Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman Teljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Letnik XIII.
Štev. 22.	V Ljubljani, v sredo 28. januvarja 1885.
Grof IIolieuwart pa državni zbor.
Z Dunaja, 27. januvarja.
V zadnjem svojem spisu o važnosti grofa Hohenvvarta sem rekel, da si državnega zbora brez grofa Hohenvvarta ne moremo misliti. Pokazalo se je, da ravno tako sodi večina državnega zbora. V nedeljo, 25. t. m., sošel se je prvikrat po praznikih Hohenvvartov klub, da pretresa pristojbinsko postavo. Starosta in predsednik klubov, baron Ignacij Giova-nelli, bil je uaprošen, da pri tej priliki v imenu kluba grofu IIohenwartu čestita k važni in preirne-nitni službi, ki so mu jo cesar podelili, ob enem pa ga naprosi, da naj ne zapusti državnega zbora, ampak še naprej ostane poslanec. Baron Giovanelli je izvrstno rešil svojo nalogo. Povdarjal je dosedanje previdno in krepko voditev klubovo, ter omenjal, kako je bil vsikdar pripravljen po svoji najboljši moči podpirati potrebe posameznih dežel. Rekel je nadalje, da cela desnica, ja celi državni zbor v njem vidi in čisla svojega pravega voditelja, ter jo hvalno omenjal njegove državniške izurjenosti, politične skušenosti in previdnosti, ki se je potrdila o naj-težavniših prilikah in okoliščinah državnega zbora. Toda slišali smo, nadaljeval je primeroma Giovanelli, da hočete sedaj državni zbor zapustiti in se ne dati več voliti za državnega poslanca. Vemo sicer, da Vas bodo cesar precej poklicali v gospodsko zbornico, in da Vam tudi tam samo po sebi pripade glavno vodstvo in prva beseda. Vendar je velik razloček, ali sedite v gospodski zbornici, ali pa v zbornici poslancev. Omenjal je potem, kako silno silno jo zlasti za klub desnega središča potrebna njegova oseba, brez ktere bi moral ta klub razpasti. Ker druge klube državno-zborove večine vežejo tesne vezi ene in iste narodnosti, enih in istih deželnih koristi, ker so vsi poslanci ene dežele. V Hoben-wartovem klubu so združeni poslanci raznoterih dežel od Predarelske tje do Bukovine in od Kotora do gorenje avstrijskih planin. Različni so po narodnosti, različni po deželnih koristih, in vez med njimi je le oseba g. predsednika, ki ima med vsemi toliko
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Poldne je že davno, davno odzvonilo po bližnjih gričih in njihovih cerkvicah; jaz pa le še nisem sedel za mizo, kakor jo bilo v očetovi hiši v navadi, da smo kmalu potem, ko smo „angeljevo češenje" odmolili, sedli za mizo in delali to, kar se navadno „za mizo" opravlja. — „Kranjsko" imamo za hrbtom, — na Štajarski zemlji smo. Proti 5. uri bo in — na Vranskem stopimo v hišo. kjer smo vgledali „cagar", toda ne takega, kakoršen se vgleda na zvoniku, ampak drugačnega, takega, ki bolj meri žep, ko čas.
Za mizo sedemo in so krepčamo, kar v nemškem jeziku:
„Od kod? in kam? — fantje I" — vpraša nas ondi prijazni vojak, topničar, ki si je tudi na svojem potovanji iz Ptujega od vojaškega streljanja tukaj nekoliko „krtačil" po cestnem prahu zaprašeno grlo.
„Študentje smo, na Dunaj gremo, od Ljubljano
veljave in zaupanja, da so se brezskrbno izročili njegovemu vodstvu. Druzega moža ni v celem našem zboru, ki bi imel toliko veljave in zaupanja in bi ga mogel nadomestovati, zato bi bila za državni zbor in zlasti za klub desnega središča neizmerna zguba, ako bi grof Hohenwart zapustil zbornico poslancev. Zato ga v imenu kluba prosi, naj ne odloži zarad nove svoje službe državnega poslanstva, ker če se ta služba strinja z delovanjem v gospodski zbornici, potem gotovo tudi ne more biti v nasprotji z državnim poslanstvom, ker je naloga in veljava gospodske zbornice v postavodajalstvu ena in ista z zbornico poslancev.
Grof Hohenwart bil je videzno ginjen od besed, ki jih je v klubovem imenu govoril stari Giovanelli. Odgovarjal je, da je vsa ta pohvala opravičena le v tem oziru, da je gotovo vselej imel dobro voljo. Povedal je, da je res sklenil nič več ne sprejeti državnega poslanstva, ker se po njegovem mnenji nova njegova služba s poslanstvom ne strinja. Se bolj kakor to pa ga je k temu sklepu pripravila volja, spolnovati svojo dolžnost. Ako je on prevzel novo službo, prevzel jo je s trdno voljo, da jo hoče po svojih močeh vestno opravljati. Predsednik najvišjega računskega dvora pač lahko vse delo prepušča drugim, sam pa živi brezskrbno, pa kaj ta-cega se gnjusi njegovemu značaju, on hoče tudi sam delati, kolikor more. Omenjena služba pa, ako jo hoče kdo vestno opravljati, naklada toliko dela, da mu časa za druge opravke ne ostaja. Dokler trpi državni zbor, to je skoraj pet mesecev, bi se pa ne mogel prav nič pečati s svojo pravo službo, in zato je sklenil, da ne bode več sprejel poslanstva. Vendar si pa hoče reč še enkrat dobro pomisliti in se posvetovati z merodajnimi krogi, in potem bo gospodom povedal, kaj bo storil.
Pa ne samo Hohenwartov, ampak tudi češki klub je v tej zadevi spregovoril. Pri včerajšnji seji njegovi omenjal je Zeithammer, kako važen in potreben je grof Hohenwart za državni zbor ter je predlagal, naj se predsedništvo češkega kluba poda k Hohenwartu, ter ga naj prosi, da ne odloži poslanstva, ampak naj tudi kot predsednik najviš-
pridomo danes in mislimo še nekoliko dalje danes, prej ko pride večer", mu odgovorimo.
„Kosmata kapa! — pa moj „pramček!" — toliko daleč! — in mi bomo hodili dva dni do Ljubljane!"
„Po ribniško, po ribniško, gospod!" mu pravimo.
„Kaj hoče to?" seže mož v besedo.
In prijazni gospod nas jo bil za-se pridobil in upali smo si povedati mu ribniški umotvor, ki se glasi tako nekako:
„Maša jo bila, velika maša v Ribnici na Kranjskem, pri kteri je bilo veliko gospodov, — eden drugemu so bili na poti, je rekel Ribničan in — zato je sveto opravilo tako dolgo trpelo, da bi bil en sam duhoven že petkrat ono mašo izdelal. Tudi vas jo veliko, pristavimo; konj namreč in mož na njih, vi cesto kar zagojzdite in — drug drugemu na poti, lo počasi daljo hodite, mi pa imamo cesto „frej" in gremo kar „skozi diircli".
„Fit ajh, got! bursehen!" — se posmeja vojak, zastopivši nas, in — kmalu imamo mi Vransko za hrbtom.
Večer prihaja, noč so približuje. Pri kmečkih
jega računskega dvora ostane v zvezi z desnico državnega zbora in naj tudi pri prihodnjih volitvah sprejme posel državnega poslanca. Ta predlog bil je enoglasno sprejet in najbolj priča, kako vsi poslanci čutijo močno vez, s ktero grof Hohenwart združuje razne dele avtonomistične večine.
Cuje se, da bosta izjavo in prošnjo češkega in Hohenwartovega kluba posnemala tudi še poljski in Lichtensteinov klub, in zato še ne izgubimo upanja, da bi po novih volitvah grofa Hohenwarta več ne videli kot kranjskega poslanca v državnem zboru; marveč mislimo, da se bo vdal združenim prošnjam sedanje večine državnega zbora, ki bi se po njegovem odhodu morda res razcepila v kakih 6 ali 8 manjših, toraj nezmožnih klubov, in da tudi mero-dajni krogi ne bodo prezirali želj, ki zadevajo edino le korist našega cesarstva.
Državni zbor.
Z Dunaja, 27. januvarja.
Na dnevnem redu današnje seje poslaniške zbornice stoji 15 raznoterih reči, kterih ene bodo same za rešitev potrebovale več sej in dni, kakor n. pr. nova pristojbinska postava in kongrua. Pri splošnji obravnavi o pristojbinski postavi govoril bo tudi naš poslanec, g. Obreza. Za kongruo samo se tudi ne ve še prav nič, kako se bo dotična obravnava izvršila; čedalje bolj se kažejo napake in pomanjkljivosti te postave, in te dni se snidejo naši škofje na Du-naji, da se pogovore vsaj o glavnih načelih te za cerkev in duhovščino tolikanj važne postave. Knez in škof Sekavski dr. Zwerger pa kuez in škof Ljubljanski dr. Missia došla sta v ta namen že v nedeljo 25. t. m. na Dunaj. Nekteri sodijo, da bi bilo morda najboljše v letni proračun namesto dosedanjih 600.000 gold. postaviti 1 milijon gold. duhovščini v podporo, ter vladi zaukazati, naj se ta podpora v porazumljenji s škofi v primerni meri razdeli duhovnom, ki so je potrebni. To bi bil za sedaj morda najboljši pripomoček, ker nikakor ni pričako-
seliših tik cesto stoječih vidimo kuretino že po svojih gredicah so ozirati, one pa utrujene nam noge vabijo ter opominjajo tudi nas, da naj si poiščemo kje nočno počivališče. In kam hočemo? ,.k Slonu?" — ali „k Malici?"
Na „Gomilski" smo, „hotela" tukaj ni, bode toraj dobro, kjer bo, karkoli bo, da bomo lc pod streho. In res nam ondi prijazen mož usliši našo prošnjo, ter nam odkažo v skednji na vzvišenem prostoru, kamor smo po lestvici prilezli, za spalnico pripraven prostor. Mrve jo bilo dovolj in — kakor vemo in znamo, si priredimo vsak svojo posteljo.
Od mladosti že privajen „mrvine" posteljo iz časov vsakoletnih šolskih počitnic, ktere sem preživel pri svojem stricu, so zadovoljno na seno vležem. Zo sega bog Morfej po meni in me zagrinja s svojo močjo v sladko spanje, kar me izbudi tovariš, ter pove svoj strahoviti sum, da smo morda v smrtni nevarnosti.
„Zakaj?" — in on govori tako: „Jaz šo nisem bil zaspal, kar so nekdo tiho priplazi semkaj k skednju in vzame proč lestvico, po kteri smo mi na mrvo prišli. Jaz gledam, slušara, pa vse jo bilo tiho in v tihem storjeno. To mi n<».
vati, da bi obveljale take premembe nasvetovane postave, ktere so v cerkveni, pa tudi v duhovenski koristi neobhodno potrebne, ako naj nova postava cerkvi koristi ne pa škoduje.
Med točkami današnjega dnevnega reda so tudi štirje predmetjo, ki so stali že na dnevnem redu vseh dosedanjih sej, pa zarad pomanjkanja časa, ali marveč zarad nepotrebnega govoričenja niso prišle na vrsto in bodo morda preložene tudi danes. Ko to pišem, je namreč že poludveh popoludne, pa se vrši obravnava še le o prvem predmetu. Gospodje na levici čutijo živo potrebo pri vsaki reči govoriti, kakor da bi poslanci vse večne čase skupaj ostali in v zbornici pričakovali sodnega dne. To se je pokazalo že v pričetku današnje seje. Minister Pražak je namreč odgovoril na interpelacijo dr. Knotza glede preiskave, ki jo je bila pričela deželna sodnija v Češki Lipi zarad dogodkov v Warnsdorfu. Minister je povdarjal, da so jetniki imeli čedna, zdrava stanovanja, da so se jim dovolili časniki, da so hrano dobivali iz gostilne in da jim je dr. Knotz vsaki dan po kosilu pošiljal tudi črno kavo. Toraj se jim ni hudo godilo, kar najbolj priča tudi to, da se od 18. decembra do 13. januvarja noben izmed njih o nobeni reči ni pritožil. Vlada ni ne posredno in tudi ne neposredno vplivala na pričetek te veleizdaj-ske preiskave, pač pa je precej, ko je o nji natančneje zvedela, cesarju priporočala, da naj se ta preiskava ustavi, kar se je res tudi zgodilo. Levičarji s tem odgovorom niso bili zadovoljni, in Schönerer je predlagal, da naj se v eni prihodnjih sej o njem prične razgovor, kakor da bi bilo v našem državnem zboru premalo govorjen ja! Pa ta predlog Schönererjev ni bil sprejet, kar je bilo levičarjem, ki so zanj glasovali menda ravno tako prav kakor desnici, s ktero je glasoval tudi Coroninijev klub.
Potem so se vršile volitve za razne odseke, izmed kterih le omenjam, da je bil dr. P o ki uk ar izvoljen v odsek, kteri bo pretresal postavo zoper socijaliste, dr. Vošnjak pa v odsek za vravnanje galiških voda.
Te volitve niso potrebovale dosti časa, tem več pa se ga je potratilo pri točki, ki je za njimi stala na dnevnem redu. To je bila namreč nova pogodba s severno železnico. Schön ererju tudi ta pogodba ni po volji, ravno tako ne Herbstu in Rusu, ki so se v daljših govorih zoper njo oglasili in vladi brali hude levite, zakaj da železnice takoj ne prevzame v lastno oskrbovanje. Govorili so do dveh popoludne in ministra Pinota primorali, da jim je ob kratkem odgovoril in se izognil očitanju, da je pri novi pogodbi gledal na lasten dobiček, ne pa na državne koristi. Po nasvetu dr. Poklukarja izročila se je pogodba, o kteri hočem pozneje obširneje spregovoriti, v pretresanje železničnemu odseku.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. januvarja.
Notranje «ležele.
Volitve v mestni zastop v Brnu na Moravske m so dokončane. Žalostnega srca nam je zabilje-žiti, da so Čehi grozovituo propadli. Po oddanih
dopada kaj. Vesta, Dunajčana! — tukaj že no bomo danes spali — kdo ve, kaj ti ljudje z nami nameravajo; pri tem strahu jaz ne bom danes zatisnil oči in jutri — bomo vsi težko hodili. Kar — dalje!" pravi odločno tovariš.
Jaz vstanem, pogledam in v resnici! — lestvice ni bilo; „bii — bil! — kaj pa to?" V spomin mi stopijo razne narodne pripovedke o samotnih hišah, kjer so davili in klali potnike, oropavši jih vsega, kar so imeli. — „Janez! tukaj pa res ne boš spal!" — zakašljam in z veliko težavo privlečeni na utrujeno nogo njeni „klobuk". In zdaj! — smo vsi trije pripravljeni za daljno pot, Ali kako doli priti? Gori je že šlo in še lahko, po lestvici! Ali doli?
„Korajža velja!" in — prvi je že na tleh po pogumnem skoku. In kakor žabe v vodo, ako jih ktera stopinja zmoti v njihovem sladkem sanjanji v travi, smo vsi trije po taki poti stopili iz skednja na zemljo.
Doli smo, pred skednjem, pri hiši smo. In nov strah se nas poloti. „Kaj? — ko bi hišni gospodar nas videl in kaj zlobnega slutil o nas, in „ubral" jo s svojo družino za nami?" — V resnici neprijeten položaj!
glasovih soditi, se pač ni nadjati, da bi kedaj narodnjaki mestno zastopstvo v roke dobili, kajti razmera med nemškimi in češkimi oddanimi glasovi je tako goropadna, da se tukaj pri najboljši volji ne moremo zmage nadjati. Nemški kandidatje dobili so skupno v vseh treh razredih 1350, češki pa 150 glasov, toraj poslednji desetinko od prvih. Kjer so tako neugodne razmere, ondi biv se morali čudeži goditi, da bi manjšina zmagala. Čudeži taki so jako razni, in smo tudi v Ljubljani že imeli priložnost, opazovati in spoznavati jih. S pomočjo taistih so tudi pri nas jako dolgo vrsto let Nemci sedeli na mestnih stolih, Slovenci so pa za durmi stali, kar je trajalo tako dolgo, dokler ni narodni duh oživel ter vzrastel v narodno zavest, kteremu je pomagala lepa sloga v domačem taboru. Kaj tacega bi tudi našim bratom Moravcem svetovali. Če se jim tudi na prvi poskus ne bo posrečilo, nič ne de, naj se tako dolgo naskoka poslužujejo, da se jim posreči. Sicer nam ni znano, koliko da je narodna mlačnost propada narodnjakov v Brnu kriva, najbrž pa ne bode prav brez krivde. Da bi v mestu, ki šteje 80.000 prebivalcev, ni bilo več nego le 150 češko-narodnih volilcev, naj verjame, kdor hoče, mi ne moremo, kajti po Mora vi živi 70 odstotkov Čeho-slovanov in 27*6 odstotkov Nemcev; ostali so židje
—	brezdomovinci. Če tudi je res, da so Nemci večinoma po mestih naseljeni, vendar ne bodo v tako ogromni večini, kakor razmere pri volitvah kažejo. Lenoba in nebrižnost je toraj več ali manj propad zakrivila.
Včerajšnji telegram z Dunaja poročal nam je o interpelaciji zarad Warnsdorfske velelzdajske preiskave, ktero je vložil nemško-liberalni poslanec Knotz v zvezi z nekterimi somišljeniki. Poročali smo že, da je okrožna sodnija v Češki Lipi zarad veleizdajnega političnega postopanja vzela v preiskavo časnikarja Stracheja, starokatoliškega župnika Nittelna in pa nekega dijaka. Znano je tudi, da je presvitli cesar iz lastnega nagiba tisto poli-tičuo preiskavo vstavil in obdolžence domu spustiti ukazal, kjer se je časnikar Strache v zahvalo za oproščenje takoj zarotil, da hoče tudi za naprej po pričeti poti veliko-grmanstva dalje korakati, naj že bo potem tako ali tako. Pošteni avstrijski časniki že tadaj niso zamogli svojega začudenja prikrivati zarad tolikošno zagrizenosti in črne nehvaležnosti. Toda tega ni bilo še zadosti. Poslanca morali so dvigniti in na noge spraviti, da v državnem zboru zarad tega komedijo napravi. Pravosodni minister mu je na tisto odgovoril, kakor iz Schonererjevega zahtevanja soditi, da naj se ministrov odgovor v debato sprejme, prav dobro in temeljito; to se ve, da je interpelanta okrcal po prstih, kar je tudi zaslužil. Ne le Strache, Nittel in dijak Leutenheiser ali kakor se sploh imenuje, temveč cela nemško-liberalna stranka v Warnsdorfu, Liberci, Trutnovu, Gablonci in po druzih severo-českih mestih je v minulem letu pri vsakem zboru, pri vsakem javnem shodu trikrat zaslužila, da bi jo bili kar na mestu zaprli. Namesto, da bi bili to sprevideli, ter bili hvaležni, pa ljudje še ščujejo. Resnično, zaslepljenost na eni in hudobija na drugi strani nemških liberalcev je že nerazumljiva.
Pisali smo že večkrat o našem vojaštvu in o vsem, kar je z njim v dotiki, ker nam je znano, da se naš narod za malo ktero reč tako zanima, kakor za duhovna in pa za vojaka. Oba stanova imata pri narodu svoje posebne predpravice, kterih se narod tudi še vedno zvesto drži. Znano je, da novomašniku streljajo in zvone, rekrut ali novak pa
—	da ima tudi kaj poka, planke razbija in ograje lomi. Poročali smo nedavno o kadetih in častniških namestnikih, da se jim slabo godi vsled neprimernega položaja, v kterem se nahaja njihova služba z dohodki. Danes nam je priložnost po „P. L." omeniti, za koliko da se mislijo razmere zboljšati. častniškim namestnikom se bode službena doklada od
Ali kaj hočemo? Kaj druzega, kakor dalje plavati, ko smo že v vodo poskakali. In — res! Ko bistra noga mlado srno pred njenim preganjalcem, neso tudi nas naše, akoravno od daljnega pota precej utrujeno noge, šli smo ko blisk, in noč je ravno pospeševala naš tek, da nas ni nihče videl in slutil v nas „begunih" Bog vedi kake zločince.
Ta beg nam je šel sicer dobro izpod rok in nog; meni je pa pri vsi tej sreči le nekoliko „predlo".
In kaj? Zakaj? — Naj potožim.
„Vsi za enega! — In eden za vse!" smo dejali,
—	„se bodemo bojevali, ako bi kaj nad nas prišlo",
—	in lepo po sredi ceste hitimo, kakor „grška falanga" ali sedanji „kare" zdimo se samim sebi nepremagljivi. Jaz sem „tekel" na desni strani, sem bil toraj „Flügelmann", in sicer „rechter Flügelmann in unserem Schwarmflügel", in bil sem na tisti strani, na kteri je stala ona nam grozovita hiša, toraj sem računil, da bi po meni bilo najprvo v slučajnem napadu.
In kaj hočem v tem novem strahu? — Jaz sem se po vsi svoji moči dobro oborožil in pripravil
8 goldinarjev povišala na 15 goldinajev na mesec. Dalje se mu ne bo nič več obleka v blagu dajala, temveč se mu bo odločila za njo letna plača, kakor ima to pomorski kadet. Vse skupaj bo znašalo na leto 500 goldinarjev in se bo uvrstilo med mesečne plače častnikov. Tako se bo častniškim namestnikom podelil značaj častniški. Enako se misli plača povišati poročnikom od 600 na 720; nadporoč-n i k o m od 720 na 840 in stotnikom 2. vrste od 900 na 960 goldinarjev na leto. Kakor častnikom, povišala se bode stalna plača vojaškim duhovnom, profesorjem, avditorjem, zdravnikom in uradnikom, do IX. dijetnega razreda 1. vrste. Vse druge pri-tikline, kakor so stanovina, plača za služabnika, po-hištvenina, doklade pri konjiči itd. ostanejo, kakor so bile do sedaj.
Kakor „Corr. Romaine" iz Vatikana vedeti hoče, se bodo pri svetem stolu prav resno jeli pečati z razmerami, ktere so v poslednjem času jako neznosne postale med Strossmayer jem in madjar-sko vlado. „Corr. Rom." potem omenja razne vzroke, ki so prepir med Madjari in Strossmayerjem rodili in pravi, da je najvažneji med tistimi ta, ker mu madjarska vlada v Budapeštu nikakor ne more odpustiti njegovega vzglednega domoljubja in velikanskih naporov svojo domovino kolikor mogoče pove-ličati. Tekmovanje, ktero med Madjari in Hrvati opazujemo, jo že staro, zgodovinsko; teža njegova zvalila se je pa vsa škofu Strossmayerju na ramena, ker je on najvplivneji mož cele dežele. Zarad tega pa tudi madjarska vlada nobene priložnosti ne opusti, kjer velja Strossmayerju kako gorko in občutljivo zasoliti. S silno nezaupnim očesom se iz ravno tega vzroka Madjari na bodočo tisočletnico sv. Metoda ozirajo, ker se boje, da bi se Strossmayer takrat Slovanskemu svetu ne pokazal v novi luči. Taka je madjarska politika, ki se opira na nepravična zahtevanja in na predsodke, kterih se na nikak način znebiti ne more. Da se bo sv. stol v tej zmesi raznih strasti posluževal vseskozi modrosti spojene z najrahlejim taktom, se samo po sebi ume in da Vatikan ne bo kar meni nič tebi nič na slepo za-htevanje Madjarov, zaslužnega in za ves narod nenadomestljivega škofa v disciplinarno preiskavo vzel, je očitno. Da to Madjarom ne bo po volji, radi verujemo, toda kaj se hoče, vsem še Bog ne vstreže.
Vnaiije države.
Nedolžno prelita kri je še povsod v nebesa klicala za maščevanje in tudi v Macedoniji njeno upitje ni brezvspešno ostalo. Turčija in Angleži ste si sicer v roko segli, da hočete vse hudobije in vse moritve, kar se jih je v Macedonije od turške strani doprineslo, vtajiti in si tudi na vso moč prizadevate, tej svoji obljubi zvesti ostati. Oglasil se je pa drug mož, ki ima srce na pravem mestu, ogiasil se je g. Emil de La vel eye, kteri v francoske in angleške nekonservativne časnike resnično poroča klanje in morije, ki se v Macedoniji doprinašajo. Laveleye je tudi na dan spravil peticijo, ktero so tri bolgarske vasi na Carigrajsko vlado vložile in ktero je visoka porta vtajiti hotla. Tistim vasem so roparji vse pobrali, kar so imeli potem so jih pa še požgali. Nesrečni prebivalci so prosili pomoči, dotična prošnja se je pa v Carigradu utajila. Laveleye je pa dokazal tudi tukaj pristranost in spridenost turških oblastnij. Tiste so ga v zvezi s konservativnimi Angleži zarad tega proglasile za ruskega agenta ter so rekle, da je vse njegovo delovanje v tem smislu plačano od Rusije. Laveleye se sklicuje zarad tega nesramnega očitanja na svoje prejšnje življenje in na priporočilo, da naj Avstrija zasede Bosno, kar se je tudi zgodilo. Kaj pa takrat, vpraša Laveleye, ali sein bil tedaj tudi avstrijski agent. In vendar bi se dandanes tudi v Macedoniji napravil vsaj za silo mir in red. Angleška naj vstanovi ondi zopet dva konzulata, kakor jih je imela v prejšnjih časih in ona dva morala bi izvrševati mednarodno pravo po Macedoniji. Evropa
za vsak napad od desne strani. In oborožen sem bil tako-le:
Povedal sem bil že č. g. bralcu, da sem jaz človek, čveteronožna žival in živalica s perutami. Ta, ne slehernemu od Boga in po starših podeljena lastnost me je v današnjem slučaji prav dobro oborožila s pomočjo še onega bojevalnega orožja, ktero sem pri sebi imel. — Jaz toraj sem čvoteronog in človek, toraj pravi jezdec, jezdec kakor vojak, kot kojnik imel sem seboj tudi karabinar in ta je bil oni očetovi cepec, kot konjik imel sem tudi sulico in ta jo bila oni novi „pipec", kterega sem pred odhodom iz Ljubljane za 2 kr. kupil, in kterega sem v „trab - teku" vedno imel odprtega, držeč ga v roki in vihteč ga proti sovražnikovi strani. Tak sem bil jaz, „reehter Fliigelmann", pravi ulanecl To je bila vojna 1 Vem, da bi bil še Napoleon malo pogledal po njej in v strahu pred njo — „salutiral!"
Iti tako sem jaz ..jezdel" v tej noči dalje in daljo s tovarišema; dolga že je bila ta „druga" pot, ali nikjer ni videti no krčme, no luči: vse in povsod je bilo temno, le v višavi gledamo svitle luči, ki svetijo le iz božje hiše, ne pa iz človeško; ki svetijo od tamkaj proti nam, kjer bi mi pač radi enkrat
se mora pa tu pa tam na to opozoriti, da je ona prevzela na Berolinskem kongresu skrb za to, da se po Maeedoniji mir in red vzdrži. Posebno pa bi moral Bismark na to gledati, da tista pogodba ne ostane mrtva črka. Rusija se ne more lahko ganiti, ker je obljubila, da onostran Dunave ne bo nič več zmešnjav delala. Ce pojde pa tako nadalje, pa pač ne verujemo, da bi Rusija tako grozovitno klanje molče gledala, če tudi je obljubila. Koliko obljub se je že vrglo pod klop!
Bismarkovl prijatelji jeli so na Nemškem zbirati darila, s kterimi hočejo Bismarku nekaj za spomin kupiti in mu ob njegovi 70letnici, ki jo bo menda letos praznoval, pokloniti, kakor pravijo v zahvalo. Oglejmo si to stvar nekoliko bolj od blizo. Ali so Nemci res Bismarku še kaj zahvale dolžni? Mi pravimo da ne! Res je in nihče ne bo tajil, kar je in da je Bismark za Nemčijo veliko storil, toda ravno tako malo nihče ne more tajiti, da bi železni kancler za vse te svoje velikanske čine ne bil že prejel res kraljevega plačila. Ali ga niso povzdignili v grofovski in kmalo na to celo v knežji stan ter mu poklonili ogromno veliko posestva v grajščinah in denarnih dohodkih? Bismark je bil toraj po tej strani v resnici izvrstno plačan. Za to pa, kar je on pozneje storil, mu nemški narod ne bo posebne zahvale vedel. Ali naj mu bo morda hvaležen za deficit, ki je od dne do dne večji? Ali naj se mu narod lepo zahvaluje za socijalno reformo s tolikošno glorijo pričeto, ki je sedaj pa že bližje omedlevci kakor pa svojemu vresničenji? Ali naj bo morda nemški narod hvaležen za cerkveni prepir, za preganjanje katoliške cerkve, za prepoved delitve sv. zakramentov po Nemškem, za zatiranje slovanskega plemena? Ne, nikakor nima za to niti povoda niti veselja. Kar je Bismark v resnici velikega in veljavnega storil, za to ga je nemški cesar nagradil z naslovom in dostojanstvom, kakoršnega si v tisoč letih morda jeden komaj prisluži; od pri-prostega kmetiškega plemenitaša v on Bismark postati knez Bismark odvaga popolnoma to, kar je železni kancler s krvjo in železom zlepil.
V Ameriki pokazali so anarhisti svojo pravo luč. Imeli so svoj veliki shod, pri kterem so prišli v razgovor najnovejši napadi z dinamitom, ktere so fenirji v Londonu in sploh na Angleškem izvrševali. Govorniki so sploh vsi od prvega do poslednjega hvalili prebrisanost hudodelcev, opravičeno ravnanje poskusov z dinamitom in bodalom. Le na ta način, rekli so, nam bo mogoče priti do premoženja, kterega imajo sedaj mogotci, bogataši in posestniki! Lepa je ta! Po naukih teh zlodejev v človeški koži na svetu človeku ni druzega potreba, kakor košček dinamita in pa popolnoma mrzlo, ledeno srce; kdor ima to oboje, temu je svet odprt, kajti če tudi nima nič v glavi, ima pač bogastvo sveta na razpolaganje, dokler ga ne zasači gosposka. Znano je pa, da so z zlatom obloženemu oslu vsake duri na stežaj odprte. Tak je toraj nauk anarhistov, ki uči, da je posestvo tatvina. Po teh nazorih je vsako prizadevanje do štedljivosti, vsako pametno računanje s premoženjem bedarija; kajti kaj mi pomaga, če tudi še toliko prištedim, če pa pride liberalen apo-stelj z dinamitom v roki in me vsega prihranjenega oropa. Hvala Bogu, da imamo še postave, na ktere se tudi v Ameriki v poslednjem času bolje ozirajo, kakor so se do sedaj in se je tako nam nadjati, da anarhisti še no bodo kmalo gospodarji svetu postali.
Izvirni dopisi.
Iz Doba, 25. jan. (Pobožen tat.) Že nektere krati videl je cerkovnik v našo cerkev iti berača, ki se je potem nekaj časa mudil v cerkvi. Ker je bilo že večkrat pri denarni skrinjci videti, da je tat okoli
počivali in vekomaj prenočevali v mirnem počitku, ali za zdaj bi radi ogledali kako lučico v človeški hiši, kjer bi to noč prenočili in mirno počivati utegnili.
In — o veselje! Tam v bJjižnji daljavi vgle-damo luč, bolj in bolj požurimo svoje korake in — pred krčmo stojimo! Zaprto jo že, ali luč še brli. Tako smo naredili, kakor je brati v basni: „Mravlja in kobilica", in tukaj ta „mravlja" ni bila podobna oni v basni, oni osorni in neljubeznjivi, ampak ta „mravlja" nam je prijazno odprla, z malim postregla in med tem, ko so šo naši „zobje majali" in si je jezik operal in izpiral cestni prah iz sebe, nam je „ona" pripravila za nocoj prav dobro posteljo, bila nam je namreč prinesla dva otepa, sicer slaba postelja, pa — za danes izvrstna!
In to je bilo v St. Petru pri Žavcu, in hiša ta, stoji, ako še stoji, na lovi strani ceste. Bog plati! Zelo so takrat „ona mravlja" — hišna mati ubogim in že utrujenim potnikom všečno postregli.
Urno smo na otepih in s sv. križem: Lahko noč! — nas ni bilo več med čujočimi.
(Dalje prih.)
nje hodil, gre cerkovnik danes, ko berač zopet pride, prav tiho skozi zvonik na cerkveno podstrešje natančneje opazovat pobožnost beračevo. Nekaj časa kleči v klopi držeč v roki molitvenik, zraven sebe pa ima torbico in klobuk. Ker ne čuti nikjer nobenega človeka, podá se proti velikemu altarju, položi mašne bukvice in torbo na obhajilno mizo, pogleda še enkrat prav skrbno okoli sebe in v zakristijo, in ker ne vidi nikogar, gre okoli altarja do denarne skrinjice, ker začno s palčko izmikati denar in ga deva v svojo mavho. Cerkovnik splazi se tiho iz podstrešja ter gre klicat g. župnika. In ko prideta v cerkev, tat že spet prav pobožno moli v klopi. V farovž pritiran vdá se in pokaže na ojstro povelje g. župnikovo „corpus delicti" dve palčki, namazani z limom (smolo) in lonček, v kteri je palčici pomakal. Denarja bilo je 1 gold. 3 kr. Cerkovnik ga tira k županu, kamor pride čez par ur žandarm, ki ga spremi na Brdo. Dobili so tudi v njegovih škornjah 5 gold. denarja, na kterem se je še poznalo, da ga je tudi na ta način si pridobil. Pobožen tat se piše France Rugel, star 30 let, doma iz okraja Trebanjskega.
Prežganje, 27. jan. Žalostno vest vam imam javiti: Silno huda zima, ktere ostrost se še prav posebno v naših hribih čuti, tirjala je že zopet svojo žrtev izmed prečastitih dušnih pastirjev, ki so vsim nezgodam vremena bolj, kakor vsak drug človek razpostavljeni. Naš preč. gosp. župnik Miha Zupan se bori z bledo smrtjo. V nedeljo ob 8. uri je po navadi še zvon zapel ter farane k božji službi vabil. Ljudi se je bilo zbralo polna cerkev, službe božje pa le niso imeli, kajti preč. gosp. župnik zgrudil se je na tla malo pred njenim začetkom vendar še v svoji sobi. Na veliko srečo ni bil sam; domača pomoč mu je bila takoj pri rokah in ga je za silo pri življenji ohranila. Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev, kajti danes mu je neizrečeno hudo.
Od sv. Lenarta, 25. januvarja. (Medved opeharjen.) „Enkrat je bil en medved, zdaj jih je pa še več"; — tako se navadno začenja kaka „storija". Kar zdaj nasleduje od medveda, ni „storija", ampak resnica.
Nek Medved je imel enega sinka — mladega Medveda. Ta sinko je imel prave lastnosti medveda je rad praskal, in ako niso bili kremplji dosti močni, si je vzel nož in z nožem krempljal svoje tovariše. Neko noč je bil pa preveč medvedove natore, je prehudo puščal nekemu nemedvedu. — Nasledek je bil, da so ga vjeli in pod ključ djali. Ali lo življenje pod ključem ni dopadlo mlademu Medvedu; zdihoval je po ljubi prostosti. Tudi staremu Medvedu je bilo dolgčas po mladem. Kaj čuda toraj, da sta na vsako priliko hrepenela, kako bi se iz neljubega stanu rešila. Prilika je kmalu tii. Stari Medved dobi od mladega pismo, ne po medvedovi, ampak po pravi c. kr. pošti, tega-le zapopadka: Na moje in vaše veselje sem zvedel, kako se zamorem rešiti za male krajcarje. Neka dobra gospa, za ktero sem zvedel po nekem tovarišu, da pri „vikših" veliko veljá, mi je obljubila, da me bo rešila pred časom iz zapora. Domenjeno je tako-le: Pridite ta in ta dan v Ljubljano, prinesite 35 goldinarjev seboj, in to in to uro počakajte pred „rotovžem", prišla bo gospa sama, da jej boste denar izročili.
Morebiti kar Ljubljanski „rotovž" stoji, ni bil nobeden pisma tako vesel, kakor naš Medved! Hitro v pratiki zaznamva dan, da ga gotovo ne zgreši. — Molčljivost, se vé, da je bila zapovedana, kakor tistim, ki gredó „šac" kopat'
Naš Medved pomete vse kote svojega brloga, da spravi skupaj zahtevano svoto, in omenjeni dan in uro stoji že pred „rotovžem", ozira se na vse kraje, od kod da pride tista usmiljena gospa. Ni ravno dolgo čakal, kar pride imenitna gospa s svojo kršenco naravnost proti Medvedu. „Ste vi Medved?" ga vpraša. „Da, jaz sem!" ponosno odgovori. „Ste prinesli denarje?" „Tukaj so!" ter odšteje že pripravljene denarje. — Ko je gospa denarje shranila, še reče: „Zdaj sepa hitro od tukaj zgubite, da vas policaji ne primejo."
Ves vesel, da je sam „usmiljeno gospo" videl, in tako lahko denarje oddal, se vrne naš Medvod na svoj dom, ter vsak dan in vsako uro pričakuje, kdaj dojde njegov ljubi sinek iz Ljubljane. Ali — čaka in čaka dan za dnevom — ljubega sineka le ni domu. In ko že nekaj tednov in mesecev zastonj čaka, 'jame se mu malo svetiti, kakor skozi kako špranjo, popolnoma se mu pa luč prižge, ko ljubi
sinek po dostanem zaporu domu pride in od znanega pisma nič ne ve. Pač si je mislil: Ako bi
bila pre.....babura (ne več „usmiljena gospa")
kakega tumpca tako opeharila, naj bi že bilo, ali da mene „Medveda" tako zvodi, tega ji ne bom odpustil !
Naše slovstvo.
Profesor Zupančičevo „Pastirstvo".
(Dalje.)
Drugi oddelek duhovnega učiteljstva obravnava podučevanje nedoraslih ali katehetiko. Tukaj nam ne kaže muditi se dolgo, ker bi utegnile naše opazke le nektere zanimati. Komaj 80 strani obsega kate-hetika, pa ima mnogo več potrebne tvarine, kakor dosodaj rabljena knjiga Rozmanova. „Katehetika kot znanost, kažoč, kako ima veroučitelj opravljati svojo službo, da ž njo doseže namen, ima dva dela: I. O katehetičnem podučevanji; II. O katehetični vzgoji". V obeli delih podaja to, kar je neobhodno potrebno, ima naznanjene potrebne knjige, podaja učni črtež za ljudske in za meščanske šole, zlasti pa izvrstni navod za katehetično vzgojo, v kterem se nahaja tudi „priučevanje katehumenov na prejemanje sv. zakramentov". Vsa ta snov je vredna, da bi se v blagor ljube mladine obširno o njej razgovarjali, še bolj pa vredna, da bi ostala v spominu onim, ki imajo skrb za nedolžne duše: toda čas in prostor nam stavita meje, kakor tudi neprecenljiva , a tako hitro minoča potrpežljivost bralcev.
S tem smo pa tudi na konci zvezka, ki je izšel lani o veliki noči, in lotiti se nam je druzega zveska, ki je izšel lani meseca novembra. Od 281—504 strani obravnava „splošnjo liturgiko, ljudske pobožnosti, brevijar in sv. mašo" in sicer po tem-le načrtu: „Liturgiko delimo v splošnjo in posebno. I. V splošnjem delu bomo govorili 1. o bistvu, namenu, obliki, potrebi in občnih lastnostih raznih bogoslužnih dejanj ali opravil; 2. o njih skupnih delih (o svetih časih, prostorih, o litur-gičnem jeziku in drugih rečeh). V posebnem delu si bomo pa ogledali posamezna bogoslužna dejanja ali opravila in pa obrede, njih izvršitvo; in sicer 1. splošnja bogočastna opravila (javne ljudske pobožnosti, duh. dnevnice, sv. maša), kterih se vdele-žuje vsa krščanska občina ter ž njimi sosebno Boga časti; in 2. zasebna (svete zakramente in blažila, zakramentale), po kterih posamezni prejemajo raznih milosti v svoje izveličanje". Kolikor zamorem sam presoditi, ni izpuščenega v tem zvezku ničesa, kar spada v dotični del liturgije. Vtem (2.) zvezku govori pisatelj o splošnji liturgiji; izmed posebne pa samo: o javnih ljudskih pobož-nostih, o cerkveni urni molitvi ali duhovnih dnevnicah in o daritvi sv. maše. O zakramentih bomo čitali v 3. zvezku.
Trojni namen ima pisatelj, ko nam razklada liturgiko: 1. da bi spoznali naravni pomen liturgije, kako da izvira iz krščanske vere in naše natore; 2. kako da se je razvijala zgodovinsko in 3. kak osna da je dandanes v posameznih oblikah. Vse kar čitamo v tej knjigi, je za vsakega katoličana [zanimivo; se ve, da v prvi vrsti je ta poduk vendar le namenjen bogoslovcem in mašnikom samim, ki opravljajo sveta dejanja. Kakor se da sprevideti iz dosedaj nam podane snovi, bode cela liturgika precej obsežna. Ali ta obširnost ni odveč: mladi duhovnik mora vsaj vedeti, zakaj da je duhovnik, ktera in kaka da so njegova opravila. V prvi vrsti je on liturg, je delivec milosti božje, je mašnik. Po tej svoji službi je on zvezan ozko z Zveličarjem, zaradi te službe je prejel on mašnikovo posvečenje, je on duhovnik vekomaj po redu Melhi-zedekovem. In to resnico je treba vliti v glavo in vcepiti v spomin sedanjemu svetu, kteri hoče, da bi duhovnik vse drugo bil, samo to ne, kar jo v istini: delivec skrivnosti božjih. Mi sicer vemo to, toda živa zavest so je zgubila in nima nikakega vpliva do življenja. Kakor svet vedno silneje trga ono vez, s ktero je sklenjen z Bogom — vero, religijo — tako je tudi vedno bolj malomaren za oni značaj duhovski, ki izvira naravnost iz vere. V takem času ' pa je treba jasno, določno in krepko oznanovati resnico in opominjati ljudi, kakšne da so božjo na-redbo. Zato pa tudi v obče nimamo druge poti, po kteri bi zamogli privesti današnje društvo zopet do vere in k Bogu, kakor vedno klicati: ne po vaših
napačnih 'željah in vaših nespametnih mislih se mora Bog ravnati in presukavati večne resnice: ampak mi se moramo ravnati po Bogu in brez obotavljanja sprejemati in spolnovati resnico. In ta večni Bog, naš gospodar, nam je dal razodeto postavo in nam ponuja po svojem duhovstvu svojo milost: to jo resnica, ki mora zopet oživeti v našem spoznanji: v znanji duhovnikov, da se bodo zavedali svojega poklica in v znanji neduhovnikov, da bodo po resnici mogli ceniti duhovščino. V to svrho nam podaja o „duhovniški" službi dragocene nauke naša liturgika.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe) pričel se je danes pod predsedništvom g. Sevnika ( g. predsednik baron Wurzbach je nekaj bolehen) ob V.,12, ker poprej ni bilo dovolj zborovalcev, da bi bil zbor sklepčen. Obravnavalo se je potem vse bolj v kratkem, a vendar dostojno, dokler je bil zborovalni načrt izvršen. Ob 3/4l. uro popoludne je predsednik občni zbor zaključil. Natanjčniše o obravnavi sami sledi prihodnjič.
(.Ljudje padajo) po ulicah, da je groza gledati; saj pa tudi ni čuda. Hud mraz, ki ponoči trotovar in cesto z ledeno skorjo prevleče, vmakne se popoludne in proti večeru za nekaj časa solnčnim žarkom ali kakemu dihljeju južne sapice; ledena skorja se otaja, da je drugo jutro tem bolj gladka in za hojo nevarna. Naših hišnikov je pa vrlo malo takih, da bi si zjutraj, kedar vstanejo, domislili, da je pred hišo vse gladko-ledeno in toraj potresti potreba. V resnici bi po celi Ljubljani hiše lahko na prste po-šteli, kjer se redno vsako jutro trotovar posipa. Čudno in nerazumljivo, da so ljudje, ktere je treba k vsaki malenkosti priganjati.
(Vojaško.) Častnika v rezervi postala sta po redu od 1. novembra 1884 rezervna kadeta gg.: Teodor pl. Trebuhovič 12. topniškega polka in Emil Tonnies pri vozarskem polku št. 3.
(Zlat križce) za zasluge dobil je poštar in načelnik postaje v Prestraneku, gosp. Aleksander Beipprich, za mnogoletno zvesto in marljivo spol-novanje svojih dolžnosti.
(Železnikarju) se je v Gradci pri c. k. deželni nadsodniji, vsled pritožbe c. k. državnega pravdnika Ljubljanskega, na osem let hude ječe poojstrene vsak mesec z enim postom odmerjena kazen podaljšala na deset let. Poojstrenje ostane.
(Streha se je vdrla) včeraj proti 5. uri popoludne, kakor „Laib. Ztg." poroča, na poslopji tu-kajšnega c. kr. vojnega založišča na dvoriščni plati, zarad prevelike teže snega. Trem vojakom, ki so ondi sneg ogrebali, se ni nič žalega zgodilo.
(Vabilo k besedi), ktero priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih v „Narodnem domu" v ponede-deljek dne 2. februvarja 1885 leta v spomin Valentinu Vodniku. Spored: 1. A. Foerster: „Sokolska", moški zbor. — 2. Slavnostni govor. —
3.	Dr. B. Ipavic: „Mi vstajamo!", moški zbor. —
4.	S. Gregorčič: „Domovini", deklamacija. — 5. a) J. Leban: „Kislica sladka", mešani zbor. b) Dr. G. Ipavic: „Kukovca", ženski zbor. c) Narodna: „Perice", čveterospev za sopran, alt, tenor in bas. —
6.	J. pl. Zaje: a) „Domovini", b) „Lastavicam", pesmi za moški glas s spremljevanjem na glasovirji.
7.	D. Jenko: „Na Vidovu danu", moški zbor. —
5.	P. S. Vilhar: „Luna sije", mešani zbpr s samospevom za sopran. — 9. P. Mayer: „Tičica gozdna", čveterospev. — 10. Kocijančič: „Venec narodnih pesnij", moški zbor. — 11. Pr. Bazin-Bendl: „Križarji na morji", veliki koralni spev za mešani zbor.
—	Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi	odbor.
(Kmetsko bralno društvo v Rušah), priredi ob priliki svojega občnega zbora na svečnico,
2.	februvarja 1885, ob 4. uri popoludne veselico v Maroltovi hiši. Vspored: 1. Koračnica „Vienna", moški zbor, Kumpf. — 2. Nagovor predsednika. —
3.	„Nevesta", (deklamuje Ana Žvajger), S. Gregorčič.
—	4. „Sirota", moški zbor, Hajdrih. — 5. Poduk v sadjereji, g. nadučitelj Praprotnik. — 6. „Prihod cesarja v Maribor", deklamuje Ivana Hleb. — 7. „Slovo", inešan zbor, Hajdrih. — 8. „Slavljanska polka", moški zbor, Sandučič. — 9. „Deklica", ženski čveterospev. — 10. Poročilo blagajnika. — 11. Tom-
bola. — 12. „Naš maček", šaljivi zbor. — 13. „Oblačeku", moški zbor, Kocijančič. K tej veselici vljudno vabi	odbor.
(Vabilo k sijajnemu koncertu,) kterega priredi o priliki slavnostnega otvorjenja Pevsko Društvo „Zora" na Vrdeli v soboto 31. dan januvarja t. 1. v dvorani vrta Eossetti s sledečim sporedom: 1. Davorin Jenko: Naprej, svira godba; 2. Pozdrav predsednika; 3. J. pl. Zaje: V boj! možkizbor; 4. Slavnostni govor, govori g. Josip Negode. podpredsednik; 5. J. pl. Zaje: Hrvaticam, možki zbor z bas samospevom: 6. I. Titi: Slovanska sinfonija. svira godba; 7. Simon Gregorčič: V pepelničnej noči, deklamuje gospica G.; 8. J. Oarli: Slavjanka, mešan zbor; 9. Gjuro Pisenhut: Sokolada, svira godba; 10. Davorin Jenko: O Vidovem, možki zbor; 11. Gjuro Eisenhut: Ustaj rode, možki zbor; 12. V Sarti: Originalna sinfonija, svira godba; 13. Hrabroslav Volarič: Slovenca dom, možki zbor; 14. Ples. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Ustopnice za osobo 30 novcev. — Opomba. Pri mešanem zboru nastopi nad 30 deklet, samih okoličank v narodnih nošah. Cisti dohodek je namenjen za napravo društvene zastave. Večji darovi se bodo radi tega s hvaležnostjo sprejeli. — K temu koncertu uljudno vabi	odbor.
Telegrami.
Dunaj, 27. jan. Cesarica došla je srečno na Dunaj danes zjutraj, kjer jo je presvitli cesar na kolodvoru sprejel.
Pariz, 27. jan. Francozi se bodo s Kitajci vsled brzojavnega poročila generala Briere prav kraalo sprijeli.
London, 28. jan. Reuterjev brzojavni urad poroča, da je Wolseley brzojavil: okraj M e-tameh je podvržen, Stewart hudo ranjen. Wilson je odšel s parnikoin v Chartum.
Tujci.
26. januvarja.
Pri Maliči: Einstein, trgovec, iz Monakovcga. — Marija Schlick, zasehnica, z Dunaja. — Falk, Aal in Weinberger, trgovci z Dunaja. — Büchler, trgovec, iz Prage. — Cornwia-kovsky, trgovec, iz Trsta.
Pri Slona: Tissen, Ditiens in Tax, trgovci, z Dunaja. — D. Schönfeld, trgovec, iz Vidma. — Jasclii, trgovec, iz Pulja. — Anton Treven, trgovec, iz Jesenic. — Valentin Treven, trgovec, iz Idrije. — Katarina Grämt, zasebniea, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Žiga Oppenheim, trgovec, z Dunaja. — Schwarz, s soprogo, iz Trsta.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. januvarja.
Papirna renta po 100 gld. ... 83 gl. 55	kr.
Sreberna „ „ „ ......84 „ —	„
4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . 106 „ 25	„
Papirna renta, davka prosta . . 98 „ 55	r
Akeije avstr.-ogerske banke . . 868 n —	„
Kreditne akcije...... 303 „ 10
London.......123 „ 70	„
Srebro.......— n —	n
Ces. cekini.......5 „ 80	"
Francoski napoleond......9 „ 76	n
Nemške marke......60 „ 40	„
Od 27. januvarja.
Ogerska zlata renta 6 % . . . — gl. —	kr.
„„ ... . 97 „ 75	„
„ papirna renta 5% . . 93 „ 95	„ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 104 „ 25
„ Liinderbanke.....101 „ 25	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 566 „ —	„
„ državne železnice .... 304 „ —	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 210 „ 80	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 126 „ 60	„
H „ ...... 1860 . 500 „ 138 „ 10	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 173 „ 25	„
, „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ 50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „ 176 „ 25	„
Ljubljanske srečke . . . 20 „ 23 „ —	„ Rudolfove srečke . . . 10 „ 19 „ 50
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . . 112 „ —	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . . 104 „ —	„
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 50 kr., — domača
6 gl. 93 kr. — Rž 5 gl. 77 kr. — Ječmen 5	gl.
10 kr. — Ajda 5 gl. 61 kr. — Proso 6 gl. 10	kr. — Turšica 5 gld. 76 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
V Katoliški Jiiikvarni v Ljubljani
se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic velj A ii gl.
Terček & Nekrep,
trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10,
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo lin.jltol j-soga kmetijMkcgu in po^jodol-sltogn orodja in strojev, posebno kr-morozuio in slamore^nic H o n r i k a Lan ž a v Mannheimu, kakor tudi drugo najboljo izkušene izdelke; nadalje: Žitno snažnil-iiioe, ro/ove, sani, pluge, sesal-nieo, cevi za vodiijnko in vodnjake same, &tedilna ogujšlča, peei, oft-iijs« in tatov varno kose itd.; — potem izvrstni kamniški cement in poljski mavec (gripe»); daljo želoznične šine in kovanja za (stavl>o, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje.	(27)
ippppppppppppppppfcí ^
«X. pl. Trnk6czy,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
MARfrZELLER TROPFER ECHT
NUR
BEI
APOTHEKE« TRNKOQZY LAIBACH \ STÜCK 20.
v Ljubljani pri J. pl. jeden tueat.
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manknuje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v žciodcu, bitjo srca, žaba* sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
¡J0T~ Svarilo T Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mestnem trgu Trukóczy-ju. Razpošiljava so le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper profili ter revmatizem, trganje po utlili, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu, zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Kala-^s«.!».
Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. in res, imel je čudovit vspeh, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Juf/,
(42)	posestnik v Šmarji p. Cclji.
m zeiiscm
m
i
¡zboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; I stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomulilj evo (Dorscli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna nstna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprcčl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. k. pri v.,
no smele bi so v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjonih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
igGgr Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvrše sc takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.