je član Društva France Prešeren št. 17 ADZ. Pogreb bo v petek popoldne ob onih iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 5. uri. Vinko Skok V sredo zjutraj je v Mestni bolnišnici umrl Vinko Skok s 1153 Norwood Rd. Tukaj zapušča sestro Anno Ilkanie in sestrično Jennie Lucas. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz Fortuna pogrebnega zavoda 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Frank J. Royce Pb dolgi bolezni je umrl v Lake County Memorial Hospital West 53 let stari P’rank J. Royce 34066 Sylvia Dr., Eastlake, O., veteran druge svetovne vojne, rojen v Clevelandu, mož Rose, roj. Stepic, oče Franka in Jobn-nia, ki sta trenutno oba v U,S-Navy, brat Johna, Raymonda (Calif.), Angele Grudowski, Agnes Jpqterson in Josephine Nen-itiel. Pokojni je bil zaposlen kot /arilec pri Crescent Metal Products. Bil je član Društva Lipa št. 129 SNPJ in Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pogreb bo iz Železovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9.15, v cer-:ev sv. Justina Mučenca v East-ake ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče. Mary Brozinic V Huron Rd. bolnici je umrla torek ponoči Mary Brozinic s 13605 Maxwell Ave., roj. Arlesic / Perovcu pri Sv. Trojici v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA leta 1907, vdova po 1. 1940 .unrlem možu Marku, teta Josepha Arlesica, pri katerem je stanovala zadnjih 6 mesecev, med tem ko je preje živela na 1114 E. 67 St. Pokojna ni imela otrok, pač pa poleg omenjenega še druge nečake in nečakinje, sestra Dorothy Katic in bratje Paul, Marko in Tomo so vsi umrli pred njo. Bila je članica Sv. Pavla št. 10 HKZ, M a j k e Božje Bistriške št. 47 HBZ, Cvi-jeta Hrvatskih sestara in Rožen-venske bratovščine pri cerkvi sv. Pavla. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo. -----o—----- — Iz enega funta jekla je mogoče izdelati do 3000 kov. 0AD izvolila novega generalnega tajnika Organizacija ameriških držav je po treh mesecih prerekanj, sporov in barantanj le izvolila novega glavnega tajnika. WASHINGTON, D.C. — Po treh mesecih taktiziranja, pregovarjanja in barantanja je bil končno izvoljen za novega generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav - OAD bivši predsednik republike E-kvador v Južni Ameriki Galo Plaza Lassc. Dovolj glasov je dobil šele pri šestem glasovanju pretekli torek. V prihodnjem maju bo nasledil dosedanjega generalnega sekretarja OAD Antonia Mora iz Urugvaja. Do zastoja pri volitvi novega generalnega sekretarja je prišlo 17. novembra lani, ko sta se nenadno poleg Lassa pojavila še dva kandidata, Venezuelec Marcos Falcon Bricano in Panamec Eduardo Ritter Ais-lan. Zadnjega so podpirale v glavne države Srednje Amerike, ki jim ni všeč pravladujoč vpliv “velikih treh” Južne A-merike, Brazilije, Argentine in čila. Pri ponovnih glasovanjih je Ritter dobil največ glasov, vendar pa mu ni uspelo nikdar dobiti potrebne večine 12 glasov. Ko so se začetkom tega tedna znova zbrali zastopniki 22 držav članic OAD k volitvi novega generalnega sekretarja, je Educardo Ritter Aislan odstopil kot kandidat, s tem je bila izvolitev Lassa skoraj gotova. Pri novem glasovanju je Položaj res tako cm? WASHINGTON, l.).C. — Direktor Osrednje obveščevalne službe — CIA Richard Helms je članom Kongresa razlagal položaj v Vietnamu, kot trdijo nekateri udeleženci tajne seje Domovega finančnega odbora, tako črno kot sen. R. F. Kennedy in njegov brat sen. E. Kennedy ali celo bolj. Menda je pripomnil, div se vojna tam lahko vleče sto let, če se bomo bližali zmagi s sedanjim tempom. Direktor (TA je trdil, da je zadnja splošna komunistična ofenziva napravila hudo škodo in prizadela zaveznikom težke izgube. Ker je bila seja tajna, ni mogoče zvedeti točno, kaj je direktor CIA govoril, zato lahko vsak udeleženec navaja njegove izjave in jih tolmači po svoje. Kot povsod po svetu in v naši deželi, imamo nekaj paničarjev tudi v Kongresu. Ker sami niso sposobni priti do trezne, normalne presoje položaja, mešajo po nepotrebnem še druge. Zanimiva naštevanka generala V an Thieua SAIGON, J. Viet.— Saigon-ski predsednik Van Thieu se je podal na jug od Saigona na politično potovanje, da pomiri preplašeno javnost. Na tej poti je imel tudi več govorov. V enem med njimi je izrazil stališče, da bi morala Amerika poslati še več čet v Južni Vietnam. Zakaj? “Napad enega komunističnega bataljona na naše obljudene kraje zahteva petkrat toliko oboroženih sil od naše stra- RUSK: HANOI ZAVRAČA VSE AMERIŠKE PREDLOGE Državni tajnik Dean Rusk je ve'eraj v posebni izjavi sporočil, da je Severni Vietnam zavrnil vse ameriške predloge za razgovore o končanju vojskovanja. Ponudbe in izjave Hanoia so namenjene propagandi. ZDA vstra-jajo na izjavi iz San Antonia. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je zastopnik državnega tajništva Robert J. McCloskey prebral časnikarjem izjavo državnega tajnika Deana Ruska, v kateri ta ugotavlja, da je Severni Vietnam doslej zavrnil vse ameriške poskuse za začetek razgovorov, ki naj bi končali vojskovanje v Vietnamu. Med temi sta tudi poskusa glavnega tajnika ZN Tanta in italijanskega zunanjega ministra A. Fanfanija. Z izjavo, ki je sorazmerno bolj trda in jasna, kot je to pri Rusku uspehu diplomatskih naporov za razčiščenje stališča Severnega Vietnama v pogledu možnosti razgovorov za končaje vojne, nato pravi: “Poročati moram, da so vsi dosedanji poskusi končali z odklonitvijo predsednikovih predlogov za pogajanja!” Državni tajnik je dejal, da vstrajajo Združene države še vedno na stališču, ki ga je objavil lani v septembru predsednik L. B. Johnson v San Antoniu. Tedaj je dejal, da so Združene države pripravljene za začetek običaj, hoče ta pravočasno za- razgovorov o miru takoj ustaviti vse letalske in pomorske napade na Severni Vietnam, kakor hitro ta pokaže voljo za resne razgovore in jamči, da ne bo ustavitve letalskih napadov uporabil za povečano pošiljanje vojaških potrebščn in vojakov v Južni vreti upanje, da utegne le priti do pogajanj o končanju vojskovanja, ko za to dejansko trenutno ni nobenih izgledov. Rusk opozarja v svoji izjavi na obljubo predsednika L. B. Johnsona v poročilu o stanju Unije, da bo Kongresu poročal o Vietnam. Srečanje v Panmimjercui, Pogajanja za premirje lore] vendarle na vidika? Samo eno šestino za obdelavo EDINBURGH, Škot. — škotska je izrazito gorata in hribovita dežela, za poljedelstvo je primeren komaj šesti del celotne površine. Ijivo uničen”, Thieu. S takim “prepričevalnim” dokazovanjem bo Van Thieu verjetno zelo malo opravil pri predsedniku Johnsonu. Lasso dobil 16 glasov, Briceno ni, da bi bil sovražnik zanes-5, en glas pa je bil oddan pra-,Livo uničen”, je trdil Van zen. Galo Plaza Lasso je star 61 let. V mednarodni diplomaciji se je izkazal leta 1958 kot posredovalec Združenih narodov v Libanonu, leta 1960 v podobni vlogi v Kongu in v letih 1964-1966 na Cipru. Vodstvo Organizacije ameriških držav bo prevzel v času, ko je ta v notranji reorganizaciji in ko na splošno ne vrši zadovoljivo nalog, zaradi katerih je bila u-stanovljena. V Indiji so se udarile s policijo ženske KALKUTA, Ind. — Na stotine žensk je prodrlo policijski kordon v torek zvečer in začelo oblegati guvernerjevo palačo in protestirati proti odpustu po komunistih nadzirane vlade Zahodne Bengalije preteklem novembru. Včeraj je moral guverner bežati iz državne zbornice, ki jo je PANMUNJOM, Kor. — Včeraj se je tu sestala na sejo komisija za nadziranje premirja. Zastopnik vrhovnega poveljstva sil Združenih narodov a-meriški adm. John V. Smith se je pritožil zaradi severnokorejskih kršitev demilitarizirane cone in dolžil Severno Korejo vpadov v Južno Korejo. Zastopnikom Severne Koreje je ponudil v tej zvezi vrnitev 27 trupel pobitih severnokorejskih gverilcev, ki so pretekli mesec prišli v Južno Korejo, da umore predsednika republike gen. Parka in njegovo vlado, pa bili pri tem prestreženi tik pred dosego predsednikove palače. Gen. Pak Chung Kuk, vodnik severnokorejskega zastopstva, je na očitke adm. Smitha odgovoril z vrsto obdolžitev Južne Koreje in seveda Združenih držav, ki jih je označil za “zapriseženega sovražnika korejskega ljudstva”. Za tru-v pla gverilcev se ni zanimal, — [ker bi z njihovim sprejemom priznal njihov vpad v Južno Korejo, ko je vendar severno- prišel odpirat, ko so ga poslanci ! korejska vlada izjavila, da so osebno napadli. Zasedanje skup- bili pobiti gverilci “domači ^ščine je bilo nato zaključeno. nasprotniki vlade v Seoulu. Griki begunci iftejo pot do solidarne akcije WASHINGTON, D.C. — Kot vsaka diktatura, je tudi sedanja grška ustvarila cele trope političnih emigrantov, ki rastejo od meseca do meseca. Pota grških emigrantov gredo pa v dve različni smeri: proti vzhodu in proti zahodu. Na vzhod bežijo iz Grčije vsi levičarji, ako imajo zaslombo pri komunistih, in seveda tudi vsi komunisti, kar jih je v Grčiji še na svobodi. Kaj dela ta skupina, še ni dognano. Grški begunci v svobodnem svetu trdijo, da so komunisti za železno zaveso že začeli organizirati v Grčiji podtalne trojke, ki imajo svoje prvo zaledje v Jugoslaviji in Grčiji, potem pa naprej do Moskve. Protikomunistični begunci se bojijo, da bo komunistična podtalna trn- organizacija v domovini hitro nevarno gibanje. Lahko se namreč postavi na čelo vsakemu uporu proti sedanji vojaški diktaturi in — pribori zmago. Tako bi se sedanja vojaška diktatura čez noč prelevila v komunistično. Taka je teorija grških protikomunističnih beguncev v svobodnem svetu. Vsi imajo obrnjene oči proti Washingtonu. Vedo, da brez idejne in mate-rijalne pomoči naše administracije ne bi pomenili ničesar. Zato pridno obletavajo našo diplomacijo in ji skušajo prodati svoje ideje o bodočnosti grške politike. Imajo pa pri tem vsaj začasno svoj izvirni greh: so razbiti v preveč frakcij in struj. Med njimi se nahajajo nekdanji pristaši Karamanlisove stranke, pa tudi pristaši Papandreouove priprav! ja za napredovala in postala silno stranke, da ne omenimo manj ših političnih formacij. Zato nimajo v našem državnem tajništvu dosti smisla za njihove želje in zahteve. Grški begunci vedo torej, da jim je treba najpreje ustvariti skupno politično gibanje, ki naj bi obseglo vse, kar ni med begunci komunističnega. To bo pa izredno težavna zadeva; kako naj se na primer sprijaznijo in vključijo v eno gibanje pristaši predsednika Karaman-lisa in predsednika Papan-dreoua? Saj so se desetletja grizli med seboj. A na drugi strani je pa sloga med njimi tudi v ameriškem interesu. Enkrat je naša dežela že v zadnjem trenutku rešila Grčijo pred komunizmom. Ali naj jo še enkrat? To je tisto, kar skrbi naše diplomate. CLEVELAND, O. — Ta teden je ves svet zaverovan v zadnjo akcijo generalnega tajnika ZN Tanta, ki pot Za začetek pogajanj premirje. Morda bo iz njegovih prizadevanj res kaj nastalo. Na to namiguje novica, ki jo je prvi povedal demokratski kongresnik Pucinsky, da je namreč predsednik Johnson poslal v Hanoi posebnega “poslanika”, ki naj Ho či Minhu razloži, kako Johnson razume besede v svojih izjavah glede začetka pogajanj o premirju. Pucinsky trdi, da je Johnson izjavil, da je pripravljen ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, kakor hitro dobi “zagotovi o”, da Ho či Minh ne bo “pospešil premika čet iz Severnega Vietnama proti jugu”. To je res mala in zelo o-hlapna zahteva našega predsednika, če jo presojamo v luči zadnjih dogodkov v Južnem Vietnamu. Vietnamski komunisti so resi dosegli prve dni sedanje njihove vojaške akcije v Južnem Vietnamu nekaj uspehov, toda ne vseh, kar so jih želeli, in še te so drago plačali. Ker so razvili svojo ofenzivo na izredno široki fronti državljanske vojne, so prisiljeni, da pošljejo v •Južni Vietnam res pomembna ojačenja, ako želijo ofenzivo1 nadaljevati. S par divizijami jim ne bo dosti pomagano. Vse to jih bo morda nagnilo, da ne, . bodo Johnsonovega predloga nacinu kar gladko odbili, saj je veliko Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave. Vse članstvo vabljeno: na seji bo nekaj posebnega! Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo ob enih popoldne sejo v SND na E. 30 St. Teden bratstva— Nocoj bo v okviru Project Bridge na radio postaji WERE razprava o Narodni konferenci kristjanov in j udov ter o začetkih “tedna bratstva”. Program bo od 10. zvečer do polnoči. Velik požar— Včeraj zgodaj zjutraj je izbruhnil ogenj v Modern Shower Door Co. zgradbi na 1804 E. 40 St. Požar je povzročil okoli $80,-000 škode. Gasilci so imele težave z gašenjem, ker so bili hidranti zamrznjeni. Jutri odpro 1-71— Jutri bodo odprli avtovelece-sto 1-71 od konca Inner Belta pa na zahodno stran mesta in dalje v Columbus in Cincinnati. Cesta bi morala biti po prvotnih načrtih gotova in odprta že pred 4 leti. Sihanuk ima težave z domačimi komunisti P H N O MPENH, Kamb. — Princ Sihanuk je na tiskovni konferenci priznal, da mu domači komunisti še zmeraj delajo težave. So pa to svojevrstna opozicija. Nastali so še pod francosko okupacijo, njihovo jedro so tvorili nacijonalisti, ki so se borili proti francoskim o-kupacijskim četam, vodili so jih pa domači komunisti, ki so počasi spravili gibanje pod svojo kontrolo. Sihanuk se dobro zaveda, s kom ima opravka, in nič ne dvomi, da bi komunisti radi spravili pod svojo oblast nekaj njegovih provinc in tam vladali kot vlada rdeča Pathet Lao v Laosu. Sihanuka vznemirja posebno to, da so komunisti začeli v nekaterih krajih nasilno rekrutirati moško mladino in jo odvajati v džunglo. Sumi, da se za tem skriva neka posebna akcija proti njegovemu režimu, ki se lahko izmaliči v državljansko vojno. Polovico jih ne odobrava sedanjega vodenja vojne PRINCETON. N.J. — Gallupov zavod je povpraševal po vsej deželi, kaj sodijo o seda-vodenja vojne v Vietnamu. Kar 50'< povpraša- vprašanje, ali imajo res pri-j™1!,^ 2 n ' 'Tt pravljenih toliko divizij, kotN W vec kot v jamlarju. John-bi jih potrebovali za južnilSOnov° ™te,,)e vojne »dobra. Vietnam. Morda jih bodo mo-!'* sedoj.le rali šele pripraviti. Dokler jih,'’ £nm*" s oS ' v Za odločnejše vojskovanje nimajo, jih pa tudi premikati ne morejo, širokogrudno popuščanje predsednika Johnsona, ki pa verjetno nima samo idealnega ozadja, bo torej morda se jih je pri Gallupovem povpraševanju izjavilo sedaj 61% v primeri s 56'< v januarju in z le 52% v preteklem de- ___, , , , . cembru. Prav tako se je pove- vendarle odprlo vrata do po- , . calo število onih, ki so za nadaljevanje bombardiranja Se- gaj an j. Večje šole CHICAGO, 111. — Moderna, nova šola sprejme v svoje učilnice povprečno šolarje iz 4 manjših, zastarelih šol. vernega Vietnama. Lani v oktobru jih je bilo le 63%, sedaj jih je že 70%, za ustavitev bombardiranja se jih je sedaj izjavilo le 15% v primeri a 26% v lanskem oktobru. till? St. Clair A ve. — HEnderson 1-062S — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Sis Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fur one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 33 Thursday, Feb. 15, 1968 mu hudo presenetili. Zato se oglašajo tudi kavarniški in gostilniški strategi, ki trdijo, da bodo komunisti porabili boje okoli Khe Sanha le za zaveso, da prikrijejo svoje druge strateške cilje, da pa ne bodo hoteli preveč tvegati za zmago. Kaj pa naša narodna obramba? S svojim opozarjanjem na različne možnosti izida bojev okoli Khe Sanha hoče o-čitno sovražnika zmešati. Saj govorice v Washingtonu namigujejo istočasno na umik in na obrambo do skrajnosti. Vsekakor komunisti vedo, da se Amerikanci ne bodo dali tako ujeti v Khe Sanhu, kot so se Francozi v Dienbienfuju. Morda drži samo to. Če pa drži, potem je veliko vprašanje, ali ne bosta oba nasprotnika skrbno pretehtala, koliko se splača tvegati za Khe Sanh. S tem izgublja Khe Sanh svoj vojaški in političen pomen, ki so ga dogodki zadnjih par tednov močno napihnili. yuu;u PenneyIvanski prepihi (Poroča Majk) iuiiiumiiiumiiiiuuimiiimmnumimiiiiiinimiiuinumiuiuinnuniiiimiiiiiiiiiiinniiuiuiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnm PITTSBURGH, Penna. Khe Sanh, da ali ne? Končno so kavarniški in gostilniški strategi prišli na svoj račun. Pentagon jim je oskrbel toliko podatkov o v()' jaški postojanki Khe Sanh blizu laoške meje in Demilitarizirane cone, da si lahko ustvarijo približno^ sliko, kje leži to mesto in kakšni so srednjevisoki hribi oicoli njega, se celo o sti ateški vrednosti posameznih brinov si lahko ustvarijo svoje stališče, prav tako poučijo o prometnih zvezah, ki jih ima ta postojanka z daljno okolico na suhem in v 7 rči k u Pa še več so zvedeli. Naša informacijska služba je odkrila, da so komunisti že nabrali na severozahodu in jugozahodu kar dve diviziji svojih vojakov z očitnim namenom, da napadejo Khe Sanh. Vse je torej za stratege jasno, le predpustni dobi smo. V sedanjem “modernem času”, nima predpustni čas več tistega važnega pomena, kakor ga je imel za naše slovenske kmečke ljudi nekdaj pred desetletji. Zdaj je v veljavi tu v Ameriki glede ženite van j najbolj mesec junij — po slovensko rožnik. Bilo je drugače pa tudi po naših nekdanjih naselbinah tu v zapadni Penni pred desetletji. Predpust je bil nekaj posebnega. V našem “Špicburgu” je tedaj skim ljudem sončne belokranj- ske gorice. Tako vidite so se znali zabavati naši slovenski ljudje. V enem kraju tako, v drugih zopet, kakor jim je prijalo. Bili so pa veseli in dobri ljudje! Kako je zdaj tam? * STOPIMO IZ NEKDANJIH ČASOV V SEDANJE! — Kaj vidimo? Velike razlike. Kam vozimo? Kdo naj točno pojasni? Pojasnujemo vsi, vse navprek. Ali pojasnujemo prav? Eni malo bolj sem, drugi malo bolj ^IcljCSIŠfcVift 4iSS©Šikcž I^a’ kJ'er našei štirisobno lov-jG. Majcen se je moral v tej n0' " «v . 'sko kočo in veliko lopo za su- vi službi učiti spet novega h šenje kave; še zdaleč ne dovolj jzika: kantonske kitajščine, ki Je prostora za 300 in več fantov. [ povsem različna od mandarin v džungli Vrnil se je v Hanoi, da se pogo- ske. vori s sobrati, ki so mu pomagali pri vodstvu deške vasi. “Ne vem, kako bomo shajali”, jim je dejal. “Samo majhen dvorec in velika lopa prav sredi džungle. Ljudje okoli so zaostali hribovci, ki nam utegnejo biti celo nevarni. Povrhu nas bo nadlegovala cesarjeva divjačina. Pa to je za zdaj edini prostor, ki ga imamo na razpolago.” Čez dve leti pa so predstojnik* uvideli, da v Vietnamu brez n" sijonarja Majcena ne pojde, so ga poslali zopet tja. Pa 0 iet .V .. . ... . vojil dolžino sezone, vendai premo v oddaljeno hribovsko za- 7, ... ’ i ced- ,.vv o T-. .• ,. . Komarje ocepih za pet ou » vetrsce? Fantje so pomagal, moj- |mjh ^ K sta prip„».e strom razstavljati težke stroje, da bi jih bilo mogoče prepeljati s tovornimi avtomobili. Na žalost pa so komunistične čete že gla Marjan Žakelj z 177 igr0 Jože Cah z 225-563. Čeprav sta zaigrala Stane Mrva 161 in P' Majcenovi Vietnamčki ! obvladovale večino cest proti ijugu, le nekaj tovornih avtomo-PATERSON, N. J. — Po vsem, bilov je še srečno prišlo skozi, kar je bil na Kitajskem pretr- Pet Majcenovih fantov so komu-pel, bi se bil misijonar Majcen nisti zajeli in jih mobilizirali. rel Lončar 194 igro. Frank v lodrf tem pripon11 šin je tudi dosegel svoj ^ kegljaške sezone, ko je P' , 146-425 in « tpm nrinorn^ Kavkam do dveh točk. Milen3 lahko vrnil na zasluženi počitek Ni se več upal svojih fantov P°* ifs^dTso^VexmHct^r^'d'le'ost^ v. . . , v. , v j. , ) . i f , .v, pet točk od Kavk. V njihoveItl sirjenju božjega kraljestva med se je obrnil na trancosko vojaško pogani ni dala mirovati. “Kadar 'poveljstvo za pomoč. Odgovor je župnikova! pok. č. g. Jožef Za- tja — prav pa najibrže malokdo, lokar. O njem in njegovi dobro-jTudi v preteklosti je bilo tako, dušnosti še zdaj rad kaj pove, bo najbrže tudi zdaj tako in še kak še živeči rojak iz tistih ča- dolgo časa za naprej. Prerokov tega ne vedo. kda j bodo'rdeče čete začele napadati, ako ,ned „ dt>br0. t^m že niso. Fti so prvo n::panh. v . .. ijih je stala svatba zadnjo jesen, aj. Kako je šlo, pove zadnjih šest Naši kavarniški strategi stojijo pred vprašanjem, ah sg jim je hčer p0ro&ia nad iet. Politične in posebno še go-se Khe Sanh radi podobnega položaja, kot ga ima Dienbien- |$1)2oo.- V starih časih pa le $10. Sp0darrske neugodnosti se mno-fu, sploh da uspešno braniti. Njihova mnenja so hudo delje-ij. $12 Res zanjmiVO- seveda so žijo. Koliko še drugih kislih na. So pesimisti, ki pravijo, da je trdnjavam odzvonilo že v prvi svetovni vojni. Optimisti mislijo drugače. Priznajo, da so vse postojanke okoli Khe Sanha idealna tarča za sovražnikovo artilerijo in rakete in da protiletalska artilerija ne more pregnati ne- bih ljudje v starih časih z manj ugodnosti! Načelniki depart-zadovoljni, kakor pa so zdaj. jmentov pa nekateri odhajajo, Pred 75 leti je bilo življenje dmgi napovedujejo odhode. Sit-res poceni v primeri s sedanjo nosti in težave se pa množijo, draginjo. Večkrat se spominjam domače in tuje. O njih govorijo vseh bombnikov. Pravijo pa, da Khe Sanh ni tako odrezan jdobrrovoljnega Lokarjevega oče-jvsak dan razni kritiki, politični od zaledja, kot je bil Dienbienfu. Le izredno slabo vreme lahko zavre vse letalske zveze, tudi tiste, ki jih ustvarjajo helikopterji. Ako je zračna pot vsaj deloma odprta, potem ni treba misliti na kapitulacijo, kot se je to zgodilo v Dienbienfu, ampak na umik, ki naravno ne bi bil lahka stvar, pa vendarle ne popolnoma izključen. Tudi v slučaju, da se ta, ko je nam pravil, kaj se je tedaj vse lahko kupilo z dolarjem. Krompir je stal okrog 25c. bušelj. Kokoši srednje in velike zastopniki, nekateri hodijo celo radovednost past, kaj se dela v daljnem Vietnamu in zakaj se ne more ustaviti rasti bodočega sovražnik polasti Khe Sanha, ne bo tam naletel na čete, ki ;ka je stala od do $10. čevlje od 25 do 30c. vsaka. Jajca po 8|0sata jn trnja, ki povzroča nam do 10c. ducat. Lepa moška oble-;že toliko časa toliko in toliko kapitulirajo, ampak na zapuščen prostor, ki ga bodo kmalu ' je kupilo za $1 do $1.50. Ta- sitnosti in težav. Ne pomaga pa vse skupaj nič, osat raste in po- začele zasipati ameriške bombe in rakete. Ako se namreč |krat se je za dolar dobilo ne- ganja naprej ... In zgleda, da komunisti polastijo te trdnjave, potem ne bodo samo v posesti važnega prometnega križišča, ampak bodo navezani tudi na prostor z vsem njegovimi slabimi stranmi, ki bodo vse postale tarča ameriških bombnih in raketnih napadov. Z njimi pa morajo komunisti računati. Ako bi se namreč zasidrali v Khe Sanhu, bi bil to prvi kaj! Kaj se dobi za dolar zdaj? Komaj za eno fajfo tobaka. Kam smo se pomaknili v teh ozirih od tedaj do zdaj! Pa kaj naj omenjamo stare čase, nazaj jih ne bomo s tem pri- slučaj, da so pregnali za stalno ameriške in saigonske čete ,kUcali To g0 le spc>mini in to iz kraja, ki je bil do sedaj vsa leta pod saigonsko, odnosno ameriško oblastjo. Komunistični nadzor postajanke Khe Sanh bi bil dokaz, da je mogoče ameriške in saigonske čete za stalno pregnati. To bi bilo za komunisti neprecenljive vrednosti pri mirovnih pogajanjih. Slučaj Khe Sanh nima torej le vojaškega pomena, morda je njegov političen pomen še veliko večji. Zato ni tvegana domneva, da se ameriška strategija ne bo zlepa sprijaznila s trajno zgubo postojanke Khe Sanh. Če jo izgubi, bo napela vse sile, da jo zopet zasede. Komunisti to vedo, zavedajo se pa tudi, kakšen udarec bi bil zanje, ako zgubijo Khe Sanh, ki so nanj tako dolgo škilili in zanj toliko žrtvovali. Zato se lahko zgodi, da postane Khe Sanh ravno taka klavnica za oba nasprotnika, kot je bil Verdun v prvi svetovni vojni. Ali je pa to res potrebno r Zdi se, da o tem zelo temeljito premišljujejo v Beli hiši, državnem tajništvu in Pentagonu. Predsednik Johnson hoče imeti jasno sliko o vseh možnostih, ki bi sledile prisiljenemu umiku iz Khe Sanha. Teh možnosti je več. Morda se je pametno umakniti, ker bi obramba zahtevala prevelike žrtve, saj Khe Sanh ne bo odločal o koncu vojne, kot ni leta 1918 Verdun. Ako bi bili Francozi in Nemci vedeli, kako bo potekala vojna v 1. 1917 in 1918, ne bi prelili toliko krvi na postojankah okoli Verduna. Je pa tudi možno, da bi komunisti kmalu prišli do prepričanja, da jim je težje braniti Khe Sanh kot Amerikancem. Amerikanci imajo namreč za napade na Khe Sanh veliko modernejše orožje, kot ga* imajo komunisti tudi takrat, ako jim Moskva postreže z vsem, kar ima. Ali bi pa to tudi storila? Zmaga pri Khe Sanhu je torej lahko dvorezen nož za obe strani. To bo najbrže povod, da tudi komunisti premišljujejo, ali naj res toliko žrtvujejo za to postojanko. Ako bi jo ho- je vse. V Pittsburghu je bilo in je še precej rojakov iz Beiokra-jine in Dolenjske. Ob mislih na te se vedno spomnim mojega strica Markota, ki je bil v Ame- ga 'bo še več in več. Ko sva zadnjič o tem govorila z Matom na Butlerju, je bil kaj slabe volje. Vprašal sem ga, kaj misliš, koga bi bilo dobro voliti pri prihodnjih volitvah? Mate je napravil po hrvatsko resen obraz in dejal: “Med vsemi kandidati še ne vidim pravega možaka, da bi mu človek zaupal svoj glas! Nekateri stari so že znani kakšni po- kam v Evropo, pa mu želja po šiljati komunistom v žrelo, zato boju za pokalno mesto. P0^* 1 , , ... ... v j . ... , v odnesli Olimpiji pet od sed13 vas bodo preganjali v enem me- bil za čuda hiter in velikodušen: v se pa stu, bežite v drugo”, je Kristus ! “Težke stroje bomo prepeljali! °L uur,J1'11 m ual, naj . . .. , ’ . 1 , -v, vv.^ v , , ne morejo domeniti, kdo rekel svojim apostolom, pa pri pod vojaško zaščito, vase fante x ’ 7 . 1 . , ,. „ orevzame tretje pokalno tem gotovo m mislil, naj bi apo- pa z letali. stoli tam počivali, marveč zato, mest°’ Začasno so se Furmani vrnili n Tako je dne 23. avgusta 1954 tretje mest0; ko so y ibitki p? da tam začnejo novo apostolsko prišlo na hanojsko letališče 350 rutnine premagali Sove za ^ točke. Višek bojevanja je bil ^ sežen v prvi igri, ko je Jože delovanje. jfantov, ki so bili zopet brez do- Tako je tudi misijonar Maj- ma. Tam je na nje čakalo 20 le-cen jeseni leta 1952 odšel v Viet- tal tipa Dakota, last francoskih nam, tedanjo francosko Indoki- zračnih sil. V nje so najprej na- no, da v Hanoju prevzame vod- Tožili postelje, klopi, omare, ol- šir podrl 220 kegljev. Na soS® li- njem igrišču so pa Cigani in ^ vali delili točke. Prvo so stvo “Deške vasi Kristusa Kra- tar, kuhinjsko opremo, skratka kri • Franci zaigral Ija”, ki jo je tedanji ravnatelj vse premičnine. Za tem so prišli jigr0; potem pa živali/ko 160 igr0‘ Race še tudi niso prepih , zglid3 da hočejo prvo mesto. morda, da Pavle nima ved ■er kurence za prvenstvo v PoVPrlZ3 nosti. Premagale so Leve 1 Ja dve igri in še te ne z velik0 - Seitz, ko je bil imenovan za ško- Ta vrsto fantje. Ko so bili v le-l^rtin^ln Miha zaigrala I59 ^ fa, izročil salezijancem. Prispel talu, so začeli moliti rožni venec, je v Hanoi 3. oktobra, na praznk Malo stvari je vsak imel in šli Male Cvetke, zavetnice misijo- 'so v negotovo bodočnost, toda nov, in takoj začel organizirati Tjihova srca so bila polna zau-delo. Bilo je treba skrbeti za 450 panja v Boga in Marijo, sirot brez vseh dogodkov. Uči- | čez pet ur so letala pristala v ti se je moral zopet novega je- Ban Me Thuotu, kjer so že ča-zika, ki je še težji od kitajščine, kali francoski vojaški tovornja-poleg tega so v deželi vladale ki, da fante in opremo prepelje-obupne razmere, kajti komuni- j0 v džunglo. Kakšen prizor jih sti so se vedno bolj uveljavljali, ije čakal tam! Na stotine opic je Ko je bilo življenje v deški (skakalo, žlobudralo in se drlo vasi kolikor toliko v teku, je ka- na drevju okoli lope, kakor da zalo, da bo Vietnam razdeljen, bi bile željne seznaniti se s čud-Severni, v katerem je bila deška nimi bitji, ki so se priklatila v vas, bo prišel pod komunistično njih kraljestvo. Med smehom in oblast, med tem ko bo južni del kričanjem so dečki oponašali o-ostal še pod francoskim nadzor- pice. Potem so prišli domačini, stvom. Osiroteli dečki, razcapa- ki jih je privabilo glasno sme-ni in sestradani, so se iz dneva janje in petje. Videti so bili si-v dan zgrinjali v Hanoi. Deška cer divji, a se je zdelo, da so vas jih je sprejela, kolikor je jim razigrani fantje le všeč. mogla, ostalim pa ni kazalo dru-1 Lopa jim je zdaj postala vse: gega kot prosjačiti in krasti, če spalnica, obednica, šola in kape-so hoteli ostati pri življenju. jla. Imeli so sicer streho nad gla-Boji med francosko in komu- vo, pa nič za pod zebe. G. Maj-nistično vojsko so se naglo bli- cen je poslal sobrata v Saigon žali Hanoiu. Mnogo prebivalcev prosit živeža in obleke, med tem je zbežalo proti jugu, ker v Ha- so se pa fantje razdelili v sku-noiu ni bilo več varno. 'pine in odšli po džungli iskat u- Misijonar Majcen je uvidel, da žitnih rastlin in korenin. Kate-bo treba misliti na beg. Pa kam rikrat je kdo ujel celo kakšnega naj gre s par sto brezdomnimi zajca ali ptiča. Od zelišč in sem fanti? Kamorkoli bi šel, težkih j in tja kakšne živalice se more riki pred kakimi 65 leti. Bival litikarji so, mladi pa zgleda, da je gori na Braddocku. Bil je tam'si nekateri pri brivcih še ne zna-kake tri ali štiri leta, nato se je jo naročiti pravega ostriženja vrnil v stari kraj, kjer je tik las! Pa jim naj človek zaupa pred prvo vojno umrl. Bil je ve-^vodstvo dvesto milijonov ljudi? šele narave. V predpustnem ča- Bcgme Majk, ja bom volil, kasu nam je rad zapel staro belo- kor mi bo velela moja pamet pri kranjsko narodno pesem, kako prihodnjih volitvah, ne pa, kašo hodili predpustom ogledniki kor me bo kdo na vogalih na-ogledovati in ocenjevati neveste šega nagovarjal, kako naj voza razne ženine. O takih snublje- Jim.” nih je znal zapeti tako-le: “Dobro jutro, očka vi! Ali nam daste vašo hčer?” “Moja volja bi že bila, pa za mamco se ne ve.” “Dobro jutro mamca vi! Ali nam daste vašo hčer?” “Moja volja bi že bila, pa za Micko se ne ve.” “Dobro jutro Micka ti! Al’ bi tvoja volja bila, da bi rekla pred oltarjem trikrat: da?” In za tem je vedel povedati, Zdi se mi, da Mate ima kar prav. Tudi jaz bom ravnal tako, če bom še živ ob prihodnjih volitvah. Tako vidite dragi bralci se pre-kucavamo in mislimo o politiki in drugem na naše Butlerju. Naj zadostuje, pa še drugič kaj. Vsi pa lepo pozdravljeni in čuvajte svoje zdravje! Stari Majk. Izvir Mississippi ja BEMIDJI, Minn. — Reka če je šlo vse po sreči, kako so Mississippi izvira v jezeru Itas-'potem take dogovore veselo za- ca, ki leži 1,670 čevljev nad mor-teli napasti, hi JO lahko že pretekli teden, ko so mislili, da livali s sladkimi kapljicami, ki jem. Pri svojem izviru je to le so svoje nasprotnike s splošno ofenzivo v Južnem Vietna- so jih rodile dobrim belokranj- 10 čevljev širok potok. strojev iz obrtnih delavnic, ki so ^50 ljudi preživeti le kak dan, mu bili tako potrebni za stro- ne pa tedne in mesece, kovni pouk, in dragocenih labo- | Lahko si mislimo, kako je bi-ratorijev ne bi mogel vzeti s se- ,10 misijonarju Majcenu pri srcu, boj. Ker ni vedel, kaj storiti, je ko je videl svoje fante in sobra-odletel v Saigon, da bi morda te stradati. Ko se je vse zdelo tam dobil kakšno pomoč in re- že brezupno, je nenadoma pri-šitev. Mesto je bilo že natrpano spela pomoč iz Saigona. Sočutni z begunci iz severa, ki so veči- Francozi in Amerikanci so posla-noma tavali ibrez strehe in brez ]i riža, obleke in denarja. Deška živeža. Šole in domovi so bili vas v džungli je začela živeti, prenapolnjeni; nihče ni imel pro-J Komaj pa sta bila preživljanje štora, še za enega dečka ne. jjn p0uk za silo organizirana, je Obrnil se je na saigonsko via- prišlo od g. provincijala iz Hong do: “Ali bi mi mogli pomagati? Konga povelje, da mora g. Maj-Ne vem, kam naj bežim s svo- cen Vietnam zapustiti in oditi v jimi par sto sirotami.” 'Hong Kong, da tam prevzame “Morda nekoliko riža?”, je bil vodstvo največje salezijanske odgovor. j šole “Tan Kin Po”, ki ima nad Zaprosil je za pomoč južno- 2.000 učencev. Kitajska in Viet-vietnarpske škofe, pa ti so bili nam spadata namreč pod isto re-razdali že vse, kar so imeli. Kaj dovno provinco in g. provincijal naj stori? je na tako važni šoli potreboval Tedaj pa dobi brzojavko od spretnega in vestnega vodje, kot škofa Seitza. ki ga je klical v je misijonar Majcen. Ban Me Thuot. Izprosil si je pre- Zelo težko mu je bilo zapustiti liko. j V velikem spopadu sosedo' se Grabnarji kar dobro Posebno še Milan, ki je 192 in 190. 191 igra Filipa in bi Franceta sta bili premalo, ^ ^ preprečile Lovcem iti d° praznih rok. ^ Šahovski turnir, ki se je ^ čel 9. februarja v Barag0'^ domu, se nadaljuje vsak P/,.je zvečer. Za podrobnosti ^ Tj, Metoda Ilca na tel. štev. 432- V- 1. Race 2. Komarji 3. Furmani 4. Živali 5. Veverige 6. Grabnarji 7. Cigani 8. Levi 9. Olimpija 10. Lovci 11. Sove 12. Planšarji 13. Polži 14. Kavke Na svidenje! 64 63 63 61 60 58 55 53 50 46 43 42 42 33 Gra Še vedno v veljav* rpf,- WASHINGTON, D.C. kozvane “common lav7 1 $ - v ke so še vedno v veljav' državah Unije. Zakon PrJ vi Ži' da je moškega in žensko, ^ ^0{ vi določeno dobo fikuPa' jti' mož in žena, treba Ol-o' kot da bi bila formalno P cena. Tj*#; Opozorilo dopis^^jii in društvenim taj1*1 .. Ker poštni zakon pr©P° ^0* vsako oglaševanje kakršni’ 11 srečkanja v listih, ProS^djt^ dopisnike, ki oglašajo Pr^eakci' društev ali pa kako drug0^ ^ jo za zbiranje denarja, na.l jih poročilih ne omenjaj0 jj< ali srečkanja, kakor ^ ^V, kartnih ali tombolskih ^ 0pi' v vstop j ako je zanje določena co na. Poštna uprava za*1^p0cgJ voz na francoskem Vojaškem le- vietnamske sirote. Kar se združi talu in odletel. S škofom sta v trpljenju, se težko loči. sklenila, naj se deška vas preseli { Pri vodstvu šole v Hong Kon- ____________ _______ v južni Vietnam in sicer v džun- gu je Majcenu bil desna roka slo- nas, da ne sme biti glo na lovišče cesarja Bao Daia. venski rojak misijonar Jožko takega oglašanja v listu- ^ Cesarski avto je Majcena peljal Geder, ki še danes deluje v njej. nmmTmrmrTmTTtt~ttim:ssS***{{ Mi] dre je v živjj slove Brici; nimi' 'Veli] ?ens vanj o nj Jenj kot G°sr Jaj( tiem liki* verus jim delo do,] ber o nj ame jajo 2 d. svoj “Br Hi laii dela slirn kak bi \ draj at** ne j ie , kriči Ib t: Je>; lo \\ duh deh pat iih de) ves D j n°' a jeki J« arin- jniki : ifli-zate teff ;db. jroti bit-’lan-ood' r s« sed' ibo-i i" sta Ka- ,OV' 0 jdrf ige1 a i*1 f ] in jliH j 'eIt! i s« | nit1 j pa naj stena pe-irse io' Co- ed' ži- )ili [7? 3ta °]th* Jnr^iat! ^ WUeo,^ ktljLJlJ T*d*K»k* prilog« Ia Slov«/«,*, v ^>*con»iuu ______ _______________ __________ ’'initnrjTnrrrr^^ WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY O t AAdrem All (JOaUMUUMtlMU to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stoat, Publisher 3C01 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wl>. TeL Mitchell 5-4373 iSHIU tl 11 o o.a a o C C U C d Miltvauški zapiski .j rt ™’.eT';,.'vUftfJttiiJWfSrSVMMf Pa^t’ ^S’ "— AN- kaš nam je položil stezo in mi je v *• i ^Aš. — Prišla mi srno si T-.p-rarlili fpst-n TTiilrnr življem” kn|iž!ca> ki popisuje ^0ven«u kok°jnega župnika Verkve sv- v Jiimivi 'r Ul.^onn- Zelo so za-^ekko n* Živl'ien-)’ski podatki. Vef>skeru°Ied,0 ° govern slo-Vai]ju s oljenju in čustvo- 0 Hipov. 6 °*J 80 Pa zgovorni ijejijy duhovniškem živ-W pl • dtef° službo je vršil GosPodovr 6 aVeC V vino^radu 115 je tkfVern' ^>03ekno zgovor-ljenia i..a doiaa njegovega živ- Prišla mi smo si zgradili cesto. Kakor vemo, je Fr. Farkaš dokončal tek svojega življenja v avtomobilski nesreči. Vsa knjižica obsega komaj deset strani s slikami, vendar je dragocen doprinos k slovenskemu delu in vplivu na amerikansko življenje. Predstavlja novo življenje v novi domovini. Knjižico lahko dobite pri: Dr. Franc Blatnik, 202 Union Ave., Paterson, New Jersey 07502. likiin ’žri govori, kako je z ve-Vebske rVj^anjem dobival slo-jitn nt,iJU,c^ *z raznih taborišč, 41, “Slrt»val stanovanja in d°, 'S .ern množil svojo čre-*3er Past;J6 ^ase^ zares kot do-0 Vegovem iv0s1ebno leP° sliko a,11erikai ZlvlJenju je podalo ^aj° nipl!i ° ^asoPisje. Primer-Z del0rn<:,?Vo za Slovence svoje i - einskih voditeljev za “Bridge^Udj- Tako J6 zapisal ^elji j, .°rt Post”: če bi vodi-laij Slh Zamorce "'‘»I fv'S6 ,ljudi> slini ' Farkas zamorcev zares de-kakor je za svoje, mi- la>, d-, i • ““° «voje, mi- kakor n °1 Veliko bol-iše stali> ki kn„_,d sk°je- Namesto, da .čakali ge res ?0VaaJe stoje. ^a kraje, 8tanovn”^UVracBe ln razkošna kjer so ki r'')e,’. kjer ne jaz ne vi Pač ^ * Jesti ne živeti, ker Prid- predra kivi8u ________ je> PomS Ujlmi’.ki bol'je sto‘ Priri 1 1 stalim, da s svo-^k0 lpn0stjo Padejo naprej. d|,kov»,;?a sdka o slovenskem delm-^0’ naj bi rajže °1 tisti ^ a i’. kjer s°. Pa naj i6k. \r„,U, slovenskih Iju-lSeip k- ° drugi je zapisal: Nkašem ‘S.e dudite, kako so liji hiš JUdje Prišli do svo-^loni’ -Vam PoVem> da s trdim Vestjo' t Varčevanjem in z za-V teJ .Pab za neka.i živimo deželi. Father Far- I ^ne so VaSe oži! i Rabite očala- Č brPite q j ba Se 2 zauPanjem zaneslJiv0 tvrdko z Poletno izkušnjo ' i OPTICAL C0. Mitcheil 5-7174 I klik,. S°‘ Street J 'aukee, Wis. 53204 OPOROKA DR. FRANCA JAKLIČA. — Pokojni profesor Jaklič je zapustil skromno oporoko. Ni zapustil veliko materi-jalnih dobrin. Tisto malo, kar je zapustil, gre za misijone, o-ziroma v dobrodelne namene. Izvrševalec oporoke je Franc Rozina, priči pa sta Janez Grum in Franc Sesek. Veliko več je vredna njegova zapuščina v obliki rokopisa, ki ga je zapustil. Je to njegovo življenjsko delo. V tem rokopisu znanstveno obdeluje kreposti pokojnega svetniškega škofa Friderika Barage. Ta rokopis je pokojni še za časa svojega življenja izročil milwauški nadškofiji. Rokopis sta prevzela g. Jože Godina za market-sko škofijo in g. Dennis C. Klemme S.T.L., J.C.D., za mil-wauško nadškofijo. Rokopis se nahaja na škofijskem uradu milvvauške nadškofije. To je bila modra odločitev pokojnika. Tako je rokopis dosegljiv najhitreje za uradne namene, če pride v privatne roke, nikoli ne bo videl ne belega dne in se bo prašil na policah privatnikov in ne bo služil nobeni u-radni stvari. Privatnik bo imel le zadoščenje, da ima rokopis, ki ga nihče drugi nima in to je tudi vse. * PUST — ČAS PRESNETI. — Predpust ni več to, kar je bil. Le spomin nanj je še ostal. Včasih so doma kurili pusta in vlekli ploh. Danes pa že malokdo ve za pomen teh navad. Le i toliko še vemo, da ta čas pred pustom pomeni čas veselja in zabave. Tega ljudje še niso pozabili in tudi ne odpovedali. Radi še vedno zaplešejo ob dobri muziki in se razveselijo. V nekaterih krajih še vedno praznujejo predpustne parade kakor v New Orleansu v Združenih državah. Pri Slovencih je ... and iti will east less than 7C" W|sconsin electric power company znana predpustna nedelja. Takrat so navadno bili na mizi flancati in šunka. Na sam pustni torek si navadno zadnjikrat pred Veliko nočjo videl klobase. Pustni torek je bil eden od tistih dni, ko se je človek zares najedel. Potem je pa nastopil post. Včasih so rekli, da se Slovenec trikrat na leto do sitega naje in to na pustni torek zvečer, na Veliko noč zjutraj in na semenj ali cerkveno žegnanje opoldne. Da ne bo ta stara navada popolnoma pozabljena, bo slovensko društvo Triglav imelo na soboto pred pustno nedeljo, dne 24. februarja, pustno zabavo. Ta vključuje večerjo in ples. Večerjo bodo delili ob pol sedmih. Postregli bodo s klobasami in kislim zeljem. Večerja bo stala $1.50. Kdor bi se pa rad udeležil le plesa, ga to ne bo več stalo kot en dolar. Za muziko bo poskrbel znani Eddie Gallun in njegov orkester. Posebnost tega plesa bo ta, da je to maškaradni ples. Torej na plan! Pokažite se, kako se znate našemiti. Najboljše tri maske bodo nagrajene. Ne zamudite te lepe priložnosti. Sem zelo radoveden, kako bo. Vem, da bo smeha na cente. Se bom potrudil, da ne bom zamudil tega pustnega večera in zabave. * SREBRNA POROKA. — Dne 20. februarja 1943 sta si pred oltarjem sv. Janeza tlvangeli-sta na Deveti cesti obljubila zakonsko zvestobo do groba Erwin Vodnik in Rose Dezelan. Sedaj obhajata 25-letnico tega pomembnega dne. To obletnico bi rada proslavila kot prava krščanska človeka skupno z drugimi pari, ki tudi letos praznujejo svojo obletnico. V mihvauški nadškofiji je namreč navada, da sta dva dneva v letu na razpolago za te proslave enkrat v maju in enkrat v oktobru. Takrat sam nadškof ali pa, če on ne more, pomožni škof opravi zanje sv. mašo v eni izmed fara. Po maši imajo skupni prigrizek. Te navade se oprijemi je vedno več ljudi. Tako je tudi veliko lažje za žep. Naša slavljenca sta imela dva otroka, in sicer Sharon, ki je poročena z Donaldom Berlinom in Joanne, ki še hodi v šolo. Slavljenca sta že ponosna stara starša. Oba sta zelo delavna, Erwin je tudi član cerkvenega rediteljskega društva. Njegovi starši še živijo. Imajo lep dom ob Michiganskem jezeru. Njeni starši so pa že u-mrli. Kar posebno rad vidim na o-beh, je njihovo vedro razpoloženje. Oba sta vedno nasmejana in dobre volje. Ob takem razpoloženju manj čutita težave življenja, ki niso nikomur prizanesene. Slavljencema želimo iz vsega srca vse dobro in še — mnogo let! Frank Javh-Kern: SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO DOMAČE PECIVO. — Od časa do časa se kako društvo spomni, da bi bilo dobro, če bi postreglo ljudem z domačim pecivom. Tak čas bo pri Sv. Janezu to nedeljo po sv. mašah zjutraj. Ljudje še vedno radi posežejo po teh dobrotah posebno, če so doma napravljene in imajo malo narodnostnega primeska, kakor potica, štrudelj, flancati. Ljudje se kar trgajo zanje. Posebnost te postrežbe z domačim pecivom bo v tem, da bodo darovalci in kupci postreženi s kavo in pecivom. Se bom še sam postavil Ponoči sem pazil na klice po I telefonu. To mi je delalo veliko preglavico; nikdar poprej še nisem govoril po telefonu; moja angleščina je bila šibka, saj sem bil v Ameriki komaj dve leti; črkovanja se nisem učil. Naučil sem se na pamet ves mestni di-rektorij, vodnik po Omahi, imena vseh cest, da sem po posluhu zadel pravi naslov, kamor sem poslal embalmerja po truplo. Navzlic temu se mi je pripetilo več prav neljubih pomot: iskal je mrtvece po popolnoma napačnih hišah. Čudno se mi zdi, da nisem bil že prvi teden odstavljen od službe. Bil sem celo za fijakarja. Redni vozniki so bili nekoč, zaposleni pri pogrebu; poslan sem bil v South Omaho po kočijo s parom konj. Še nikdar poprej nisem sedel na “kozlu”, a mlad fant si vse upa. Prav moško sem sedel na kočiji z vajeti v rokah in podil Kinga in Kenota po glavni ulici. Na nekem mostu je kar naenkrat pridrvel nasproti avtomobil. Niti jaz niti konja nismo bili vajeni te nove pošasti. Bolj ko sem vlekel za va-jete, bolj sta se konja vzpenjala. Komaj sem ju ukrotil. Pozabil sem na vso okolico, ko sem naenkrat začul za seboj klice: Stoj! Zadaj za kočijo so kričali name mestni gasilci. Povozil sem vodno cev, ki je bila položena čez cesto. Udaril sem z bičem po konjih, da smo jo drveli po stranskih ulicah in srečno prispeli do mrtvašnice. Komaj sem splezal s kozla, noge so se mi šibile in po vsem telesu me je pokrival mrzel pot. Patrick C. Heafey je bil vsem znan pogrebnik v Omahi. Prvi večer po nastopu moje službe me je vzel s seboj v svojo novo rezidenco na “Hoigts”. Prejšnji dan so mu pokopali ženo; bal se je iti sam domov. Ko sva stopila v hišo, je pritisnil na steni gumb in — glej čudo! — pod stropom so se prižgale električne luči. To je bilo takrat nekaj novega. Mož mi je padel okoli vratu in se zjokal na mojih ramenih— po svoji ženi. Bila je edina prilika, da sem v Omahi prenočil v mehki in udobni postelji. Pri Heafyju se je zbirala visoka katoliška irska gospoda mesta Omaho. Večkrat sem moral steči preko ceste po sandwiche in po steklenico “Old Crow” ali “James Pepper”, zlasti še, kadar nas je obiskal bogati železniški magnat “Count” Creighton,” ki je leta 1879. ustanovil veliko katoliško univerzo, Creighton University, v Omahi. Ne bom na drobno opisaval, kako sva se z mladim zdravnikom iz Dos Moines, Iowa, učila operirati na ponesrečenih vojakih iz bližnje vojaške posadke. Kot edini asistent sem prvič opazoval operacije na slepiču, na kili in žolčnem mehurju. S Tonetom sva se videla le ob nedeljah pri starem nemškem župniku Hermannu. Njegova kuharica, Ana Plevnik, nama je še posebej postregla s prigrizkom. Potreboval sem v resnici boljše hrane. Zaslužil sem na tedeii dva dolarja in pol, nekako pet in trideset centov na dan. S temi sem se moral prehraniti in v vrsto. Take priložnosti skoraj ni mogoče opustiti. si dati popraviti čevlje in obleko. Za zajtrk sem si kupil za 5 centov orehovih hlebčkov (pecan rolls), v restavraciji sem si naročil kosilo za 15 centov, popoldne sem daroval en nikelj za sladoled, torej mi je za večerjo ostalo 5 ali 6 centov. Prihranil sem si navzlic temu pet dolarjev, pet sem si jih izposodil. Tone ni bil nič na boljšem. Skoro brez centa sva jeseni leta 1905. srečno prispela nazaj v St. Paul. Pesniški kritik in prevajalec Jeseni leta 1905, sem vstopil v prvi letnik teologije. Glavni šolski predmeti so bili eksegeza (razlaga svetega pisma), dogmatika in moralka. Nadaljevali smo angleščino in nemščino, čitali sv. pismo v grščini, pet ali šest dijakov se je učilo hebrejščine. Naučil sem se čitati prvo stran sv. pisma v starem judovskem jeziku. Težko se je bilo privaditi čitati vrste od desne na levo, kar Judje delajo še zdaj v židovskih knjigah in časopisih. Na razpolago nam je bila obsežna semeniška knjižnica angleških, nemških in francoskih knjig. Brati smo smeli klasična dela, čeprav se niso povsem strinjala s katoliškimi idejami. Škof Ireland je verjel v staro pravilo, da je treba slišati oba zvona. Slovenske knjige smo si slovenski dijaki medsebojno izposoje- učenje angleščine med šolsko ^odločali pri svobodnih volit mladino v starem kraju. Sporni-" nja me na Angleško gramatiko, si jo je spisal za Prosvetno matico SNPJ talentirani in slovenščine precej vešči Zvonko Novak. Obe knjigi sta namenjeni za pouk v angleščini, a obe obsegate komaj 25 odstotkov angleških besed v vsakem delu. (Dalje prihodnjič Javna obsodba Titove politike Cleveland, O. — Ljudje po svetu so pred tedni brali ostre Titove očitke, ki jih je v Kambodži ob obisku tamošnjemu princu Sihanuku izrekel na račun Amerikancev. Očital nam je med drugim “nesramno predrznost”, nas zmerjal z “napadalci” ter zahteval brezpogojni umik ZDA iz Vietnama. Nista minila še dva tedna od teh napadov, ko je svobodni tisk v svetu objavil ugotovitve Centra za raziskovanje javnega mnenja v Jugoslaviji, ki je del Zavoda za socialne vode in ga vodi ravnatelj Firduš Dži-nič. Ta Zavod ima svoje zastopnike v »7 komunah ter od časa do časa preko njih med ljudstvom ugotavlja njegovo razpoloženje o gotovih vprašanjih. O marsičem komunisti radi zvedo za resnično razpoloženje med ljudstvom, kar potem služi nosilcem komunističnega sistema za njihovo ravnanje in spreminjanje taktike. Nikdar seveda ljudstvo ne vprašajo za njegovo resnično vah. Prepričani smo, da bi volja naroda prišla do tako močnega izraza, da bi z gotovostjo zavrgla sedanje komunistične oblastnike ter jih zamenjala z možmi svobode in demokracije. S. A. Spopad ob Jordanu TEL AVIV, Izrael. — Izraelska patrola je ustrelila 8 a-rabskih gverilcev, ko so skušali preko reke Jordan v Izrael. V spopadu je bil ubit tudi en izraelski vojak. Obrambni minister Moshe Dayan je v parlamentu govoril o vpadih preko Jordana in namignil, da u-tegne Izrael odgovoriti na nje kakim večjim vojaškim udarom v Jordanijo, če Jordanija ne bo poskrbela, da vpadi z njenega ozemlja na ozemlje Izraela prenehajo. Ameriška ogledniška ladja nadlegovana ob obali Egipta WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da je egiptovsko letalo ruskega izdelka 11-28 nadlegovalo a-meriško ogledniško ladjo, ki je plula v mednarodnih vodah nedaleč od obale Egipta v Sredozemlju. Letalo se je spustilo proti ameriški ladji, pa nato spremenilo smer, ko je bilo v njeni neposredni bližini. -----O-.. Veliko avtomobilov DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija v naši deželi je izdelala lani skupno 3,976,000 avtomobilov, oseb- ah nepriljubljenosti nosilcev komunističnega režima, tudi ne o komunističnem in gospodarskem sistemu. Tokrat pa je bilo vseeno zanimivo, da je ta zavod v Jugoslaviji prav tedaj, ko je Tito rohnel proti Amerikancem zaradi njihove “napadalnosti” v Vietnamu po vseh državah v Aziji, kjer je bil na obisku, ^ vPrašal preko svojih zastopni- vali; ta je imel to, oni drugo. kpy za arnenje ljudi v Jugosla--- - ■ - " viji, kaj sodijo o Vietnamu. Rezultat izvršene preizkušnje je za Tita porazen, kajti razpoloženje o priljubljenosti nib *n tovorniIl> manj kot ali nenriliublienosti v letu 1966- Tedaj je bilo skup- Naročeni smo bili na “Dom in svet”, in na “Ljubljanski Zvon”; osebno sem plačeval naročnino na “Vrhbosno”, pisano v srbohrvaščini. Poskušal sem pisati slovenske članke, vendar nisem v javnost poslal ničesar do leta 1906., ko je bil urednik “Nove Domovine” Jože Sodja. Odtegnil se je namreč iz semenišča za šest mesecev na povabilo tačasnega lastnika Johna J. Grdine. Poslal sem mu par kratkih razprav o socialnih vprašanjih s posebnim ozirom na slovenske priseljence. Med temi je bil članek: Ali naj se Slovenci naseljujejo po mestih ali na farmah. Zagovarjal sem poljedelstvo. Sodja je bil pozneje župnik na neki nemški fari v Minnesoti, potem pomočnik pri fari svetega Vida v Clevelandu. Zdaj živi v starem kraju. Zanima se še vedno za ameriške razmere in je svoječasno skušal popularizirati ameriško narodno športno igro base-bail. Bil je med nami edini pesnik. Pesmi so bile priobčene v leposlovnem mesečniku “Nada” pod uredništvom Ivana Mulačka. Mulaček je bil nekaj časa pri uredništvu “Nove Domovine”, pozneje se je preselil v Chicago, kjer je leta 1905. pričel izdajati “Nado”. Ta naj bi prinašala izvirne pesmi in povesti ter prevode najboljših Dickensa, Longfellowa in druge. To je bil edini poskus med ameriškimi Slovenci, izdajati strogo leposloven list. Izšlo je le nekaj številk; ni bilo podpore od takratne redke inteligence in ne od delavcev. Z Mulačkom sva se sešla leta 1923. in 1927. v Ljubljani. Prevaja angleške, predvsem ameriške povesti na slovenščino za dnevnike in lepo- od ljudi, katere je omenjeni Center za ugotavljanje javnega mnenja vprašal za mnenje o Vietnamu v 87 komunah, jih samo 29.8 G smatra Amerikan-ce za napadalce, 14% ljudi se je izjavilo proti nastopanju v Južnem Vietnamu tako Amerikancev, kakor severnih Vietnamcev ali kogar koli že. Nadaljnje ugotovitve so bile te-le: 12.4', ljudi smatra dogodke v Južnem Vietnamu za nevarnost za mir, 7.5% je mnenja, da bi severni Vietnam u-tegnil zmagati, 1.1% misli, da sla Amerika in Kitajska enako krivi za razmere v Vietnamu in samo 0.8', ljudi je bilo mnenja, da ZDA niso bile zadosti odločne, da bi preprečile sedanje dogodke v Vietnamu. Gornji podatki Centra za ra-ziskavanje javnega mnenja v Jugoslaviji so za Tita in njegovo zunanjo politiko najhujša obsodba. Z njimi so narodi Jugoslavije pred vso javnostjo pokazali, da ne odobravajo Titovih zunanjepolitičnih odločitev in njegove hlapčevske tlake svetovnemu komunizmu ter njegovih izpadov proti Združenim državam. Jako je svobodni svet prav no zgrajenih 10,329,000 novih avtomobilov. General Motors je zgradil leta 1966 51.8% vseh avtomobilov, lani pa celo 55%. Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo zanesljivo žensko za splošno hišno delo ob petkih. $12 na dan. Kličite 464-9549. — (34) Iščemo snažilko Moderno poslopje v mestu išče snažilko uradov. Oglasite se pn Frances Gross, 666 Euclid Bldg. Lobby, ob 4.15 pop., od ponedeljka do petka. (35) Snažilko iščemo Privatni dom na St. Clairju išče snažilko za splošno hišno čiščenje, po dva dni na teden. Za dogovor kličite UT 1-5158. (34) tujih klasikov. Prevajal je Poea,; med Titovim obiskom raznim azijskim in afriškim državam dobil najzgovornejše potrdilo narodov Jugoslavije, da so o-stali zvesti svobodi in demokraciji in so s tistimi, ki svobodo in demokracijo branijo pred napadi svetovnega komunizma. Nobenega dvoma ni, da bi narodi Jugoslavije to tudi javno izpovedali, če bi jih o tem slovne liste. Pred par leti je pri- vprašal za mnenje omenjeni redil Učbenik angleškega jezika, Center za ugotavljanje javne-ki pa ni pripraven za naseljence 'ga mnenja, ali pa če bi imeli in je celo preveč teoretičen za priložnost, da bi o tem lahko RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo n-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino. (x) MALI OGLASI Iščemo stanovanje Iščemo stanovanje 4 ali 5 sob v bližini Sv. Vida. Ponudbe na Ameriško Domovino. __________ (x) Stanovanje išče Slovenka— vdova išče opremljeno sobo in kuhinjo v okolici Sv. Vida. Prosi, da kličete 881-7849. —(33) Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV IMPS WnO.rlon Wri IV 1-2E37 Stanovanje odda Tri sobe se odda spodaj, spredaj starejšim ljudem na 1090 E. 66 St. Vprašajte zadaj. — (34) V najem 5-sobna enodružinska hiša se odda v najem na 6525 Schaefer Avenue. Za pojasnila kličite 732-7094. ftCMOVTNA, C rj&jrMjerj&jgrjrjrj&M&rj&A Sir Arthur Conan Doyle: IZGUBLJEN! SVET voščenih vžigalic. Prižgal sem jim torej priti clo živega kljub eno in ugotovil, kam sem pa- njih velikosti in moči. Tudi tu- S (THE LOST WORLD) Stir*rj0rjrjrjarjrjrjBrwjtrA \ še zdaj mi lazijo mravljinci po hrbtu, če se spomnim te ponočne more. Kaj bi naj počel? V roki sem držal ničvredno, prazno dvocevko. Kako bi mi naj pomagala? Obupno sem se ozrl po kakem drevesu ali skali, toda bil sem v grmovju, kjer so rastle, kamor je neslo oko, same šibe, pa sem vedel, da zdrobi lahko pošast, ki rai je drvela za petami, tudi povprečno drevo kakor trstiko. Beg mi je bil edina možna rešitev. Si-.cer ni bilo mogoče hitro teči po raskavih, težavnih tleh, a v svojem obupu sem zagledal razločno začrtano, dobro izho-jeno stezo, ki je bas križala mojo dosedanjo pot. Bila je to ena izmed bližnjic, katerih so zi naprej. Za seboj sem slišal vedno bolj glasno piskajoče dihanje strašila. Težko peketa-nje njegovih šap se je razlegalo tik mene. Vsak trenutek sem pričakoval, da se mi spustijo njegovi kremplji na vrat. A zdaj je nekaj nenadno zapra-sketalo — zrušil sem se v nek prepad, in vse naokrog je postalo temno ter mirno. Ko sem se zopet zavedel — mislim, da sem bil brez zavesti samo nekoliko minut — sem zavohal neznosen, zoprn smrad. Iztegnil sem roko in o-tipal v temi nekaj, ker je bilo slično debelemu kosu mesa, do-čim je zagrabila druga roka velikansko kost. Zgoraj sem del. Takoj mi je postalo jasno, čemu služi ta jama. To je bila past, ki so jo naredile človeške. kaj se je izkazal človek kot zmagovalec. Spretnemu človeku ni bilo roke! Kol na sredi je bil kakih j pretežko splezati po poševni devet čevljev dolg, na koncu'jamski steni na prosto, a dolgo zaostren in ves črn od strnjene'sem se obotavljal, preden sem krvi zveri, ki so se bile nanj se vnovič upal v bližino grozo-nabodle. Okoli razmetane cu- vitega nestvora, ki mi je malo-nje mesa so bili ostanki plena,Jdane vzel življenje. Bog ve, če ker so morali ljudje razkosati ni prežal zopet kje blizu v svoje žrtve, da pripravijo pro- grmovju na moj povratek? štor za nove, ki se bodo zvrnile v jamo. Spomnil sem se, kako je pripomnil Challenger, da ne morejo na planoti bivati ljud- je, ker ne bi bilo njih šibko o-rožje kos pošastim, ki bi jih napadale. Zdaj pa je bilo jasno, na kak način so si znali Slednjič pa sem se opogumil, ker sem se spomnil razgovora Challengerja in Summerleeja o lastnostih velikih savrijev. Oba sta namreč trdila, da so ta strašila skoro brez možgan, da se ni mogla razviti v njih malih možganskih duplinah pomagati. Nisem sicer ničesar'prava razsodnost in so morali vedel o teh domačinih, vendar izginiti povsod drugod na sve-pa so jim nudile jame z ozkim tu nedvomno radi lastne topo-vhodom zadostno zavetišče,'sti, ki jih ni pustila, da bi se kamor niso mogli orjaški laziv- prilagodili izpremenjeni okoli- ci, njih bolj razviti razum pa ci. je izumil jame ob stezah, ko-1 če bi name zverina čakala, se posluževale različne divje j zagledal krog zvezdnatega ne- živali, in smo jih večkrat srečali pri naših izletih. Mogoče bi me utegnile rešiti, ker sem bil dober tekač in zdaj tudi povsem lahek. Vrgel sem torej vstran nepotrebno puško in drvel kake pol milje kakor nikoli poprej ali pozneje. Sklepi so mi pokali, prša težko valovala in občutil sem, da mi stokajoča sapa kar trga pljuča, a strašilo zadaj me je vedno bolj in bolj podilo naprej. Slednjič sem se ustavil, ker sem popolnoma onemogel. Trenutek se mi je dozdevalo, da sem se ga otresel. Na stezi, ki sem jo gledal, je povsod vladala tišina. A potem se je nenadno zopet razleglo prasketanje in lomastenje, peketanje pošastnih šap in sopihanje orjaških pljuč, zverina mi je bila zopet za petami. Bil sem izgubljen. Kako prismojen sem bil, da sem se tako dolgo obotavljal, preden sem se spustil v beg! Poprej je vodi! posast samo voh, in zato je prišla tako počasi naprej. A v trenutku, ko sem zbežal, me je morala zagledati. Zdaj ji je pri zasledovanju pomagal tudi vid: saj ji je kazala steza smer, po kateri sem zbežal. Zdaj je priletela z naglimi skoki okoli grmovja in se prikazala izza vogala. Razločil sem v mesečini plamteče, izbuljene ogromne oči, odprto žrelo z vrsto grozovitih zob in strahovite, lesketajoče kremplje na mogočnih sprednjih šapah. Z obupnim krikom sem se zasukal in besno zletel po ste- ba in torej sklepal, da ležim se je z menoj zgodilo, bi bilUj torej v stanu vzpostaviti vez med vzrokom in posledico. Ali! ni bilo verjetno, da bi se slično | omejeno bitje, ki je sledilo edino svojemu krvoločnemu ne-1 jasnemu nagonu, prej samo malo začudilo, potem pa pusti-j io lov, ker sem jaz izginil, pa se napotilo iskat drug plen? Splezal sem do kraja jame in pogledal ven. Zvezde so ugašale, nebo-je obledelo in jutranji sveži vetrič mi je zapihal prijetno v obraz. Nikjer ni bi-1 io ne duha ne sluha o mojem sovražniku. Počasi sem zlezel ven in se usedel za trenutek na tla, v slučaju nevarnosti takoj pripravljen, planiti nazaj v svoje zavetišče. Potem sta me! pomirila popolna tišina in naraščajoča svetloba in sem se toliko opogumil, da sem taval nazaj na stezo, po kateri sem prej šel. Spotoma sem pobral puško in kmalu prišel zopet do potoka, ki me je vodil. Včasih vendar sem se napotil proti domu. (Dalje prihodnjič) der so hodile živali: znali so bi to pomenilo, da razume, kaj sem še še vedno plašno ozrl, a na dnu globoke jame. Počasi sem se dvignil, stegnil noge in si otipal ves život. Bil sem lesen, in cd pet do glave me je vse bolelo, a noben ud mi ni odpovedal in sem jih lahko premikal. Ko mi je predočil spet raztreseni spomin vse okoliščine mojega padca, sem prestrašeno pogledal navzgor v pričakovanju, da bom videl sredi bledega neba črno senco pošastne glave. A strašila ni bilo videti in od zgoraj se ni razlegal noben glas. Stopil sem počasi okoli jame in povsod otipaval stene, da kaj poizvem o nepričakovanem kraju, kamor sem se tako srečno zvrnil. Kakor sem omenil, je to bila jama s strmimi stenami in gladkim, kakih dvajset čevljev širokim dnom. Tla so bila posejana s cunjami debelega mesa, ki se je povečini popolnoma razkrajalo. Zato je bil zrak obupno strupen. Skakal sem in se spotikal ob teh smrdljivih kupih mesa ter nenadoma otipal nekaj trdega in slednjič spoznal, da je bil to sredi jame trdno zabit navpičen kol. Bil je tako visok, da mi roka ni segala do vrha, zdelo pa se je, da je ves prevlečen maščobo. Zdaj sem se bliskoma spomnil, da imam v žepu škatlico CHICAGO, ILL. FEMALE HELP TELEPHONE CALLING How Would You Like To Work In Your Own Neighborhood? If You’re Between 19-69 Choose your own hours. Part or full time. 9 a.m. - 9 p.m. WE WILL TRAIN YOU. Salary and Commission. 321-2765 (33) REAL ESTATE FOR SALE GLENVIEW 8 rms. Cent, air cond. 4 bdrms., baths; full bsmt., 2 car gar., full din. rm., frplc. in liv. rm., Ige. fam. rm. w-wet bar. Custom bit. diving pool. Nr. everything. June occup. In the &70’s. Owner. 729-2529. (35) BUSINESS OPPORTUNITY Fwo chair modern barber shop or store building. Est. 3 Room apt. in rear. Central air-conditioning, forc-sd air oil ht. Full bsmt. Enclosed patio. $21,000 or best offer; in Summit. Ph. owner 458-0984. (36) V blag spomin TRETJE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE John Muniza Odšel je k Gospodu 16 februarja 1965 Tri leta Te že zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin, več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. Žalujoči: SOPROGA IN SINOVI Cleveland, O. 15. feb. 1968. The Stroh Brewery Compeny, Detroit 26, Michigan iUU-j .etW- En zaboj... 24 steklenic Stroh’s piva. To je zadovoljiv način uživanja Stroh’s, ki tekne tako, kot nobeno drugo ameriško pivo. Stroh’s se razlikuje po okusu zaradi tega, ker je varjeno drugače kot ostala ameriška piva. Je varjeno z ognjeni. Pokusite Stroh’s. In kupite ga v zaboju. To je najboljši kup piva. Z OGNJEM VARJENI OKUS MOGOČNO UHO — NASA je zgradila tole velikansko anteno s premerom 210 čevljev, da bo mogla slediti vesoljskemu vozilu Pi°neer C na ni^ovi poti proti Soncu in okoli nieaa. CVETNA NEDELJA v FATIMI! - "ALELUJA" v SLOVENIJI! FATIMA Dva in pol dneva velikega tedna pri Mariji v Fatimi. En dan ogled glavnega mesta Portugalske - Lisbon - z rojstnim krajem sv. Antona Padovanskega. Na povratku obisk slavne Marijine .......... .................. —... £Vjce_ v domačem kraju božje poti EINS1EDELN v osrčju gorske (v Sloveniji ali Hrvatski) boste imeli polniti 14 dni časa za obisk sorodnikov in prijateljev. * To je edinstvena prilika - giedecene, časa in pestrosti — za obisk domačih krajev. To ugodnost vam nudi The Fourth SWISSAIR Tour and Pilgrimage,.April E-27, 19CB Cena za polet z letališča New-York na letališče v Zagrebu in nazaj v NY, vključeni vsi hoteli in trikratna hrana na dan razen v domačem kraju, J419. Zakaj pomladanski obisk: Velika noč v^omači cerkvi! Narava se bo ravno Zagreb _ Ljubljana® Aprll-Ze&lk. 1968 r * 1 trikratna hrana na dan razen v ooma- nav' M i ^-«-5 mladanski obisk: Velika noč v domači plVJ odela v najlepše prvo cvetje. Češnje, .'‘F A-riMA * jablane, marelice bodo kot en sam cvet. Pozne velike noči ne bo do | 1973! Sorodniki in prijatelji še ne bodo preobloženi z delom na polju - —*■ in bodo veseli obiska. Na poletu in božjih potih bo z vami Fr. J. Godina Kdor nima sorodnikov v domačem kraju, si poceni lahko ogleda Dalmacijo, Avstrijo.. i? kot en sam cvet. Pozne velike noči ne do oo * itelji še ne bodo preobloženi z delom na polju • JMf > apoletuinbožjihpotihbozvamiFr.J. Godina ^ * SLOVENIJA# Informaclie SWI^SSAIJ^1126Jianiia Bldg. Cleveland, Ohio 4^115 Tel:781-7510 in prijave: ; :■ 'V,..;. • c NAZNANILO IN ZAHVALA dah*! Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je po - j bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari in prastari oče, 1 in brat, John Stimec Previden s sv. zakramenti je odšel k GOSPODU 10. jan iiafj® 1968. Rojen je bil 29. septembra 1889 v vasi Mirtovič, fara Osiln'c pri Kolpi, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Pogreb se je vršil 13. januarja 1968 iz pogrebnega zaV|jno Jos. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je P0!ir<'|.()j-sv. mašo daroval Father Victor Tomc. — Potem pa smo V0. nika prepeljali na pokopališče ALI, SOULS in ga tam P° k večnemu počitku v družinsko grobnico. Pokojnik je bil član društva Clevelandski Slovenec št. ADZ in društva vpokojencev v Euclidu. g S tem se toplo zahvalimo č.g. duhovniku iz fare St. Ag ki ga je obiskoval v bolnišnici in mu podeljeval sv. zakram61’ — Father Victor Tome pa sprejmi zahvalo za obiske pok<>ln’ 0 na domu, za pogrebne molitve v pogr. zavodu in za darova pogrebno sv. mašo. v _ , Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili /f 5ff lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem, ^ pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti in vsem, k‘ jt, ga spremili na pokopališče. — Hvala vsem, ki so dali * avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. — oItt se zahvalimo pogrebcem, članom društva št. 14 ADZ, sorodn in prijateljem, ki so nosili njegovo krsto. ,ond Posebej se zahvalimo bratu pokojnikove žene, Mr. Novak, ki je vsaki večer v pogrebnem zavodu molil sv. z iei venec za pokojnika. — Istotako članom društva št. 14 AD-" .)a članom društva vpokojencev v Euclidu, ki so se v velikem ste ^ prišli poslovit od svojega umrlega sobrata ter zastopnikom u() društev, ki so se z lepimi in ganljivimi besedami poslovi pokojnika. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno žal®51 svoje sožalje, kakor tudi vsem ki so nam v dnevih naše ‘Tuof bili na pomoči, posebno pa našim hčerkam ter zetom, tudi našim dragim prijateljicam, ki so tako skrbno pnP vse za pogrebščino in pri njej sodelovale. . ^ Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi vzorno urejen pogreb in z vsestransko izvrstno postrežbo. ^ Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli \o naslove. — Ako je kdo ni prejel, naj nam oprosti in naj 5 javno zahvalo sprejme našo iskreno hvaležnost! jjji Dragi naš, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški ž in lahka naj Ti bo gruda njena. Počij od hudih, težkih let preblago očetovo srce. Ko zadnje trombe zadene, veseli snidemo se spet. Ti, O Jezus, naš premili« zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri! žalujoči: bČ«rC ROSE — soproga ROSE BRATUŠU, SOPHIE GLAVIC, ALICE STIMEC KARLO, JOSEPH — zeta 6 VNUKOV in VNUKINJ »crVO 6 PRAVNUKOV IN PRAVNUKINJ — OSTALO SORODA V starem kraju zapušča 3 sestre in 1 brata; ter števil® sorodstvo, med njimi svoja nečaka FATHER JOSEP* in FATHER VIKTORJA. Cleveland, Ohio, 15. februarja 1968. MALA RAZLIKA — Mamica potiska pred seboj sc otroški voziček, ta spredaj na desni pa je star 100 e ■ i t G NO. 3; Vat Posebi biki »Pe: slar rej« SE( attieri »hlo j Zdruj Nore j 23- j "•okaj da se Prodr cono ^ga Pred? Park Nice čete Pred« djih, da j< dams tudi ki.ie Z. ?‘ k žitio dior; ko j? dem Nori do j šče !o n id n Po \ *a< 'NI , do ( % 'die' tik; kzi Pie' •da] Par > ie ’ 1 Pr; »la dtg Po do la: Se de kc ki di: V; d; «1 b, V S d b d