PoMni urad !M1 Cutovut — Ver)og*po!iamt !<m Ktagentur!
<!ha]avCe)ovtu — ErucheinungsortKtagenturt
Po*ameini itvod l.!0 mcMina aaroinina S iHtngou
P. b.b. J!
Letnik XXVH.
Ceiovec, petek, t8. februar 1972
Štev. 7(1544)
Vprašanja koroških Siovencev
ponovno na seji siovenske skupščine
Da se zanimanje siovenskega naroda za svojo manjšino v Avstriji oz. itaiiji nikakor ne omejuje na občasne akcije raznih organizacij tn predvsem miadine v Sioveniji {kakor to skuiajo prikazovati doio-ieni krogi na Koroškemj, je povsem jasno. S poiožajem zamejskih Siovencev se nasprotno zeio pogosto in temeijito bavijo tudi najvišje po-fitične ustanove vse do izvršnega sveta in repubiiške skupščine SR Siovenije.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo v sredo 23. februarja 1972 ob 20. uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu.
Na prireditvi bo Siovenska prosvetna zveza izročita iiterarne nagrade, ki so jih koroški avtorji prejeti na iiterarnem razpisu SPZ decembra tani.
V drugem deiu prireditve bodo nastopiti znani stovenski giasbeni umetniki: operna pevca Vanda Gertovičeva in Ladko Korošec ter instrumentatna sotista Rok Ktopčič in Marjan Lipovšek.
Ljubiteiji siovenske kutture tn umetnost) prisrčno vabtjeni, da se udeiežijo prireditve v počastitev stovenskega kuiturnega praznika.	s
Odbor
Svetovna skupščina za mir
obsodita ameriške ziočine v indokini
Stovenska skupščina kot najvišje predstavništvo stovenskega naroda se je s problematiko koroških Slovencev bavila tudi prejšnji teden, ko je predstavnik izvršnega sveta odgovarjal na poslanska vprašanja.
Poslanec republiškega zbora dr. Vojan Rus je namreč naslovil na izvršni svet vprašanje v zvezi s po-toiajem slovenske manjšine na Koroškem. Pri tem je želel posebej izvedeti, kaj je izvršni svet uredil oziroma predlagal zveznim organom, ker v uradnih vprašalnikih pri tonskem ljudskem štetju na Koroš-
Ocena
odnosov
med Jugoslavijo in Avstrijo
V četrtek prejšnjega feJna (tore; /st/ Jan, ^o se je t/ofen-t^a s^apšč/na /?afi/a s položajem ^oroš&;7; S/ovenceu) so ta-J/ na sej; s^iipšč/ns^i/i zananje-po/it/čn//i odborov v Reogra-Ja razprav/ja// o oJnos/R Met? /agos/av/jo /n zltistr/jo.
Na začetka seje so pos/anc/ namreč Jo/J/Z poročno o nejavnem srečanja Fepavac-N/rcFsc/i/ager /n so na poJ-/ag/ tega s^/en///, Ja oJa odbora ce/ov/to ocen/ta oJnose /agos/av/je z zlvstr/jo se preJ oF/s^om preJseJn/^a izvršnega sveta	/agos/av/je R/jeJt-
ča, ^/ naj R/ apr//a meseca o-^ts^a/ Dana j. 7*a razprava Z*o Ja/a preJseJn/^a jagos/ovan-s^e v/a Je ot/p/j/va pr/poroč/-/a za njegove Janajs&e razgovore.
F o sestanka Fepavac-R/rcA-scR/ager v Zagreba je pričakovat/, Ja ko manjšinsko vprašanje zavzema/o važno mesto ta-J/ pr/ avstr/jsko-jagos/ovansk/k razgovor;/; na Danaja.
kem ni bil omenjen slovenski jezik; kakšne posledice bodo za slovensko manjšino na Koroškem nastale ifradi upravne in šolske reorganizacije ter kaj so izvršni svet ali drugi organi v Sloveniji ukrenili skrunitvah partizanskih grobišč "o Koroškem.
Ko je predstavnik izvršnega sveta odgovarjal na ta vprašanja, je de-
tot, da o poioiaju siovenske manj-na Koroškem tn o dosiednej--6"! izvajanju 7. čtena avstrijske dr-"vne pogodbe, kt zagotavtja pra-manjšin, teče zadnje teto ne-
nehen dtatog med jugostovansko in avstrijsko vtado. Kot je znano, je dejal predstavnik izvršnega sveta, so oblasti na Koroškem kot vselej poprej tudi lani ob ljudskem štetju priznale samo nemško napisane popisnice. Poleg tega ta popis ni ugotavljat narodne pripadnosti, temveč samo občevalni jezik, pri čemer je bil kot edino možni naveden na popisnicah zgolj nemški jezik. Zato je izvršni svet Sto-venije že tani izrazit svojo zaskrb-tjenost spričo takega postopka avstrijskih obtastt zveznemu tajništvu za zunanje zadeve, ki je preko ve-tepostaništva na Dunaju tn konzu-tata v Cetovcu ter neposredno avstrijsko vetepostaništvo v Beogradu opozortto na nesktadnost tega postopka z dotočiti avstrijske državne pogodbe.
V zvezi z reorganizacijo občin, ki je sedaj v teku na Koroškem, je predstavnik izvršnega sveta SR Slovenije dejal, da za zdaj ni moč oceniti vseh posledic te reorganizacije za položaj slovenske manjšine, zlasti še ker teče vzporedno tudi retorma ljudskih šol. Žai sio-venskt manjšini ni biio omogočeno,
da bi po svojih predstavnikih so-deiovaia pri pripravi osnutkov reorganizacije občin in šoiske reforme. O tem je zvezno tajništvo opo-zoriio avstrijsko viado, jugosiovan-ski konzuiat v Ceiovcu pa koroško dežeino viado. izvršni svet bo pozorno spremijai razprave o upravno poiitični razdeiitvi in šoiski reformi na Koroškem.
Predstavnik izvršnega sveta SR Slovenije je dalje poudaril, da so jugosiovanski dipiomati večkrat protestirati pri avstrijskih obiasteh zaradi skrunitve spomenikov sioven-skih partizanov. Kijub obžaiovanju pristojnih predstavnikov pa storii-cev niso odkriti in ne kaznovati. Zaradi organizirane gonje proti slovenski manjšini v Avstriji je Jugoslavija večkrat zahtevala, naj avstrijska vlada prepreči tako dejavnost, vendar je dobila odgovor, da ni zakonskih osnov za njeno preprečitev. Takšno staiišče pa je nesprejemijivo, je dejai predstavnik izvršnega sveta. Zato bo izvršni svet še naprej vztraja) pri zahtevi o prepovedi take dejavnosti proti siovenski manjšini.
Ob koncu svoje obrazložitve je predstavnik izvršnega sveta SR Slovenije poudaril: Staiišče Siovenije giede pravic siovenske manjšine izhaja iz ugotovitve, da ne sme biti raziik med pravicami, ki jih imajo Siovenci na Koroškem in tistimi, ki jih terja Avstrija za svojo manjšino na Južnem Tiroiskem.
V Versaillesu v Franciji je prejšnji teden zasedala svetovna skupščina za mir in neodvisnost indokitajskih narodov. Daleč nad 1000 predstavnikov iz 80 držav sveta se je zbralo, da podrobno in izčrpno proučijo vse vidike dolgoletnega vojskovanja v Indokini ter se dogovorijo o akcijah, ki naj bi jih mednarodna javnost pripravila in izvedla v podporo indokitajskim narodom v njihovem junaškem boju za mir in neodvisnost.
Zasedanje v Versaillesu je potekalo in izzvenelo kot ena sama mogočna obsodba Amerike in njene politike, kot jo izvaja v Indokini. Zastopniki vseh mogočih držav in narodov, predstavniki najrazličnejših političnih naziranj od komunistov do krščanskih demokratov so
nizali podatke in dejstva o grozodejstvih, ki se jih poslužujejo ameriški vojaki, da bi zatrli osvobodilno gibanje v Indokini.
Zavračali so mirovne izjave in obljube ameriških voditeljev kot pesek v oči domači in svetovni javnosti ter poudarili, da v te besede ne morejo verovati, dokler ameriška letala brez prestanka mečejo smrtonosne bombe na ozemlja Vietnama, Kambodže in Laosa, kjer je žrtev vojne zlasti civilno prebivalstvo.
Zaključke tega zasedanja bi lahko zajeli v naslednje ugotovitve:
#	Medtem ko Nixonova vlada govori o miru, v resnici nadaljuje vojaške akcije v Indokini z nezmanjšano silovitostjo. Američani u-porabljajo pri tem nova vojaška sredstva, predvsem v letalskih napadih, ki še vedno sejejo smrt med civilnim prebivalstvom v Južnem in Severnem Vietnamu ter v Kambodži in Laosu.
#	Vse delegacije, ki so se zbrale v versajski kongresni palači, v celoti podpirajo zahteve vietnamskega ljudstva, izražene v predlogih, ki sta jih delegaciji Severnega Vietnama in začasne južnovietnam-ske revolucionarne vlade predložili na pariških mirovnih pogajanjih.
#	Vojna v Indokini ne bo končana, dokler ne bosta izpolnjena dva pogoja, in sicer: Amerika mora določiti datum za umik svojih čet in čet svojih zaveznikov ter ustaviti podporo saigonskemu režimu; južno vietnamski predsednik Thieu naj takoj odstopi, saigonska vlada pa naj se odreče politiki vojne in razpusti represivni sistem v vojski in policiji.
Pred dnevi je tudi odbor za ugotavljanje ameriških vojnih zločincev v Vietnamu objavil posebno .Belo knjigo" o politiki tako imenovane vietnamizacije vojne v Vietnamu. Knjiga vsebuje med drugim deklaracijo začasne južnovietnamske revolucionarne vlade, ki poziva ,vse vlade, države in družbene organizacije kot tudi vse tiste, ki jim je do pravice in svobode na svetu, vštev-ši napredne Američane, naj se z vsemi sredstvi postavijo po robu brutalnim hudodelstvom ameriške soldateske in njenih hlapcev v Vietnamu*.
Le enoten nastop jamči uspeh
Pred nedavnim je v Trstu zaseda! giavni odbor Siovenske kuiturno gospodarske zveze, ki je razpravljal o perečih vprašanjih siovenske narodnostne skupnosti v Itaiiji. Predsednik Boris Race je ob tej priložnosti analizira! pomen lanskega obiska skupne slovenske delegacije pri predsedniku italijanske vlade v Rimu. Pri tem je predsednik Race spomnil na dogovor delegacije, da bo o obisku podana le skupna ocena, ker bo takšna skupna ocena tudi najbolj odražala napore slovenske narodne skupnosti v Italiji in duha njenega boja za enotna izhodišča. Toda tega dogovora se je dosledno držala le SKGZ, medtem ko so druge v takratni delegaciji zastopane skupine žal podale še svoje različne ocene.
Potem je predsednik SKGZ naglasil tri poglavitne misli, ki se oblikujejo v zvezi z rimskim obiskom:
#	Manjšinska vprašanja so odprta in predstavniki manjšine morajo sodelovati pri njihovem reševanju.
#	Predsednik vlade je potrdil določena načela, na katera se morajo Slovenci zdaj sklicevati.
#	Obisk pri predsedniku vlade pomeni za Slovence veliko spoznanje, da je samo z enotnim nastopom mogoče vplivati na to, da nekaj dosežejo.
Gotovo je, da predsednik Colombo okrnjene delegacije ne bi sprejel, je menil predsednik SKGZ in poudaril, da je treba to imeti pred očmi, če bodo hoteli na tem področju kaj doseči. Po njegovem je ta primer prepričal Še tiste skeptike, ki so dvomili v to; pač pa je resnici na ljubo treba priznati, da so bile skoraj vse skupine prepričane v skupno moč in so svojo željo po enotnem nastopu izpričale tudi v skupni vlogi, ki so jo poslale predsedniku vlade.
„Iz tega izhajajo pomembne naloge," je naglasil predsednik Race, „z vsemi sredstvi moramo krepiti doseženo enotnost, izogibati se moramo polemiki, ki bi ogrozila skupne nastope, ter preprečevati poskuse nam
nasprotnih sil, da bi zabile klin med Slovence. Budno moramo spremljati takšne nakane zunanjih sil ter jih pravočasno razkrinkovati."
V zvezi z enotno akcijo za globalno zakonsko zaščito je kot prvenstveno nalogo slovenskih organizacij navedel potrebo, da skušajo posamezne politične stranke prepričati, naj čimprej predložijo svoje zakonske osnutke. Čim se bodo politične razmere uredile, bo treba obiskati parlamentarne skupine in jih prepričati, da se lotijo obravnave predloženih zakonskih osnutkov. Pri tem pa morajo imeti Slovenci — kot je naglasil predsednik Race — enotna stališča do posameznih vprašanj, ki jih obravnavajo zakonski osnutki posameznih strank in predlogi organizacij. "Poenotiti moramo različna gledanja. Sporazumno z vsemi moramo sestaviti sintezo, da bomo na parlamentarno obravnavo pripravljeni z amandmaji in stališči, ki bodo zavarovala naše koristi. Če bomo opravili tudi to delo, si ne bomo mogli ničesar očitati."
Potem je predsednik Race ugotovil, da zaradi bližajočih se občinskih in državnozborskih volitev v strankah ni časa za preučevanje teh vprašanj, zato je dolžnost SKGZ, da to preuči in da v diskusijo, ko bo primeren čas zato. Stranke pa je posebej pozval, da v bližnji volilni kampanji ne licitirajo med seboj, kdo je predložil boljši zakonski osnutek za reševanje manjšinskega vprašanja, "ker bi nam to onemogočilo, da se vsedemo za skupno mizo, kadar bo potrebno, in opravimo važno delo, ki nas še čaka."
Obširnemu referatu predsednika Raceta je sledila živahna diskusija, v kateri so številni odborniki podrobno razpravljali o posameznih perečih vprašanjih. Med drugim je bilo opozorjeno na razne oblike zapostavljanja Slovencev, poudarjena je bila potreba po večji podpori matičnega naroda, hkrati pa je diskusija izzvenela v zavesti, da bodo Slovenci uživali pač toliko pravic, kolikor si jih bodo priborili.

GOSPODARSKO SODELOVANJE AVSTRIJE
z vzhodnoevropskimi državami
Avttrija si zadnje čase spet enkrat močneje prizadeva, da bi poglobila svoje gospodarske odnose z vzhodnoevropskimi državami. Medtem ko predstavijo deiei biagovne menjave večine zahodnih industrij. držav z vzhodnoevropskimi dežeiami ie 3 do 4 odstotkov skupne trgovine, je
isti deiež Avstrije ieta 1970 dosegei na strani izvoza 13 odstotkov in na strani uvoza 9 odstotkov. Podoben deiež so imeie vzhodnoevropske dežeie na avstrijski zunanji trgovini tudi iani.
Zadnja ieta prevzema Avstrija v čedaije večji meri tudi viogo posredovaica gospodarskega sodeiovanja med evropskim zahodom in vzho-
dom. Števiina podjetja zahodnih industrijskih dežei so ustanovita v Avstriji svoje podružnice kot operacijske baze za sodeiovanje z vzhodnoevropskimi dežeiami. Podobno prizadevanje pa je opaziti tudi na strani vzhodnoevropskih dežei, ki preko svojih postojank v Avstriji iščejo stike z zahodnoevropskimi industrijskimi partnerji.
Vloga, ki jo prevzema Avstrija zadnja ieta v razvoju gospodarskega sodelovanja med evropskim zahodom in vzhodom, teme-tji na dolgoletnem partnerstvu, ki ga goji s svojimi sosedami na vzhodu. Prve trgovinske sporazume po drugi svetovni vojni je Avstrija sklenita s svojimi vzhodnimi sosedami in ti sporazumi so bili vse do danes osnova obojestranskih prizadevanj.
V	tem, na ruševinah druge svetovne vojne započetem sodelovanju, opažamo štiri (aze razvoja. Svoje izhodišče imajo v kompenzacijskih sporazumih, katerim so postopno sledili sporazumi o zaračunavanju medsebojnih terjatev in obveznosti brez plačila v gotovini, tako imenovani klirinški sporazumi. Za multilateralnim in bilateralnim sistemom sta medsebojna trgovina in gospodarsko sodeiovanje dosegla v kooperacijskih sporazumih najvišjo (azo, ki jo je mogoče istovetiti z določeno stopnjo integracije.
Blagovna menjava Avstrije z vzhodnoevropskimi deželami je v tem razvoju postala merilo za adekvatno prilagoditev avstrijskega gospodarstva na vsebino trgovinskih sporazumov s temi deželami, ki so bili sklenjeni navadno za dobo petih let. Medtem je Avstrija že skoraj z vsemi vzhodnimi partnerji sklenila sporazume o gospodarskem in tehničnem sodelovanju s ciljem pospeševanja kooperacije med podjetji pogodbenih dežel. V času splošnih tendenc po združevanju gospodarskih blokov pridobivajo taki sporazumi čedalje bolj na pomenu. V bistvu so ta prizadevanja podobna prizadevanjem Avstrije, da bi dosegla sporazum o ureditvi odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
V	novejšem času je za poglobitev gospodarskega sodelovanja z vzhodnimi deželami prišlo do naslednjih pobud:
O prehod od bilateralnega obračunskega sistema na plačilni promet v prosti konvertibilni valuti;
O prilagoditev GATT-liberalizacije za vse dežele, ki niso njene članice;
O povečano pospeševanje kooperacije.
Prvi pobudi bosta uresničeni s sklenitvijo novih dolgoročnih trgovinskih in plačilnih sporazumov med Avstrijo in njenimi vzhodnimi sosedami. Prvi tak sporazum je bit sklenjen s Sovjetsko zvezo in je začel veljati
1.	januarja 1971. Medtem so bili ustrezni
sporazumi sklenjeni tudi z ostalimi deželami, prilagoditev na liberalizacijo GATT pa bo postopno izvedena do 31. decembra 1974.
Tretja pobuda — povečano pospeševanje
Tudi drobiž
JE VREDEN MiLiJONE
Pred kratkim so bili objavljeni zanimivi podatki, iz katerih je razvidno, koliko kovancev je v Avstriji trenutno v prometu.
Pri tem je morda najbolj neverjetno dejstvo, da je „v prometu" kar 23,8 milijona kovancev za 1 groš, kajti v resnici takih kovancev sploh ni več videti. Tudi kovanci za 2 groša postajajo že skoraj redkost, čeprav jih je v obtoku 166 milijonov. Kovancev za 5 grošev je zdaj v obtoku 175 milijonov, kovancev za 10 grošev pa celo 560 milijonov. Skupna vrednost vseh kovancev iz nežlahtnih kovin znaša 725 milijonov šilingov.
Precej večja je razumljivo vrednost kovancev iz žlaht. kovin, namreč srebrnikov po 10, 25 in 50 šilingov, ki znaša okrog 3 milijarde šilingov; to je v primerjavi z lanskim letom porast za 320 milijonov šilingov.
kooperacije — seveda ne more biti uresničena v določenem roku. Nasprotno je ta pobuda lahko samo trajna, zlasti za Avstrijo kot majhno deželo s posebnim mednarodnopravnim statusom in z močno razvito trgovino. Torej je razumljivo, da povsod išče možnosti gospodarskega sodelovanja, saj tako sodelovanje končno pospešuje njeno trgovino, pomaga izkoriščati zmogljivosti lastne industrije in omogoča udeležbo na prometu industrije drugih dežel. Ker pa gredo po drugi strani interesi vzhodnih dežel v smeri di-versitikacije njihove industrije, imajo na tehnologijah drugih dežel največje zanimanje. V kolikor jim take tehnologije lahko posreduje Avstrija, toliko bolj se lahko poveča njihova trgovina z njo.
Te obojestranske koristi so bile osnovno gibalo, da je Avstrija sklenila pogodbe o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Te pogodbe imajo za vsebino najrazličnejše interese. V glavnem se nanašajo na sodelovanje na področju elektroindustrije, industrije umetnih smol, kemičnih produktov in farmacevtike ter nekaterih drugih specialitet avstrijske industrije.
Na avstrijski strani poudarjajo, da se vzhodni partnerji sklenjenih kooperacijskih sporazumov natančno držijo, kar ugodno vpliva na avstrijske partnerje. Ta razvoj avstrijski vladi tudi narekuje, da spospešuje uvoz iz vzhodnih dežel. O tem priča leto 1971: medtem ko se je avstrijski izvoz v vzhodne dežele povečal le za 71 milijonov na 9672 milijonov šilingov, je avstrijski uvoz iz teh dežel narasel za 882 na 9535 milijonov šilingov.
(bi)
Siovensko !eta!išče Brnik
se pripravtja na !eto 2000
Ljubijansko ietaiišče Brnik biizu Kranja se že zdaj pripravijo na ieto 2000. Tako je vsa) razvidno iz razvojnega načrta, ki so ga pred nedavnim sprejeti in za katerega ute-meijitev so strokovnjaki izračunati, da bo v dveh aii treh desetietjih priieteio na ijubijan-sko ietaiišče oziroma odieteio od tam skoraj 4 miiijone potnikov na ieto. Poteg tega pa na) bi na ietaiišču Brnik odpremiii tetno tudi še 368.000 ton tovora, kajti Brnik naj bi postai največje ietaiišče za tovorni promet v Jugosiaviji spioh.
Deiavski svet se je giede razvojnega načrta odioči! za tako imenovano južno varianto, katere prednost je v razdetitvi potniškega in tovornega prometa ter tehnične baze ijubijanskega ietaiišča. Na podtag! teh načrtov bodo današnje ietaiiško posiopje na severozahodni strani pristajaine steze razširiti za potrebe tovornega prometa, tehnične baze ietaiišča in ijubijanskega podjetja iNEX aviopromet, medtem ko bodo nove naprave za potniški promet nastaie na jugozahodni strani obstoječe pristajaine steze.
S postopno gradnjo novega posiopja za potniški promet se bodo ietaiišču in potnikom odpria nova vrata v svet. Parkirni prostor pred ietaiiškim posiopjem bo namreč povezan s prikijučkom na načrtovano hitro gorenjsko cesto, tako da se bo prevoz potnikov iz Ljubijane do ietaiišča in obratno občutno skrajša).
Po uresničitvi razvojnega načrta, ki bo zahteva) investicije daieč nad 100 miiijonov dinarjev, zagotavijajo Brniku kategorijo ! A, da bo ietaiišče sposobno sprejemati ob vsakem vremenu tudi najmodernejša ietaia.
Ne^dj let je tegd, od&dr smo sc Zdčel! tMtfl v matični Sloveniji z večjo pozornostjo o^rdčdt: ^ zd-mejs&im 5/oufHCf7M, U o:JrfZd?M od osrednjega narodovega telesa živijo v /talij!, zlvstrljiIn na Madžarskem. Tako je te/? nekaj let, ki so potekala predvsem v znamenja pre^M/dnjd in spoznd^dMjd, rodilo nekatere pozavne rezalta-te. Dokončno smo se zavedali, da slovenski prostor ut vklenjen samo v meje SRS, da se rdzfezd tadi onkraj nasik meja in da v tem prostora, k! doslej še m žive/ v naš! zavesti, atripd zelo žlvakno, kaltarno m politično življenje.
/dsno ndm je tadi postdlo, da to življenje poteka pod nepre-neknim pritiskom, v znamenja permanentnik totemi? dl! nehoteni!) rdzndrodovd/nlh procesov. Do kraja smo se torej zedinili, dd se mordmo v Imen M slovenstvd In človečnosti tem procesom In pritiskom apreti, če ne dragdče, z vztrdjno In sprotno pomočjo, ki ndj ndšlm kratom pomdgd zdrždt! v njihovem koja zd ohrdmtev svoje dvtentlčnostl, svojegd človeške-gd In ndclondlnegd dostojdnstvd.
Kakorkoli smo se do tdkšne Zdvestl dokopdll, pd oh tem nlkd-kor ne moremo reči, dd so otip-
ljivi rezaltatl, tisti konkretni, nd katere je mogoče vsdk trenutek s prstom pokdzdtl, z redkimi iz-jemdml prišli kdj ddlje od zdvze-tostl posdmeznlkov In v zddnjem časa delovdnjd posdmeznlh fora-mov SZDL.
Zamejski Slovenc! pričakajcjo od nds veliko. Po dragi strdn! pd
v SP Sloveniji ni mdlo posdmeznlkov, organizacij, Interesnih zdražk, ki Imdjo nd voljo dovolj orgdnlzdtorsklh sposobnosti, ma-terldlnlh možnosti In hotenjd po pomoč! zdmejsklm Slovencem. Ln-taziastlčno draštvo prljdteljev zd-mejsklh Slovencev je hotelo prdv vse te dokaj rdznollke Interese a-sklddlt! In jih asmerlt! k skapne-ma delovdnjd. /zkdzdlo pd se je, dd nekdj posdmeznlkov s še tolikšno prlprdvljenostjo, zndnjem In zvrhdno mero dobre volje ne more aspeti, če delaje nd povsem a-mdterskl osnovi. Neštetokrdt se je zdtdknllo pri ndjbolj bdndlnlh zddevdb, k! b! mordle omogočit! delovdnje tdkegd drnštvd (kores-pondencd, prostori Itd.).
Pile so, kdjpddd še drage ovire, venddr zddj o njih ne b! govoril! v Imena Zdvestl o skapnlk Interesih In skapnlk smotrih. V tej smer! delaje tadi drdštvo koroških Slovencev, zvezd borcev Zd severno mejo In zvezd koroških par-tlzdnov, venddr kljak zelo raz-vejdn! dejdvnost! vseh teh orgd-
nlzdclj (k! Imdjo tadi skapen ko-ordlndcljsk! odbor) zdres ne moremo govorit! o strokovnem, siste-mdtlčno vodenem, skrbno orgd-nlzlrdnem In kdr ndjveč ndrodovlh sil moblllzlrdjočem delovdnjd. Kdj tdkegd b! zmogld le profesionalna dejdvnost.
Td Zdpls se zdvzemd zd astano-vltev nekakšnega koordinacijske-gd odbord, ki bi s pomočjo (morda dveh) zdposlenlh zmogel zd-jetl cel kompleks teoretičnih In prdktlčnlh dktlvnostl, ki se akvar-jdjo z vprdšdnjl Zdmejsklb Slovencev. Profesionalno drejdnje In or-gdnlzlrdnje b! bržkone kdj kmdld rodilo povsem konkretne rezalta-te. Nalog je veliko; od šlrjenjd slovenskegd dnevnegd, periodične-
gd tlskd In knjig, organiziranja srečdnj, Izletov In rdzllčnlh tari-stlčnlh dejdvnost! do poskdsov zd dsmerjdnje kdpltdld nd slovenskd področjd In do orgdnlzlrdnjd teoretičnih rdzlskdv In Izddjdnjd pa-bllkdclj. Že tl mimogrede In na-kljdčno ndbrdn! predlogi b! reali-zlrdn! v mdrslčem lakko spremenili seddnjo podobo odnosov med Slovenc! v mdtlčnl domovin! In tistim! v Zdmejstvd, kdr mord se-vedd ndjno Imet! zd posledico Iz-boljšdnje položdjd Zdmejsklh Slovencev.
/n ndvsezddnje; če s! Idhko nd Koroškem privoščijo celo vrsto bogslgdvedl kdkšnlh kajmatdin-stovskik In akverkampfovskik orgdnlzdclj, k! očitno nlmdjo prdv nobenegd drdgegd deld pod soncem, kot dd se dkvdrjdjo ndjprej z bdtdnjem ob prsi, ndto pd še z vprdšdnjem, kdko bodo deželo čimprej očistili "tajerodnega" In „tdjejez!čnegd" elementd, potem sl Idhko tdd! Slovenljd privošči profesionalno orgdnlzdcljo, k! se ne bo dkvdrjdld z ničimer drdglm kot z obrdmbo etničnih In kaltar-nlh posebnost! ogroženegd deld svojegd ndrodd.
Drago Janiar
(Sedem dni, Maribor, 27. 1. 1?72)
pcmcc
P0S)R0K€0)SV€R!
LONDON — Nemiri v Severni Irski se nadaljujejo in so v zadnjem času spet zahtevali številne človeške žrtve. Medtem v političnih krogih iščejo možnosti za rešitve, ki bi napravile konec sedanji ^državljanski vojni". Na eni izmed takih rešitev dela tudi britanska vlada, ki namerava rešitev iskati v tej smeri, da bi s severnoirsko vlado sprejela tudi nekaj katoličanov (kakor da bi šlo pri teh sporih samo za taka vprašanja). Vsekakor naj bi po načrtih britanske konservativne vlade dobili katoličani v se-
vernoirski vladi podpredsednika in še tri pole
ali štiri ministre, poleg tega pa naj bi v Severni Irski imeli vsakih 12 let plebiscit, na katerem bi se tamkajšnje prebivalstvo vedno spet odločalo o tem, ali hoče še naprej biti v Veliki Britaniji ali pa se priključiti Irski republiki.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so v začetku tega tedna izstrelili na pot proti Luni avtomatično vesoljsko postajo „Luna 20", ki naj bi danes prispela v bližino Lune in jo začela obkrožati. Strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bo ,Luna 20" v začetku prihodnjega tedna mehko pristala na površini Lune, vendar doslej niso bile objavljene podrobnosti programa, ki naj bi ga izvajala ta vesoljska postaja. Medtem pa sovjetska vesoljska postaja .Luna 19" že od lanskega oktobra kroži okoli Lune ter redno pošilja najrazličnejše podatke na Zemljo.
WASHiNGTON — V egiptovskih diplomatskih krogih v Washingtonu je slišati, da bi bil Kairo pripravljen na pogajanja z Izraelom, če bi izraelska vlada prav tako pokazala določeno pripravljenost za miroljubno rešitev spora. Da bi omogočil sporazum o ponovnem odprtju Sueškega prekopa, bi bil Egipt menda pripravljen sprejeti obvezo, da noben egiptovski vojak ne bi prestopil prekopa, če bi po drugi strani Izrael trdno obljubil, da se bodo izraelske čete v roku šestih mesecev umaknile z vseh zasedenih arabskih ozemelj, in sicer za meje pred junijem 1967.
DAKA — Predsednik vlade Bangla deš šejk Mudžibur Rahman je Združenim narodom poslal poziv za ,nujno in ustrezno" pomoč, ki je potrebna za nastanitev beguncev ter obnovo v vojni opustošene dežele. Medtem se je število držav, ki so uradno priznale mlado državo Bangla deš, povečalo že skoraj na 40.
PARiZ — Na glavni skupščini UNCTAD (konferenca Združenih narodov za trgovi-
no in razvoj), ki bo aprila letos v Čilu, bo-
do razpravljali predvsem o pomoči tretjemu svetu, to je deželam v razvoju, nadalje o surovinah, o dolgovih, ki jih imajo dežele v razvoju napram tujini, ter o drugih aktualnih vprašanjih.
BONN — Po vsej Zahodni Nemčiji je
prišlo prejšnji teden do protestnih demon-cij Itn
stracij kmetov, ki so protestirali proti sklepu komisije Evropske gospodarske skupnosti o zvišanju cen kmetijskih pridelkov za 6,2odstotka. Zahodnonemškim kmetom se to zvišanje zdi namreč premajhno ter zahtevajo, da se morajo cene kmetijskih pridelkov zvišati najmanj za 12 odstotkov.
PARiZ — V Parizu sta se prejšnji teden sestala francoski predsednik Georges Pom-pidou in zahodnonemški kancler Willy Brandt. Bil je to eden izmed rednih fran-cosko-zahodnonemških sestankov, na katerih obravnavajo tako bilateralna kot tudi mednarodna vprašanja. Tokrat so predstavniki obeh držav dosegli soglasje glede raznih vprašanj. Pompidou je izrazil Brandtu vso podporo njegovi vzhodni politiki, glede evropske varnostne konference pa sta bila oba državnika mnenja, da bi se priprave za tako konferenco lahko začele čim-prej.
MOSKVA — Prejšnji teden je umrl sovjetski maršal Nikolaj Krilov, glavni poveljnik jedrskih strateških sil Sovjetske zveze. Med drugo svetovno vojno je bil eden izmed organizatorjev junaške obrambe O-dese in Sevastopolja. Pokojni je bil odlikovan z redom heroja Sovjetske zveze.
KALKUTA — Med nedavnim obiskom predsednika vlade Bangla deša šejka Rahmana v Indiji so se sporazumeli, da se bodo indijske čete umaknile iz Bangla deša najkasneje do 25. marca tega leta. Predsednik Rahman in predsednica indijske vlade Indira Gandhi sta ob tej priložnosti pozvala druge države, naj priznajo Bangla deš.
RiM — Delegacija moskovske patriarhije je pred nedavnim obiskala papeža Pavla V.. Opazovalci pripisujejo temu obisku večji pomen, kot bi bilo morda sklepati iz protokolarnega sporočila in iz prisrčnega papeževega nagovora, ki ga je imel ob tej priložnosti. Poučeni krogi trdijo, da ni izključena možnost, da bi vzpostavili stalno predstavništvo ruske pravoslavne cerkve pP Vatikanu.


Za 400-tetnico kmečkih puntov
pripravtjajo v Stoveniji vetike prostave
Že pred dobrim ietom [e vodshro SZDL Siovenije izdeiaio vsebinski koncept prosiav, ki jih nameravajo ielos in predvsem tudi še prihodnje ieto izvesti po vsej Sioveniji, in sicer v počastitev 400-iet-nice kmečkih puntov, ki nedvomno sodijo med najboij pomembne dogodke v zgodovini siovenskega naroda. Na podiagi omenjenega koncepta so zdaj v teku ie obširne priprave, pri čemer si je poseben pripravijaini odbor zadai naiogo, doseči čimboij iive in čimboij sodobne obiike prosiavijanja.
^OO^OOOOOOOO^O^OO^OOOOOOOOOOOOOOO^OOO^^OOO^^OOOOOO^ §
^ Objava stovenske gimnazije
^	Ravnateijstvo Zvezne gimnazije za Siovence sporoča:
/s
1.	Po posebnem odtoku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost naj prijavijo vsi starši svoje otroke, ki jih žetijo dati v šotskem letu 1972/73 na gimnazijo, takoj po končanem 1. semestru tega šotskega leta, t. j. od ti. 2.1972 daije do najkasneje 26. 2.1972 ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo 1. semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo koncem šolskega leta 1971/72 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v gtavno šolo kategorije A (1. Klassenzug), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki koncem šolskega leta 1971/72 take ocene ne bi dosegli, bodo morali delati sprejemni izpit za vstop na gimnazijo. Za sprejemni izpit, pri katerem naj presodi izpitna komisija gimnazije sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v času od 5. do 17. junija 1972. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 29. in 30. junija 1972.
4.	Koncem maja 1972 bo javilo vodstvo ljudske šole gimnaziji učni uspeh za gimnazijo prijavljenih učencev 4. razreda. Nato bo ravnateljstvo gimnazije v enem in drugem primeru pravočasno obvestilo starše dijakov o sprejemu oz. potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih slučajih sicer še možne, a samo z dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo!
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem na gimnazijo lahko izvedete osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenturt, Lerchenfeldstraf^e 22. V primeru kakšne nejasnosti se obrnite osebno ati teletonično na ravnateljstvo.
RAVNATELJSTVO
Meja povezuje glasbenike
Kakor povzemamo iz obširnega članka v .Primorskem dnevniku", "aj bi proslave po zamisli pripravljalnega odbora obsegale čimveč oblik. Po vsej Stoveniji naj bi bile raznovrstne prireditve, pripravljajo Pa tudi posebna posvetovanja, razstave, tekmovanja, kulturno-u-metniške prireditve in podobno. Krajevne organizacije bodo po raznih krajih Slovenije pripravile samostojne prireditve, ustrezne krajevnim tradicijam in možnostim; pritegniti nameravajo tudi razne organizacije zamejskih Slovencev.
Kot uvod v splošnoslovenske proslave 400-letnice kmečkih puntov je zamišljeno veliko ljudsko zborovanje na Krnskem polju, na kraju, kjer Se Sotla izliva v Savo. Tamkajšnji grad Mokrice je namreč na tistem zgodovinskem ozemlju, kjer se je pred 400 leti začel veliki slovensko-hrvaški kmečki punt pod vodstvom Matije Gubca in Hije Gregoriča. Za sporni. 1973 predvidevajo drugo veliko ljudsko zborovanje v hrvaškem kraju Donja Sfubica, kjer so Potekali veliki boji kmečkih puntarjev, katerim bodo ob tej priložnosti odkrili tudi spomenik. Jeseni
25 C znili/cncv želcvizcrjev p c sveizt
V MMHK/eTH	se je
steuZ/o fe/cp/zorjev po s^etM de-se:^!-%tno pove&Jo fd^o, d%;:7? je Jdnes 230 w:7:'jowov, or/ tegd
uZr/rKŽeHr^r/rždfd/rzlrHer/^e
#7 rnr/rjoMcv. Z 22 w//:jon: te-/cMz/js^/Z? sprejemnico je /d-pons^d Jd/eč nd prvem mesfd v zlztj;', v vse/? djr:ii Ježe/d/? pd je s^Kpno Z?omdj 7 m:/Zjor: fe/ev/zorjev.
/dpons^d n/ sdmo pr: s7ev:/d fe/ev:zorjev nd prvem mesfd, temveč tKd: v jt/ms/n pro:z-voJnj:. V tej Ježe/: so posne/: v enem sdmem /etd &dr 494 j:7mov. V 7nJ:j: so posne/: v /etd Jn: 367 /;Vmov :n so nd Jrngem mestn nd dz:'js^: ce/:n:.
prihodnjega leta pa naj bi bila osrednja proslava v Ljubljani, ki bo pomenila nekakšen višek vseh proslav v Sloveniji. Prireditev bo v hali Tivoli, kjer bodo sodelovale vse vrhunske umetniške ustanove, slavnostni govornik pa naj bi bil Edvard Kardelj.
Narodni muzej Slovenije bo v februarju prihodnjega leta pripravil veliko zgodovinsko razstavo o kmečkih puntih, ki bo hkrati osrednja slovenska razstava te vrste. Prikazala bo zgodovinski pregled bojev slovenskih kmetov za njihove pravice. V Škofji Loki bodo jeseni prihodnjega teta pripravili posvet slovenskih zgodovinarjev, ki bo prav tako namenjen zgodovinski o-svetlitvi kmečkih puntov v Sloveniji. Spomladi prihodnjega teta bo podoben posvet v Stubičkih Toplicah na Hrvaškem, kjer se bodo zbrali hrvaški in slovenski zgodovinarji. V Mariboru pa bodo prihodnje leto organizirali srečanje zgodovinarjev iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in verjetno tudi iz Češkoslovaške, kjer bodo razpravljali o kmečkih bojih v posameznih deželah.
Tudi razstavna dejavnost v počastitev 400-letnice kmečkih puntov bo zajeta vrsto slovenskih krajev. V Novi Gorici bodo priredili razstavo o tolminskem kmečkem puntu, posavski muzej v Brežicah bo pripravil razstavo o slovensko-hrvaškem kmečkem uporu leta 1573, podobne razstave pa bodo še v Mariboru in Celju.
Razumljivo pa se na 400-lefnico kmečkih uporov pripravljajo tudi slovenske založbe. V pripravi ali celo v tisku je že vrsta znanstvenih, poljudno znanstvenih in drugih publikacij. Med pomembnejšimi publikacijami, ki so v pripravi, je nedvomno treba omeniti delo profesorja dr. Boga Grafenauerja pod naslovom .Pregled dogajanj v zvezi s kmečkimi upori v letu 1573". Narodni muzej v Ljubljani pripravlja poljudno znanstveno delo o kmečkih puntih na Slovenskem in so k sodelovanju povabili vse vid-
nejše slovenske zgodovinarje. O socialnih gibanjih na Slovenskem bo govorila knjiga, ki jo pripravlja mariborska založba Obzorja. V pripravi je tudi skupna slovensko-hr-vaška publikacija, poleg tega pa so v načrtu še razne druge publikacije, ki bodo osvetlile pomen kmečkih uporov na Slovenskem.
Končno bo na 400-letnico kmečkih uporov usmerjena tudi kultur-no-umetniška dejavnost. Tako bodo slovenska gledališča v svoje programe za letošnje in za prihodnje leto uvrstila dela s tematiko o kmečkih puntih. V pripravi je dokumentarni film o kmečkih puntih na Slovenskem. Pa tudi druge umetniške zvrsti bodo vsaka po svoje prispevale k čim boljši počastitvi pomembne zgodovinske obletnice, ki jo za slovenski narod pomeni uporniško gibanje kmečkega ljudstva v minulih stoletjih.
Letos v Brežah
ne bo poletnih iger
Prvič v 23-ietni zgodovini poiet-nih kuttumih prireditev na Petrovi gori v Brezah ietos prvič ne bo predstav. Giavni vzrok je v dejstvu, da vodja ansambia in giavni igra-iec arh. Sandier tokrat zaradi drugih obveznosti ne bo na razpoiago.
V zadnjih 23 ietih so v Brežah uprizoriti 37 odrskih de!, predvsem kiasične komade iz svetovne iite-rature; biio je skupaj 751 predstav, pri katerih so zabeieiiti več kot 400.000 obiskovaicev, medtem ko je promet dosege! 11 miiijonov šiiin-gov. Ansambei je prejemat sicer tudi podpore raznih javnih ustanov, vendar so šii skoraj vsi dohodki za ureditev prizorišča na Petrovi gori, za nabavo modernih odrskih rekvizitov, M ureditev prostorov za giedaice ter za nabavo sodobnih svetiobnih in zvočnih naprav, v precejšnji meri pa tudi za davke in druge dajatve.
Vodstvo poietnih iger v Brežah bo ietošnji .odmor" izkoristiio za novo organizacijo ansambia, pa tudi za zgraditev dovozne ceste na Petrovo goro ter morebitno kritje prostora za giedaice bo treba zastaviti mnogo truda, za kar bo treba pritegnit) miajše moči. Od tega, v koiikor bo uspeio uresničiti vse te načrte, pa bo zaviseia nadaijnja usoda poietnih iger v Brežah.
Da je meja lahko tudi most, morda posebno zgovorno kaže primer jugoslovansko-avstrijsko obmejnega orkestra, ki so ga pred tremi leti ustanovili glasbeni učitelji Pomurja in avstrijske Radgone (Radkersburg). Je to simfonični orkester, ki združuje več kot 40 članov z obeh strani meje.
Ta precej edinstveni ansambel se zdaj pripravlja na novo sezono, za katero so izbrali povsem nov spored. Programski vodja prof. Voroš iz Murske Sobote je tozadevno navedel naslednje podrobnosti:	s so-
nato Giovannija Battista Grilla bodo simfoniki predstavili občinstvu renesančno glasbo beneške šole, značilno za 16. stoletje; sledil bo koncert predstavnika italijanskega baroka Everi-sta Feliceja Ahaca ter koncert v G-duru za flavto, oboo in orkester predstavnika zgodnje klasične glasbe Johanna Friedricha Fascha; nadalje bodo izvajali simfonijo Johanna Wil-helma Hertla kot predstavnika glasbenega klasicizma; pionirja sodobne
slovenske in jugosl. glasbe Slavka Osterca bo orkester počastil z njegovim .Religiosom" iz suite za orkester; za zaključek pa bodo dodali še kolo iz opere .Ero z onega sveta" hrvaškega skladatelja Jakova Gotovca.
Torej izgleda, da bo letošnji spored precej zahtevnejši od lanskega. Zato bodo že v kratkem začeli s skupnimi vajami, ki jih bodo po vsej verjetnosti tako kot lani imeli v Ljutomeru. Potem pa bodo spet v raznih obmejnih krajih posredovali ljubiteljem glasbe svoj koncert, s katerim občinstvu, ki je oddaljeno od večjih kulturnih središč, nudijo dobro glasbo; hkrati pa s pomočjo glasbene u-metnosti prispevajo tudi k boljšemu razumevanju med ljudmi na obeh straneh meje. Tako opravlja ta mednarodni orkester kar v dveh pogledih izredno pomembno poslanstvo, kajti njegovo delo služi po eni strani kulturnemu bogatenju in po drugi strani medsebojnemu sporazumevanju med sosednima narodoma.
IONE SVETINA
110
..
*" M
L'
DRUGA KNJIGA
Z opazovanjem nekaterih civilistov, ki jih je navedla A"a kot svojo zvezo v siti, so prišli do novih odkritij o potezah majorja Wolfa in o mrežah, s katerimi je skušal obdati ozemlje divizije. Blisk je dobil od Maksa navodila, t^ako preprečiti dotok sumljivcev in vrinjencev v brigado, ^osebno pomembne so bile izjave Petra, ki je bil močno ganjen v Železnikih in je še vedno ležal v bolnišnici. Blisk je od njega zvedel vse, kdo in kako ga je povezal z in kakšne so bile njene naloge. To je bil nov člen v Verigi, ki se je vlekla od samozvanega odbora OF prek Hrasta do gostilničarke Doris.
Zdaj sta z Artijem iskala tega človeka. Maks je odredil, da ga nemudoma aretirajo in privlečejo k njemu. Tokrat jima sreča ni bila naklonjena.
Blisk je trudno prestavljal noge in razmišljal o vsem, ^Qr mu je povedal Arti. Čim več je vedel in čim bolj popolna je bila njegova predstava o agenturi, tem bolj ga {s bilo strah. Gostilničarka Doris je sicer prišla na zvezo, .joga, ki sta si ga mnogo bolj želela, pa ni bilo. Povedala t^' da je nenadoma zbolel in da leži v bolnišnici. To sta oba tolmačila kot uspešen trik, ker ga je Wol( verjetno posvaril in mu povedal, kaj se je zgodilo s Hrastom in ^oo. Aktivist z imenom Kern je pripadal skupini premožnejših ljudi, ki so se združevali v samozvani odbor Osvo-odilne fronte in so bili že skoraj vsi mrtvi. Bil je edini, ki
je preživel nekaj izdaj. Glava mu je visela na nitki. Sicer se je gostilničarka izogibala pogovora o njem in ga je omenjala kot slučajnega znanca. Blisk se ni mogel opredeliti. Precej je bil slišal o njej, toda videl jo je prvič. $e vedno se je spominja) njenih žarečih oči, toplega, prijetnega glasu in nevsiljivega obnašanja. Podvomi) je, da bi lahko tako prepričljivo hlinila privrženost gibanju in simpatije do partizanov. Nista je prijela trdo. Namen njunega sestanka z njo je bil utrditi v njej prepričanje, da ji še vedno popolnoma zaupajo in da tudi Wolfu niso povsem sovražni. Nevoljno je našobila svoje lepe ustnice in se začela pritoževati, da jo terenci kar naprej silijo v zveze z majorjem Wolfom, da bi z denarjem in z blagom reševala iz Begunj zaprte sorodnike in znance. Rekla je, da bi najraje pretrgala vse stike z njim in napravila konec sumničenju.
Prišli so na vrh roba in sedli po koreninah, da bi se odpočili. Bili so že visoko v hribih. Arti si je obrisal potno četo in pomigni) Blisku, naj prisede bliže. Oba spremljevalca pa je poslal nekoliko naprej. Blisk se je zazrl v njegov temni obraz, čudeč se njegovi izjemni previdnosti. Kot vsi vosovci se je dosledno držal nenapisanega pravila, da ni imel ne kurirja ne spremljevalca nikoli za hrbtom, temveč vedno le pred seboj. Tudi na zvezo z ljudmi nista šla na slepo. Vse sta vnaprej pregledala in poizkusila preprečiti možnost slehernega presenečenja. Vedela sta, da imata opraviti z majorjem Wolfom. Med drugim sta dopolnila seznam vseh, ki so z raznimi olajšavami lahko neovirano potovali iz glavnega mesta na podeželje in nazaj. Na mejnem bloku, kjer je bil prehod skozi žično oviro, je Arti imel agenta — nemškega graničarskega podoficirja, ki je bil po prepričanju socialdemokrat in se je zaljubil v slovensko dekle. Ko je ponoči voglaril okoli nje, so ga izvohali vosovci. Arti ga je s svojimi ljudmi uje) in ga postavil
pred izbiro: smrt ali sodelovanje. Fant je izbral življenje in dekle. Njegova poročila, ki so dotekala nemoteno že nekaj mesecev, so bila za nemške agente usodna. Vos je zvedel za mnoge nevarne ljudi in opozoril nanje terenske organizacije. Blisk je sestavil seznam tistih, ki so svoj čas nemoteno potovali čez blok, zdaj pa so bili v brigadah.
Vse je bilo tako prekleto zamotano v meglo in noč ... Če je pomislil, kako nevarne naloge stoje pred njimi, ga je navdala tesnoba.
Nekje v bližini je zahukala sova. Njen glas je bil zamolkel, kot bi prihajal iz dna globač, prepreženih z meglicami. Blisk je nehote prisluhnil. Ko je utihnila, je tiho odplahutala v neskončno gozdno tišino in senca je utonila med debli. Počasi je drevje bledelo. Arti si je z dlanmi poveča) ušesa. Iz šopa smrečja so prihajali čudni glasovi, kot bi debele kaplje padale na pločevino.
.Ali slišiš?" je vprašal Arti.
.Kaj pa?"
.Divjega petelina."
Vznemirljivo tišino so predirali tajinstveni zvoki: tk tk tk tk talip talip ...
Blisk, ki še ni slišal takšnih glasov, je v trenutku pozabil na vojno in z Artijem vred zamaknjen strmel v mrak svežega jutra, kjer je zvenela pesem ljubezni vse bolj vzneseno. Danilo se je. Kmalu sta razločila tudi obrise dreves. Arti je predlagal, da ga naskočita. Med vosovci je imel lovca petelinarja, ki ga je naučil tudi te lovske umetnosti. Naročil je Blisku, naj ga posnema. Kadar je petelin brusil z glasovi, kot bi pilili žago, sta se pognala nekaj korakov naprej. V kotanjah so čemele zaplate snega, drugače pa so bita preprežena s trhlim vejevjem in pokrita z razmočenim listjem. Tako sta ga naskakovala od debla do debla, dokler nista prišla pod skupino smrek, od koder je prihajalo petje, in kot ukopana obstala. V vrhu smreke sta

Koroški večer na Bledu
V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
O uspehu koroškega večere, k) so ga v soboto predzadnjega tedna v počastitev Prešernovega dne priredi)) v Radov!)ici, smo če poročat). Takrat smo ie zapisati, da bodo pristojne organizacije občine Radovijica tudi svojo osrednjo prosiavo siovenskega kuiturnega praznika v občini posvetite koroškim Siovencem.
Ha tej prosiavi, ki je bita zadnji petek v festivaiski dvorani na Biedu, so sodeiovaii moški pevski zbor in foikiorna skupina Siovenskega prosvetnega društva .Zarja" v Zeiezni Kapii ter moški pevski zbor Siovenskega prosvetnega društva .Jepa — Bačko jezero* iz Loč. Recitatorji Deiavske univerze v Radovijici pa so izvajati recitai siovenskih pesnikov in ptsateijev na Koroškem, v katerem so predstaviti Miiko Hartmanovo, tanka Messnerja, Fioriana Lipuscha, Vaientina Poianška, Gustava Januscha in Andreja Kokota. Vsi avtorji, razen Miike Hartmanove, so bi!) na prosiavi tud) prisotni, kar je svečanosti daio brez dvoma če večji poudarek.
Poročal! smo ie, da prired!te!j Občinska konferenca SZDL in Kulturna skupnost občine Radovljica za to prireditev pričakujeta okoli 700 obiskovalcev. To pričakovanje se ni samo uresničilo, marveč je bito močno preseženo, saj blejska festivalna dvorana ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, čeprav se je v njej nagnetlo nad tisoč ljudi. Organizatorjem te manifestacije slovenske besede, pesmi in plesa na Ko-ročkem smo dolžni, da jim izrečemo zahvalo za tako požrtvovalno-prizadevanje za afirmacijo koroških Slovencev med ljudstvom v matični deželi. Posebno nas veseli, da je med obiskovalci te proslave bila v večini zastopana mladina; navzoči pa so bili tudi številni predstavniki kulturnega in političnega življenja radovljiške občine s predsednikom Stanetom Kajdižem na če-iu. Zato nikakor ni pretirano, če za-
pišemo, da tako množičnega in ma-nitestativnega poudarka naši kulturni delavci v Sloveniji še niso bili deležni.
S sporedom je pričel moški pevski zbor .Viharnik" iz Ribnega pri Bledu. Po pozdravni pesmi tega zbora je spregovoril član predsedstva Kulturne skupnosti prot. Jože Bohinc, ki je naglasil veliko poslanstvo pesnika Franceta Prešerna, s katerim je slovenska literatura odločno stopila kot enakovredna z evropskimi in drugimi narodi v sooblikovanje in dogajanje v svetovni književnosti. Slovenci se čedalje bolj zavedamo, da prav na kulturnem področju, kljub naši številčni majhnosti, enakovredno postavljamo našo duhovno veličino, je poudaril govornik, ki je med drugim tudi dejal, da bi verzi Prešernove Zdravice morali biti vklesani v palačo Združenih narodov. Prof.
FoVfe/ Harfmann s7aw7a	;uMe/
PrfjJn;; ter/fM sta zrMMj In zas/KZ-7M ^orol&c 5/ovfn<r<2,	:'w scsfrc
Po/fc; ;n Af:7^4 HarffTMHM zt/r%vd In č:7a yr%znovd/<! 63- oz;ro??M 70-/ct-M:co.
Fo/r/;% poznajo č/oce^d z ne-izrnerHo /;K^fzw;;o do s/ovfHS&f /w-rw. Ze %o; /dur je poste/ z/*oro-Todj<?{ p/;7?ers&e .Er/zMOttZ". Zdaj je Po/rej že do/ga /eta centre/?!: zborovodja 5/over:sbe prosvetne zveze, b: ga je ob svojž 30-/et?::c: od/zbova/a z Draboswjabovzrr! przzzzazzjezM. Nel jzzbz/azzr zrrza že sboro 30-/et?:o zbo-rovodsbo presto, v baterž zzz ?:estope/ sarrzo na J^orojbem, temveč žzrom po 5/overzz'jz, /zzgos/avžjž, v Prsta, na Gradzščansbenz, na Dzznajzz zn dragod. Povsod sta bt/a on zn njegov zbor de/ežna bzzrnega ep/evze zn ve/zbega przznanja.
ztžedtem bo se Po/tej bavz z nze/o-dzjantz, se je A/z/ba posvefz7a pesnžst-vzz. Opeva /epoto naszb brajev žn /zreže častva naszb /jzzdz. Petos se je čestžtbam za njen žžv/jenjsbž jabz7ej przdražd tzzdž deže/nz g/avar 5žma zn jz za njeno anzefnzsbo de/ovanje bot s/ovensba pesnzca zzrebeJ prz-znanje ter dode/z7 enbratno pospese-va/no nagrado.
Zzv/jenjsbo pot obeb s/av/jencev smo obsžrneje or/se// že pred 3 /etz, zato jzma tobrat /e se že/zmo, da bž bz7a pr/ de/a na svojzb področjzb še naprej tabo p/odna zn da b/ še do/go až/va/a sadove svojega adejstvova-nja. Ob žzv/jenjsbem jabz/eja jzma žz srca že/zmo še mnogo zdravzb zn a-spešnzb /et/
Bohinc je precejšen del svojega govora posvetil tudi koroškim Slovencem in se zavzel za njihove pravice, narodno svobodo in enakopravnost.
V prvem delu recitala so izvajalci brali iz pesniških zbirk Milke Hartmanove, Gustava Januscha in Andreja Kokota ter iz del pisatelja Fioriana Lipuscha. Zatem je nastopit pevski zbor SPD .Jepa — Baško jezero", ki je pod vodstvom $i-meja Triessniga zapel tri koroške narodne pesmi. Prav tako je moški pevski zbor SPD .Zarja* iz Železne Kaple pod vodstvom Vladimira Prušnika zapel tri pesmi: vmes pa so recitatorji izvajali odlomke iz Koroških razglednic Janka Messnerja, medtem ko je folklorna skupina kapelškega društva zaključila proslavo s koroškimi narodnimi plesi.
Ob koncu je prof. Niko Rupel, ki je proslavo programsko vodil, povabil navzoče avtorje na oder ter jih predstavil občinstvu, vodje sodelujočih skupin pa so bili obdarjeni s cvetjem. Darila so prejeli tudi predstavniki Slovenske mladine iz Koroške, ki so bili prav tako povabljeni na proslavo. V imenu gostov se je zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je ta večer za koroške kulturne delavce posebno priznanje, hkrati pa tudi živ dokaz, da
Siovensko prosvetno društvo .Bitka" v Biiiovsu
V A B i L O
Ljubiteije veseiego razpoio-ienja vabimo na
zabavno prireditev
ki bo v nedeijo 20. februarja 1972 s pričetkom ob 19.30 uri zvečer pri Mikiaviv v Bii-čovsu.
Ha sporedu bodo šaijivi prizori, petje in godba.
Prepričani smo, da se boste našemu vabiiu odzvaii in prišit pogiedat, kaj so naši pro-svetaši pripraviti v naše raz-vedriio.
Odbor
BOGAT KULTURMt SPORED
Prešernove proslave v Celovcu
Kot je razvidno iz posebnega vabita, bo Siovenska prosvetna zveza v sredo 23. februarja priredita v modrt dvorani Doma gias-be Prešernovo prostavo, na kateri bodo po razdeiitvi nagrad koroškim avtorjem nastopiti s svojim programom tudi znani sio-venski giasbeni umetniki iz Stovenije.
Viotinist Rok Ktopčič in pianist Marijan Lipovšek bosta izvajata Sonato za vtoiino in ktavir Matije Babnika. Stedite bodo štiri Prešernove pesmi: Osamijena (ugiasbit Marijan Lipovšek), Hezakonska mati. Mornar (obe ugiasbi! Franjo S. Viihar) in Kam (Fran Gerbič); prvi dve bo zapeia sopranistka Vanda Geriovič, drugi dve pa basist Ladko Korošec. Oba pevca bo na kiavirju spremijai Marijan Lipovšek. V nadatjevanju bo Ladko Korošec zapei arijo Figara iz Mozartove opere .Figarova svatba", Vanda Geriovič pa arijo Čo Čo San iz Puccinijeve opere .Madome Butferfiy" Za zaktjuček pa bosta oba instrumentatna soiista Rok Kiopčič in Marijan Lipovšek izvajaia .Romunske ptese" Beie Bartoka.
Ljubitetji siovenske kutture in umetnosti prisrčno vabijeni.
se občani radovljiške občine živo zanimajo za kulturne dosežke med koroškimi Slovenci. To pomeni, da postaja sodelovanje med Slovenci tu in onstran meje čedalje bolj odločilen (aktor v ustvarjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V našem težkem položaju, je zaključil predsednik SPZ, je slej ko prej aktualna misel našega velikega Prešerna, da nam bo lepše šele takrat, ko prepir iz sveta bo pregnan in ko rojak prost bo vsak. Zato je naša dolžnost in pravica, da se za naš obstoj borimo in vedno znova dokazujemo, da imamo še dovolj življenjske volje, skratka da Slovenci na Koroškem še živimo in ustvarjamo.
Potrdilo za našo življenjsko moč je brez dvoma bil tudi Koroški večer, na katerem so obiskovalci imeli priložnost spoznati del ustvarjalnosti koroških Slovencev. To se je videlo tudi po proslavi v hotelu Golt, kjer je predsednik občine Radovljica priredil sprejem, saj je tudi tam donela slovenska pesem iz grl obeh gostujočih zborov.
Koroški večer v počastitev Prešernovega dne minuli petek v Festivalni dvorani na Bledu bo ostal v prijetnem spominu ne le obiskovalcem te prireditve, marveč predvsem tudi vsem tistim, ki so na prireditvi sodelovali. Zato smo prepričani, da bo taka oblika sodelovanja med Slovenci tu in onstran meje rodila dobre sadove in da bo do takih srečanj še prišlo.
Bistrica pri Pliberka
V petek 14. januarja smo imeti prvo sejo novoizvoljenega krajevnega kmečkega odbora. Navadno se o teh sejah ne poroča, ker pa je bita ta seja izredno zanimiva, sem se odtočit, da o njej nekaj napišem.
Vabljeni smo biti, da bi izvotiti novega predsednika krajevnega kmečkega odbora. Izid novembrskih vo-Utev je bil tak, da sta bita izvoljena dva DVP-jevca: Glawar iz Ponikve ter Skuti, po domače Gradišnik iz Podkraja (izseljenec); dva SPO-jevca in sicer župan Winkt iz Bistrice ter Karničnik iz Suhe pri Šmihelu; na listi naše skupnosti pa sta bita izvpn tjena Partl iz Bistrice ter Wutte iz Breške vasi. Torej odbor, ki ustreza pozivu .čim več Slovencev v kmečke odbore". Na podlagi takega stanja bi vsak mislil, da izvolitev predsednika ne bo lahka. Še posebej, ce upoštevamo, da je Winkl Partlu izjavil, da ne bo podprl nobenega.
Pa smo se pošteno uračunali. Že pri prvem glasovanju je bil DVP-je-vec Glawar izvoljen za predsednika s štirimi glasovi. Partl je dobil dva, tako, da je bila naša po številu glasov najmočnejša skupnost potisnjena ob stran in to z glasovi SPD. Vemo, da je Winkl najožji zaupnik deželnega poslanca Lubasa; potem ni mogoče, da bi delal proti njegovi volji. Mi pa napišemo: .Zato in zato in zato jih bomo!" (Da bi nas laže pohodili!)
S tem se nosilec liste .Skupnost južnokoroških kmetov" za krajevni odbor občine Bistrice J. Partl v ime-ne Skupnosti stoindvajsetim volivcem zahvaljuje za zaupanje.
Tone Svetino: UKAHA — Tone Svetino: UKAHA — Tone Svetina: UKAHA — Tone Svetina: UKAMA — Tone Svetina: UKAHA — Tone Svetina: UKAHA — Tone Svetina: UKANA — Tone
zagledala veliko ptico, ki je s stegnjenim vratom pozdravljala jutro. Petelin je še nekaj časa pet in se šopiril po veji, potem pa je stisnil peruti in obmolkni). Zaslutil je, da nekdo moti njegovo hvalnico. Prestopil se je, razprostrl krila in zajadrat nad nadsprotno jaso. Tam je rastia ukrivljena bukev, pod katero so se oglašale kokoši. Spet je zapel, še bolj vneto. In spet sta ga naskočila: za robom kotanje sta se prikradla v bližino bukve.
Svit dneva se je kovinsko lesketaje pretakal po njegovem perju. Pesem ljubezni in pomladnega hrepenenja je omamno odmevala po brstečem gozdu. Vmes je rosil pohleven dež. Zaneseno sta poslušala nežno pesem noči, ki je prebujala v meglo zavito jutro. Kakšno nasprotje vojnega hrupa, ki sta ga poslušala dan za dnem ... Gozd pa je živel, pel in odmevat.
Se bi bila poslušala, pa se je Blisk prestopil in pod škornjem mu je zahrstela zlomljena veja. Petelin je užaljeno stisnil peruti... in že je odtrtofal med mokra debla in utonil v meglicah.
Vrnila sta se na stezo, kjer sta čakala spremljevalca.
.Rad imam ptičje petje, najraje pa poslušam pete-tine," je dejal Arti, ko so se napotili po stezi proti taborišču.
.Tudi jaz imam rad živali," je odvrnil Blisk. „Zdi se mi, da imajo življenje urejeno pametneje kot mi, ljudje."
.Vidiš, Blisk, kako ljubezenska sla zaslepi in ogluši to čuječo ptico . . . Zlahka sva se ji približala. Tudi z ljudmi je tako. Morda bomo celo Wolta ujeli samo zato, ker bo pri kakšni ženski malo preveč zatisnil oči in ušesa."
.Ni hudič, da ga to ne bi spodneslo! Saj stari ljudje pravijo, da kdor se loti bab, se loti svoje glave."
Artijev drzni, skoraj deški obraz je preletel hudomušen smehljaj.
.Pravzaprav je tako: obveščevalci moramo biti kot lovci, poznati moramo slabost divjadi, ki jo zasledujemo. Sele potem se ji lahko približamo iz prave smeri in do prave razdalje."
.Arti, toda Wol( ni petelin. Kar bi bili storili pred letom dni igraje, je zdaj vsak dan težje. Wolt je star lisjak, zvit in previden. Toda tudi zanj raste v grmu šiba, ki se mu bo prilegla na zadnjo plat."
Ko so na zadnjem grebenu pred taboriščem spet sedli, se je Arti zaupljivo nagnil k Blisku, rekoč:
.Ne pravi drugim, kar ti bom zdajle zaupal."
.Molčal bom ko to drevje."
.Tudi nam jo je zasolil, ne samo vam v diviziji. Meni je vrinil svojega agenta za spremljevalca, enega pa Jelov-čanu. Dva brata ... Kdo pa je njegov na pokrajinskem komiteju — tega ne ve nihče, lahko samo sumimo. Če boš imel s kom opravka, bodi prekleto previden."
.Saj sem bil že nekako opozorjen," je zinil Blisk.
.Poslušaj! Mene in Jelovčana in verjetno tudi katerega drugega od nas je hotel spraviti s sveta. Naj ti povem, kako se je vsa ta zadeva razkrila!
Gotovo se spomniš ženske, ki jo je dekle, ta vaša Ana, navedla kot zvezo v sili. To žensko so opazovali. Dva njena sinova sta bila pri nas v Vosu, eden pa se je šolal v mestu in je med belimi zapadel pod vpliv gestapa. Precej časa nas je major Wol( zasledoval prek teh dveh in do mrvice izvohal, kako smo težki in nevarni."
.Čudno, da vas ni likvidiral," je menil Blisk.
.Povsem razumljivo! Saj tudi Hrast v diviziji ni likvidiral štaba, čeprav bi ga bil nekajkrat lahko. To je višja obveščevalna logika. Ce bi agent likvidiral štab ali vosov-ski center, Wot( dobro ve, da bi mi takoj postavili novega, v katerega bi pa težko vrini! agenta ter nadzoroval naše
delo in načrte. Za likvidacijo se odloči vedno šele takrat, ko sluti, da bo njegov agent razkrinkan."
Zazoril se je deževen dan. Gozd je prepregla megta-Na robu jih je ustavil stražar, ki se je tiščal pod debelo bukvijo.
.Kaj je novega v taborišču?" ga je vprašal Arti. Zvede! je, da se je ravnokar vrnil njegov pomočnik Bar.
Le-ta je sedel pred brunarico. Bil je močan in široko-pleč fant. Pestoval je brzostrelko in z živahnimi očmi zvedavo ogledoval Bliska. Vrnil se je iz Poljanske doline, kamor ga je bil poslal Arti kaznovat gestapovskega ovaduha v neki postojanki.
.No, kako je bilo, Bar? Ali si ga pospravil?" je vprašal
Arti.
Bar je nemoteno čistil svoje orožje in ravnodušno odgovoril:
Kaj pa misliš? Ali sem že kdaj šel zaman? Tri sem pospravil, ne samo enega," se je zarežal.
.Kako tri? Samo za enega si imel nalog," je dejal karajoče Arti in si odpel mokro ogrinjalo.
Med potjo sem od terenskih obveščevalcev zvedel še za dva ovaduha, o katerih se nam še sanjalo ni. Saj veš, da je pot dolga in da je nevarno postopati po naseljih, kjer so nemške postojanke. Sicer pa so nas še v šoli učili, da kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Dobro vem, da bi me v kratkem spet poslali tja, pa sem si rekel, naj bo enkrat za trikrat."
Arti se je nekajkrat jezno prestopil in zvišal glas:
.Bar, to ni pravi Spet jih bomo slišali. Jaz se ne borf hodit zagovarjat."
Bar se je namrdnil in spravil pištolo v tok.
.Glej no, namesto, da bi me pohvalil, me pa grajaš. Le kdo vam bo nosil glavo naprodaj mimo nemških in belih straži Hudiči... Na, poglej!"
DRSALNA REVMA
tudi tetos izvrstno obiskana
Predpustne priprave in zabave, epidemija tifusa, ki se je razpasta v Podjuni in tudi zimske olimpijske '9re v Sapporu, ki so se odvijale "a ekranih v toplo zakurjenih sobah, proti pričakovanju niso zmanjkale obiska na 13. gostovanju Dunajske drsalne revije, ki je bila tudi tokrat izvrstno obiskana, saj so v celovški hali našteli skoraj 35.000 !judi.
Kljub nenormalnim razmeram na tjubeljski cesti, ki je bita radi obilnega snega nekajkrat neprevozna 'n kljub razvrednotenju dinarja je bil tudi obisk iz Jugoslavije izvrsten. Na eno samo soboto se je pripeljalo t6 avtobusov iz Reke in Opatije. Tudi iz oddaljenega Zagreba in
Siska so se pripeljali številni gostje in prenočevati v Celovcu. Številni omnibusi iz Trsta, Benetk in Vidma so bili zgovoren dokaz, da je bilo na drsalni reviji zastopanih mnogo Italijanov, tako da lahko trdimo, da je bil obisk le-te res mednarodnega značaja.
Na letošnjem 13. gostovanju Dunajske drsalne revije je bilo prodanih točno 34.542 vstopnic, tako da sodi letošnje gostovanje med najbolj obiskane doslej. Pri petnajstih predstavah je bilo od 2600 razpoložljivih sedežev 2300 stalno zasedenih. Tudi celovško gospodarstvo je moralo to razveseljivo poživitev drugače tako mirnega letnega časa prijetno občutiti.
Rekord pri UDK
Lansko !eto so avstrijske dravske elektrarne dosegle 3.675 milijonov kWh, kar je do sedaj najvišja letna proizvodnja električnega toka, odkar obstoja družba UDK. Od tega odpade na parne elektrarne, ki so lansko leto radi suše morale delati tudi poleti, 2.479 milijonov kWh, kar odgovarja dvojni proizvodnji iz leta 1970. Koroške parne elektrarne so bistveno pripomogle, da avstrijska proizvodnja toka ni prišla v težave. Za proizvodnjo parnega toka v lanskem letu, so porabili 2,336.000 ton premoga. Parna elektrarna v Št. Andražu je meseca decembra proizvedla 119.6 milijonov kWh in tako dosegla najvišjo mesečno proizvodnjo. Vodne elektrarne so radi suše v lanskem letu v proizvodnji toka zelo zaostale; dosegle sp komaj 1.197 milijonov kWh.
Pianinci-smučarjji 3 dežel
K? je	v A/g/n	bn M
Na povabilo deželne organizacije Avstrijskega planinskega društva so se planinci-smučarji treh dežel pred nedavnim srečali na področju Klein-kirchheima, kjer so se posvetili turnemu smučanju. Namen teh srečanj, ki se ponavljajo že sedem let, je utrjevanje medsebojnih odnosov in poglabljanje prijateljskih vezi med avstrijskimi, italijanskimi in slovenskimi planinci.
Na prijateljskem srečanju v gostilni Straber v Radentheinu je zastopnik Avstrijskega planinskega društva, deželni predsednik Koroške gorske reševalne službe dr. Dellisch, pozdravil med drugimi deželnega poslanca in župana Filipota, predsednika Planinske zveze Slovenije dr. Miho Potočnika in predsednika goriške sekcije Italijanskega planinskega društva Maria Lonzarja. Športni referent deželni svetnik Wagner pa je v pozdravnih besedah izrazil željo, da bi ta srečanja služila poglabljanju dobrososedskih odnosov.
Naslednja podobna smučarska prireditev bo med 1. in 3. aprilom nad Bohinjskim jezerom. Predvideni so izleti na Krn in k Sedmerim jezerom.
Obvesti !o ZKP
Invalidska komisija pri Zvezi koroških partizanov opozarja In vabi vse partizanske Invalide, da se pravočasno javijo na zdravljenje. Bolniški Ust za klimatsko, toptlško ati ortopedsko zdravljenje dobi vsak Invalid na sedežu ZKP, Celovec, Gasometergasse 10/1 v ponedeljkih In četrtkih dopoldan. Invalidi se lahko posiuiljo tudi pošte ali telefona (0 42 11] 32 $ $0.
Invalidska komisija
Visok sovjetski obisk
V ponedeljek je moskovski podžupan inž. Sergej Mihajlovič Kolo-"dn v spremstvu dipl. inž. Miharina, odgovornega šefa za načrtovanje mesta Moskve, in tajnika poslaništva Lukutina v okviru študijskega potovanja po Avstriji obiskal tudi koroško glavno mesto Celovec, kjer je goste v Mestni hiši v zastopstvu obojega župana sprejel podžupan dr. Romauch.
Za prominentnega gosta je bil pripravljen obširen spored, ki se je pričel s pozdravom v magistrami dvo-rani. Podžupan Kolomin se je zahvalil za prisrčni sprejem ter vse navzoče v imenu moskovskega Mestnega sovjeta in v imenu 7,2 milijona Moskovčanov prav iskreno pozdra-
VABILO
KULTURNO PRIREDITEV
ki jo Krščanska kulturna zveza in Slovensko kulturno društvo v Celovcu prirejata ob priložnosti kulturnega praznika v petek 18. februarja 1972 ob 19.30 uri v slavnostni dvorani celovškega Marijanišča.
Rojaki iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!
vil. Nato so gosta (ki v Moskvi odgovarja za gradnje), seznanili z celovškimi gradbenimi in prometnimi problemi. Zvečer pa je župan Kolomin v Mestni hiši imel predavanje o moskovskem mestnem načrtovanju in njegovih problemih.
Radiše - Osojnica
V najlepših moških letih, star komaj 46 tet, nas je po dolgi zahrbtni bolezni za vedno zapustil Jožef Wrulich, p. d. Hajnžikov Pepi. Pokojni je bil doma v Lipici pri Hajnžiku v radiški fari in se priženil na Osojnico k Potisku. Rajni je zapustil v globoki žalosti ženo, dva nedorasla otroka, mater in tasta. Velika množica pogrebcev, ki ga je pospremila k zadnjemu počitku, je bila najlepši dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni.
Pogrebne obrede sta opravila župnika Božič in Jank. Radiški moški pevski zbor se je od pokojnega poslovil na domu s pesmijo .vigred se povrne' in na grobu s pesmijo .Nad zvezdami".
Rajni Jožef Wrulich se nikdar ni sramoval svoje materine govorice in je veljal za zavednega pripadnika naše narodne skupnosti. Pokojnega bomo ohranili v lepem spominu. Sorodnikom, predvsem ženi in otrokoma, pa izrekamo naše globoko sožalje.
VLADIMIR KLEMENČIČ — PAVLE APOVN1K:	7
ZDRUŽEVANJE OBČ!N
na dvojezičnem ozemiju Južne Koroške v iuči manjšinske probiematike
Na Koroškem opažamo po vseh občinah, za katere je v reformi predvidena kakršnakoli teritorialna sprememba, poizkuse organiziranega odpora večjega ali manjšega števila prebivalstva zoper reformo. Karakteristično pa je pri tem to, da se prebivalci vselej ne grupirajo po strankarski pripadnosti, temveč se organizirajo v med seboj nasprotujoče skupine, ki so sestavljene iz pripadnikov različnih strank.
Zveza slovenskih organizacij je svoje stališče o reformi razložila deželni vladi z vlogo, v kateri jo je opozorila, da morajo biti pri reformi upoštevane tudi z ustavo zagotovljene pravice koroških Slovencev. Na to vlogo je deželna vlada pismeno odgovorila, da z reformo upravne razdelitve nikakor ne namerava prizadeti pravic slovenskega prebivalstva, ki so mu priznane s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Iz obrazložitve v pismenem odgovoru koroške deželne vlade je razvidno, da ne namerava povezovati reforme občin z vprašanjem reševanja oz. izvajanja 7. člena avstrijske državne pogodbe, češ da je izvajanje 7. člena državne pogodbe v kompetenci avstrijske zvezne vlade.
Koroški Slovenci načeloma ne moremo biti zoper reformo upravne razdelitve, pač pa se bomo upirali poizkusom zlorabe reforme upravne razdelitve v škodo Slovencem. Izkušnje iz preteklih reform upravne razdelitve Koroške so pokazale, da so bile z dosedanjimi reformami na Južnem Koroškem oškodovane pravice koroških Slovencev ter, da so bile reforme tudi sredstvo nasilne germanizacije. To nam nazorno osvetljujejo reforme občin na Koroškem v zadnjih 120 letih, ko so se teritoriji občin spreminjali brez ekonomsko in socialno utemeljenih vzrokov in so pri tem nosilce reform v veliki večini vodile težnje po prilagoditvi upravne razdelitve volilnim sistemom, ki so vodili k zmanjšanju večine Slovencev v občinskih svetih.
Leta 1850 je bilo na Koroškem 264 občin, do leta 1875 se je to število znižalo na 193, do leta 1914 pa se je spet zvišalo na 247. V tem zadnjem razdobju se je sredi agrarne slovenske okolice izoblikovala samostojna občina Vrba ob Vrbskem jezeru (1886). Leta 1876 so razdelili občino Dobrlo vas v občine Žitara vas, Rikarja vas, Globasnica in Dobrla vas. Katastrska občina Otok, ki je prej pripadala občini Škofiče, se je leta 1903 združila s katastrsko občino Ribnica, ki je prej pripadala občini Hodiše, v novo občino Otok.
Med letoma 1914 in, 1938 so nastale tri nove občine, ena pa je bila ukinjena; vendar so bile vse izven današnjega dvojezičnega ozemlja. (Podrobnosti gl. Alfred Humitsch: „Die territoriale Entwicklung der Orts-gemeinden in Karnten, Celovec 1962").
V dobi .tretjega rajha" so nastale upravne skupnosti in županstva, npr. Skupnost za nekdanji občini Železna Kapla in Bela ter Skupnost za nekdanji občini Pliberk in Blato, katerim so se leta 1943 priključile še občine Libuče ter Suha, pa občini Libeliče ter Žvabek.
Po letu 1945 so bila ta županstva spet ukinjena. V mestni občini Celovec so ostale tudi po drugi svetovni vojni združene občine Št. Martin, Št. Rupert, Št. Peter, Annabichl, z deli občin Trdnja in Trnja vas, Kriva Vrba, Vetrinj in Otok.
Leta 1944 je bila ukinjena občina Rikarja vas, del njenega teritorija je bil priključen k občini Dobrla vas, drugi del pa k občini Škocijan in Žitara vas.	'
Leta 1957 je bila občina Zgornja vesca združena z BilČovsem. Leta 1963 je bila razdeljena občina Lipa med občini Vrba in Rožek, občina Med-borovnica se je združila z občino Borovlje, občini Blato in Libuče pa sta se združili z občino Pliberk in občina Bela z Železno Kaplo.
Ko razpravljamo o zamisli reforme upravne razdelitve Koroške, se postavlja vprašanje, zakaj je reforma potrebna, nato pa, ali ustrezajo novi predlogi za reformo občin resničnim koristim gospodarskega in socialnega razvoja posameznih področij ter interesom slovenske narodne skupnosti.
Dosedanji teritoriji občin so funkcijsko zasnovani na potrebah agrarne, vase zaprte ekonomike. To je preživeli sistem upravne razdelitve, ki je bil primeren za staro avtarkično agrarno družbo, ki je bila zaprta vase. Vasi posameznih občin so bile med seboj slabo povezane, od razvitih področij ali centralnih krajev pa so bile izolirane.
(Se fMdd/jKje)
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
. Odpri je torbico in privieke! iz nje novo pištoio, sve-^S"j iistov, potiskanih s črno roko, in nekakšen seznam.
.Beii gestapoi ... Ta je ime) zelo popoin pregied nad ^oSimi ijudmi, o katerih je redno poročal. Ko sem ga počil, nekateri koj zbežali v partizane."
Blisk se je zastrmel v bele lističe s črnimi rokami, Arti Po je vzel v roke seznam in nekaj drugih papirjev ter jih Pogledal. Spričo dokazov se mu je omečil rezki izraz. Po-*r*al je Bara, ki je rad prekoračil pooblastila in se prostovoljno silil tja, kamor ni nikomur dišalo. O njem je kroži) j^'os, da, kadar gre po dolini navzgor, zvoni po cerkvah, in odar se vrača, prav tako zvoni nekje — za pokojnikom.
Šli so v kočo in sedli za grobo zbito mizo. Jedli so kruh o meso, ki so ga prinesli iz doline, in se zalivali s studenč-1'Co.
..Kako pa vidva? Ali sta ga dobila?" je vprašal Bar.
-Nisva," je žalostno odgovoril Arti.
-Kaj pa gostilničarko?"
-.Njo pa sva dobila."
-Ta naj bi meni prišla v roke!"
Besede so padle trdo; Blisk je opazil, da so možu ma-^cevatno zasijale oči.
-Bar bi jo pojedel živo, s tistimi vred, ki jo zagovorno* se je Arti obrnil k Blisku. .Pove naj ti, kako je bilo
sestanku z majorjem Wolfom, ki ga je organizirala
9°"i'ničarka."
-Čistih rok nima. O tem sem trdno prepričan. Sestali ° se v neki vili blizu gostilne. Osvobodilni odbor območ-' td naj bi se pogajal z gestapom... Takrat sem prvič -' M V/olta. Govoril je, kot bi bi) sekretar komiteja. Celo " se je in nam podelil nekaj municije za pištolo. Preden odšel, nas je opozoril, da tudi njega zasleduje ljubljanski Rr, '°Po	se čimprej umaknemo. Prav takrat so nam
stregli z jedjo in pijačo. Zadovoljni, da bomo izigrati
Nemce, smo se smejali in jedli ... Sicer pa smo bili zastraženi. Ravnokar sem bit pregriznil klobaso, ko je zunaj odjeknil rafal in se mi je za vrat usulo razdrobljeno steklo, v oči pa prah, ki so ga odkrušile krogle z ometa. Skočili smo k oknom in vratom. Povsod nas je sprejel ogenj. Bombe so treskale v sobe, padali so mrtvi in zadeti. Obkoljeni smo bili z nekajkratno premočjo. Vedel sem, da v hiši nimam kaj početi. Pograbil sem brzostrelko enega izmed padlih in se pognal skozi okno na vrt. Visok policist mi je zaprašil pod noge šaržer krogel. Počil sem ga od blizu, skočil čezenj in se izgubit. Saj se spominjaš Arti, kako je obleka v cunjah visela od mene. Hlače sem imel petkrat preluknjane, stegno pa dvakrat načeto ...
.Kaj se ne bi spomniti Padli so vsi razen tebe. Tudi tiste, ki so ujeli ranjene, so postrelili. Celo tovarnar in sekretar, ki sta bila na Woltovi zvezi, sta bila ob glavo. Vidiš, Blisk, tedaj smo dognali, da Wot( skrbno pazi, da vsi njegovi sodelavci, od katerih si ne obeta več koristi, zginejo pod zemljo."
Bar si je prižgal cigareto in puhnil pod zadimljeni strop.
.Tega tipa vam jaz pospravim prav gotovo v štirinajstih dneh! V gostilni bi ga počakat, tja se bo prav gotovo prišel drstit."
Arti se je zasmejal: .Verjamem ti, Bar. Toda njega hočemo živega. Zato ga boš ti pustil pri miru, ker te preveč srbijo dlani. Zdaj sva mu že midva nastavila zanke. Slej ali prej se bo ujel."
Ko so se najedli, so se napotili v grapo. Tam so imeli bunker, ki jim je rabil včasih za skrivališče, včasih pa za zapor. Prišli so do velike skale, kjer sta pod streho iz lubja sedela dva stražarja. Eden je vstal in jim na Artijev ukaz odgrnil loputo. V jamo se je spuščala lestev. V temo je vdrla svetloba.
Na dnu so ob nasprotni steni zagledali dva krepka mlada (anta zvezanih rok, v kotu pa je sedela ženska s sklenjenimi rokami in pregibala ustnice v molitvi.
.To je trojka, o kateri sem ti govoril," je dejal Arti. .Toliko da jih pogledamo. Ko pa se bomo naspali, jih bomo spet zaslišali. Lahko boš odnesel poročilo Maksu."
Starejšega se je Blisk spomnil. Bil je tisti prijazni (ant, ki je njega in Jelovčana spremljal čez Jelovico. Zdaj je sovražno in togotno strmel vanj. Vedno mu je bito tesno, kadar se je spomnil na Hrastove ostektenele oči in grožnje. Eden izmed takšnih mu bo nekoč pognat kroglo v hrbet...
.Najprej smo odkrili mlajšega. Kot sem ti že povedal, je prepogosto zahajal k materi. Nekoč je v neki družbi dajal čudne izjave. Odkrili smo ga v zadnjem trenutku; ko je zaslutil, da smo mu na sledi, nas je nameravat pognati v zrak. Od njega smo zvedeli še za brata, ki je bil zaupen kurir na oblastnem komiteju, včasih pa tudi spremljevalec Jelovčana. Le-temu smo poslali pismo z obvestilom, koga ima za spremljevalca. Ko je Jelovčan odpiral pismo, je (ant stal za njegovim hrbtom in ga naglo preletel. Odskočit je in potegnil pištolo. Na srečo mu je naboj odpovedal. Ujeli so ga, ko je bežat proti hosti, in ga podrli na tla."
Stražar je zaloputnil pokrov. Blisk in Arti pa sta se vrnila v taborišče, kjer je na pogradu smrčal Bar.
Iz doline se je privlekla gosta megla. Kot kalno vodovje je zalila drevje. Legla sta k Baru in zaspala kot ubita.
Sredi poldneva ju je zdramil rezek strel v bližini taborišča in takoj za njim še eden. V sobo je privihral dežurni in kriknil:
.Pri arestu poka."
* ALPSKO SMUČANJE
Mošk!
Smuk:
1.	Bernhard Ru::i (Švica)	1:51,43
2.	Roland Coiiombin (Švica)	1:52,07
3.	Heini Messner (Avslrija	1:52,40
Veleslalom:
1.0u:1avThoni (Italija)	3:09,62
2.	Edmund Bruggmann (Švica)	3:10,75
3.	Werner Motile (Švica)	3:10,99
Slalom:
1.	Francisco Fernandez-Ochoa (Španija) 1:49,27
2.	Gustav Thoni (Italija)	1:50,28
3.	Roland Thoni (Italija)	1:50,30
Ženske
Smuk:
1.	Marie Theres Nadig (Švica)	1:36,68
2.	Annemarie Prbii (Avstrija)	1:37,00
3.	Susan Corock (Amerika)	1:37,68
V e I e s t a I o m :
1.	Marie Theres Madig (Švica)	1:29,90
2.	Annemarie Proii (Avstrija)	1:30,75
3.	WHtrud Drexei (Avstrija)	1:32,35
OLIMPIJSKE KOLAJNE
Po končanih o!!mp!jsk!h igrah iahko sestavimo seznam driav, ki :o osvojite ko-tajne. Na sporedu je bito 35 tekmovanj, ztatih kotajn pa je bito podetjenih 36, ker sta dve posadki zmagati v sankanju z dvosedi.
	M	g	g		M	g	g
	> O	S JB	O z		> o	OJ JO	o z
		O				O	
1. Sovjetska zveza	8	5	3	10. Švedska	1	1	2
2. Vzhodna Nemčija	4	3	7	11. Japonska	1	1	1
3. Švica	4	3	3	12. Češkoslovaška	1	—	2
4. Nizozemska	4	3	2	13. Potjska	1	—	—
5. Amerika	3	2	3	14. Španija	1	—	—
6. Zahodna Nemčija	3	1	1	15. Finska	—	4	1
7. Norveška	2	5	5	16. Francija	—	1	2
8. ttatija	2	2	1	17. Kanada	—	1	—
9. Avstrija	1	2	2				
Slalom:
1.	Barbera Cochran (Amerika) 2.	Danieie Debernard (Francija) 3.	Fiorence Steurer (Francija)	1:31,24 1:31,26 1:32,69	1 500 m: 1.	Dianne Hoium (Amerika) oiimp. rek. 2.	Stien Baas-Kaiser (Nizozemska) 3.	Atje Keuien-Deeistra (Nizozemska)	2:20,85 2:21,05 2:22,05
* HiTROSTNO DRSANJE		3000 m: 1.	Stien Baas-Kaiser (Nizozem.) oiimp. r. 2.	Dianne Hoium (Amerika) 3.	Atje Keuien-Deeistra (Nizozemska)	4:S2,14
Mošk)			4:58,67 4:59,91
500 m:			
1.	Erhard Keiier (ZRN)	oiimp. rekord, 39,44 2.	Hane Bbrjess (Švedska)	39,69 3.	Vaierij Muratov (SZ)	39,80		* UMETNOSTNO DRSANJE	
1 500 m:		Mošk!	
1.	Ard Schenk (Nizozemska) 2.	Roar Croenvoid (Norveška) 3.	Gdran Ciaessen (Švedska)	2:02,96 2:04,26 2:05,89	1.	Ondrej Mepeta (Češkoslovaška) 2.	Sergej Cetveruhin (SZ) 3.	Patrick Pera (Francija)	2739.1 2672,4 2653.1
5000 m:		Ženske	
1.	Ard Schenk (Nizozemska) 2.	Roar Groenvoid (Norveška) 3.	Sten Stensen (Norveška)	7:23,61 7:28,18 7:33,39	1.	Trixi Schuba (Avstrija) 2.	Karen Magnussen (Kanada) 3.	Janet Lynn (Amerika)	2751,5 2673.2 2663.2
1 0.0 0 0 m :		Par!	
1.	Ard Schenk (Nizozem.) oiimp. rekord 2.	Kees Verkerk (Nizozemska) 3.	Sten Stensen (Norveška)	4$:01,3S 15:04,70 15:07,08	1.	Rodnina/Utanov (SZ) 2.	Smirnova/Surajkin (SZ) 3.	Grok/Kageimann (NDR)	420.4 419.4 411,8
Ženske 5 0 0 m : 1. Anne Hennina /Amerika) oiimo. rekord 43.33		* NORDHSKE D t SC!PL!N E	
2.	Vera Krasnova (SZ) 3.	Ludmiia Titova (SZ)	44,01 44,45	Mošk!	
1 000 m:		Nordijska kombinacija:	
1.	Monika Ptiug (ZRN)	oiimp. rekord 4:31,40 2.	Atje Keuien-Deeistra (Nizozemska)	1:31,61 3.	Anne Henning (Amerika)	1:31,62		1.	Uirich Wehiing (NDR) 2.	Rauno Miettinen (Finska) 3.	Kari Lučk (NDR)	413,34 405,50 398,80
Smučarski teki:
15 km:
1.	Sven Ake Lundback (Švedska)	45:28,24
2.	Fjodor Simašov (SZ)	46:00,84
3.	ivar Formo (Norveška)	46:02,68
3 0 km:
1.	Vjačesiav Vedenin (SZ)	1:36:31,15
2.	Paai Tyidum (Norveška)	1:37:25,30
3.	Johs Harviken (Norveška)	1:37:32,44
5 0 km:
1.	Paai Tyidum (Norveška)	2:43:14,75
2.	Magne Myrmo (Norveška)	2:43:29,45
3.	Vjačesiav Vedenin (SZ)	2:44:00,19
4x10 km:
1.	Sovjetska zveza	2:04:47,49
(Voronkov, Skobov, Simašev, Vedenin)
2.	Norveška	2:04:57,06
(Braa, Tyidum, Formo, Harviken)
3.	Švica	2:07:00,06
(Kalin, Giger, Kalin, Hauser)
Ženske
5 k m :
1.	Gaiina Kuiakova (SZ)	17:00,50
2.	Marjatta Kajosmaa (Finska)	17:05,50
3.	Heiena Sikoiova (Češkoslovaška) 17:07,32
1 0 k m :
1.	Gaiina Kuiakova (SZ)	34:17,82
2.	Aijevtina Oiunina (SZ)	34:54,11
3.	Marjatta Kajosmaa (Finska)	34:56,45
3x5 km:
1.	Sovjetska zveza	48:46,15
(Muhačeva, Oiunina, Kulakova)
2.	Finska	49:19,37
(Takalo, Kuntola, Kajosmaa)
3.	Norveška	49:51,49
(Aufles, Dahi, Lammedal)
* SMUČARSKO SKAKANJE
70-metrska skakalnica:
1.	YukioKasaja (Japonska) 84-79 m/244,2
2.	Akitsugu Konno (Japonska) 82,5 - 79 m/234,S
3.	Seiji Aochi (Japonska) 83,5 - 77,5 m/229,5
100-metrska skakalnica:
1.	Vojček Fortuna (Polska) 111-87,5 m/219,?
2.	Watter Steiner (Švica)	94- 103 m/219.8
3.	Rainer Schmidt (NDR)	98,5-101 m/21?^
* SANKANJE — BOB
Moški
E n o s e d i :
1.	Woifgang Scheidei (NDR)	3:27,58
2.	Haraid Ehring (NDR)	3:28,39
3.	Woifram Fiedier (NDR)	3:28,73
Dvosedi:
1. ex aequo Hiigartner/Piaikner (Italija) 1:28,35
Horniein/Bredow(NDR)
3. Bonsack/Fiedier (NDR)	1:29,1°
Dvosedežni bob:
1.	Zimmerer/Utzschneider	(ZRN)	4:57,07
2.	Fioth/Bader (ZRN)	4:58,84
3.	Wicki/Hubacher (Švica)	4:59,33
Štirisedežni bob:
1.	Švica	4:43,07
Wicki/Hubacher/Leutenegger/Camichet)
2.	ttaiija	4:43,83
(Zordo/Bonichon/Frassinello/Faboro)
3.	Zahodna Nemčija	4:43,92
(Zimmerer//Utzenschneider/Gaisreiter/Stein-bauer)
Ženske
E n o s e d i (sankanje):
1.	Anna Maria Miitier (NDR)	2:59,18
2.	Ute Riihroid (NDR)	2:59,4?
3.	Margit Schuhmann (NDR)	2:59,54
*BtATLON
Posamezno :
1.	Magnar Soiberg (Norveška)	1:15:55,05
2.	HansjBrg Knauthe (NDR)	1:16:07,06
3.	Lars Arwidsson (Švedska)	1:16:27,00
Ekipno:
1.	Sovjetska zveza	1:51:44,?
(Tihonov/Safin/Bijakov/Marmatov)
2.	Finska	1:54:37,2
(Saira/Suutarinen/ikola/Roepaenen)
3.	Vzhodna Nemčija	1:54:57,6
(Knauthe/Meischner/Speer/Koschka)
* HOKEJ
1.	Sovjetska zveza	5	33:13
2.	Amerika	5	18:15	*
3.	Češkosiovaška	5	26:13	°
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tod*
Planiii so pokonci, zgrabiti orožje in zdrveti na ptan. Pri biižnjem drevesu je vznemirtjivo zahrzat Barov konj in se vzpel na zadnje noge. tz zamegtenega dna korita pod njimi pa je odmevat hrušč sproženega kamenja in tomečega se dračja. Vsi so takoj pomistiti na zapor in se pognati tja. Previdno so se btižati — morda je tam kakšna nemška patrutja. Toda že od dateč so videti, da je toputa odprta in da ob njej teži stražar. Ko ni nanje nihče stretjat, so se pribtižali z naperjenim orožjem.
Arti se je zastrmet skozi odprtino v zemtjanko. Na prstenih tteh je čepeta ženska z rožnim vencem v koščenih rokah. Ob njej je težat drugi stražar s krvavim obrazom, mrtev. Ženska je ihtavo žebrata in stekteno zrta mimo njega v svinčeno megto, ki se je vrtinčila v krošnjah drevja. Na umazana tta se je nacedita vetika tuža krvi. O ujetnikih pa ni bito stedu.
.Pobegnita sta," je osupto dejat Arti Btisku in Baru, ki sta se pririnita k toputi.
.Ati naj babo takoj ubijem?" se je razjezit Bar in pomoti) cev skozi črno odprtino.
Arti ga je prijet za roko in odredit:
,Net Saj niti ne vemo, kaj in kako se je zgodito."
Pospraviti so oba mrtiča in izvtekti žensko na ptan, da bi jo zastišati. Arti, ki se je bit z njenim sinom nekajkrat ustavit pri njej in je bita vedno dobra z njim, ji je očitajoče dejat:
.Mati, povejte nam, kaj je bitot*
,Ušta sta," je mirno odvrnita ženska in še kar naprej strmeta mimo njih. .Hoteti ste ju ubiti. Morata sta napraviti to, kar sta."
Odpetjati so jo v kočo vodstva. Tu jim je ženska htadno in neprizadeto odgovarjata na vsa vprašanja. Njen obraz ]e bit prosojno bted, da se je v njem raztočita steherna iitica. Bita je podobna živati, ki preganjatce mtadičev spe-
tje stran od skrivališč in jih zvabi za seboj, čeprav potem sama pogine. Povedata je, da so več dni kovati načrt za pobeg. Zatrdno so se odtočiti, ko se je starejši s pomočjo mtajšega razvezat. Pokticat je stražarja, da bi šet rad na-stran. Ta je ztezet kot po navadi v tuknjo, mu privezat na nogo vrv in ga spustit pred seboj na testev. Zunaj je ob dremajočem stražarju težata puška. Jetnik si je sprostit roke in jo zgrabit. Najprej je ubit stražarja pred seboj, potem pa še tistega v bunkerju. Nato sta ujetnika nagto pobegnita. Mati pa je ostata, da ju na begu ne bi ovirala.
,Ko so biti z vami, sem bita za vas, zdaj pa sem z njimi," je žalostno končata.
Arti je bit prepričan, da bi se bita žena prav tako obnašata pri Nemcih, če bi se ji bito pripetito kaj takšnega, ko so toviti njena tanta.
tz navzkrižnega spraševanja so izvedeli, da je starejši sin, ki se je šota! v Ljubtjani, pregovorit najmtajšega, da je privotit v sodetovanje z majorjem Wot(om — zavoljo groženj, da bodo ubiti mater in izsetiti vse sorodstvo. Takoj za njim je popustit tudi srednji sin.
Arti je sedaj razumet, pri čem so. Naročit je, naj ženo odpetjejo nazaj v zapor. Z Btiskom sta jo videta, kako se je izgubtjala vsa drobna in zgrbljena med sivimi debti in utonita v megti, iz katere jima je v oči pršet droben dež. Arti si je obrisat visoko četo, s kretnjo, kot bi žetet pregnati moreče misti.
.Po navadi tjudje ne postanejo izdajatci iz tastne vo-tje. Povod za to je kak napačen korak — ko gestapo zve zanj, jih kratko mato prišiti ... Če bi bita ta dva tanta v brigadi, ju nihče ne bi pregovarjat, da prestopita, ker bi trud za to preseget korist, ki bi si jo obetati od tega. Prepričan sem, da bo Wot( poskusit znova. Njemu ni žat za ijudi. Saj padajo naše žrtve ... Tega, kar si dovoti gestapo, si mi
ne moremo. Prekteto! Kdorkoti se sreča z njim, stabo ko"' ča."
Btisk se je utrujeno zdrznit:
.Ati me mar ptašiš? Nama s Poljakom je Hrast, tik pr"' den je dobit krogto, napovedat smrt."
.Ne misti na tot To so bite besede strahu, vržene ^ prazno. Dvomim, da je imet dovotj časa, da bi se za t* zavzet. Tudi njim ne gredo stvari več tako, kot so si b"' zamistiti. Ktjub temu pa se pazi."
Ko je Btisk odhajat, so se megle nad gorami zredčit*' Dih severovzhodnega vetra jih je razbtinjat in potiskat kotlino. Da bi hitreje prispet na štab, mu je Arti posod' konja. Zajahat ga je in odgatopirat po btegoški cesti. Sp* ga je navdajat pogum, vetiko upanje ga je gnato napr*t Ponovno bo govorit z Ano. Vendar ji bo zamotčat, kaj ** je zgodito z žensko in njenimi sinovi. Ne bo je obremenj*' vat, saj se bo še tako težko rešita pred Woltovim mašČ** vanjem. Tudi zavotjo nje — ne samo zaradi sebe — mu bito do tega, da bi čimprej opraviti z Wottom.
Do verige obmejnih gora je prijezdit, ne da bi ko9^ srečat. Na prevatu je postat, tz megtenega morja so se d?'' gati vrhovi hribov kot čudovito otočje in se svettikati v rah'' tuči, ki je prodirata skozi reže med obtaki.
13
Od neprestanih pohodov in neprespanih noči je Bl'^ shujšat in otrdet. Na srečo je potovat po krajih, kjer je b'^ vsaj hrane dovotj. Nevarnosti, v katere se je zaptetet, ^ mu zbistrite um in prekatite votjo. Postat pa je nezauptj' — kot večina vosovcev — in previden. Deto z Maksom , je vceptjato čut disciptine in odgovornosti.
(Ngdg/jevcnje v prr&odnjr	'
^OB B R I S T O W
Previdnost
Arthur je vozil žeto previdno, z uprtimi na mračno cesto, ob njem pa je udobno sedela ženska, ka-*cre navzočnost je čutil z vsakim živcem.
Zasmejala se je in previdno se je °bmil k njej.
Kaj te tako zabava? je vprašal.
— Ti! je odgovorila Gloria.
- Oh?
, *** Da ... Zelo si previden, Ar-bur. Vsako stvar dvakrat pregledaš.
je ena izmed tvojih lastnosti, ki *be vedno presenetijo.
, Slišal je Šum najlona, ko je prekri-la.la noge. Čutil je, da je krilo dvig-*!"a nad kolena, toda uprl se je želji, ba bi jih pogledal. Da, prav je imela *T vedno je vse dvakrat pregledal, ^ ne bi storil česa napak.
Morala bi mi biti hvaležna za previdnost. Samo trenutek neprevidnosti, avtomobilska nesreča, Sandal, sitnosti doma, tega pa si ne s*Rem dovoliti.
. Arthur si ni upal povedati, da je *ujub njegovi previdnosti Maggy bli-resnice. Ni ga samo spraševala, pa ga je odkrito obdolžila ne-^Jestobe in ga opozorila na posledi-
.Kljub temu, da v tem času na ce-] ni bilo mnogo avtomobilov, je ze-° Previdno ustavil pred osamljeno
Ko ga je Maggy drugič opozorila, ga je začelo skrbeti. Zelo ji je bilo do stvari, ki so bile njene, on pa je bil del tega.
Nekaj hiš pred njunim privlačnim, modernim domom je ustavil avto in prižgal notranjo luc. Temeljito je pregledal sedež; prav ničesar ni našel, kar bi lahko izdalo, da je bila Gloria v avtomobilu.
Roke so mu drhtele, ko je zapeljal v garažo. Zaprl je vrata in zamišljeno stopil v hišo. V spalnici je Maggy odložila filmsko revijo in ga dvomljivo pogledala.
— Imel sem dobro noč, Maggy ...
— Nocoj si zamudil.
Nekako se je prisilil, da je bolj naravno pogledal na uro:
— Minilo je šele pol enajstih. Moral sem ostati malo z družino, ki sem ji prodal enciklopedijo. Saj veš, kako to gre.
Ko ga je gledala, so se ji oči zmračile. Začela je godrnjati:
— Ali se spet sestajaš s tisto žensko?
— Maggy, to postaja že smešno. Pozabi na takšne misli. Veš, da ravnam, kakor najbolje morem. Res, bile so tudi napake, toda zdaj sem začel vsaj nekaj služiti...
— Če se ne boš več sestajal s to žensko, ne bom več sumila.
sbttMttuummmttnmmmmmmmnmmummnnHmmttmmmmntmmmmmnmmnmmHmmtmmmmm)
Domis!ice
§
Živijenje pomeni nepretrgano vrsto osebnih odkritij.
Tudi tisti, ki moičijo, se iahko zmotijo.
Tudi v poiitiki je tako, da božaš psa, dokier ni izgo-tovijen nagobčnik.
Ne stikaj za govnom, kjer se ti smeje ziato.
Poznamo ijudi, ki toiiko govorijo o svojem deiu, da se iahko čudimo, kako jim ostane še kaj časa in moči za deio.
Edino ie s tem, kar čiovek napravi z iastnim) zmožnostmi, vztrajnostjo in pridnostjo, se sme ponašati.
Lastnost duševnih ienu-hov, ki jo najprej vidimo, je njihova neuničijiva de-iavnost.
Vse bo spet postaio moderno, če ie dovoij časa čakamo.
Sporne vrednosti ideaiov se piačujejo z nesporno vrednostjo živijenja. Največ zasiug za reden promet imajo tisti, ki pre-
bijejo svoj ietni dopust kar doma.
Cesar ne razumeš, ne propagiraj.
Boije je biti pasji rep kot osiovska giava.
Živci iz pajčevin, mišice iz motvoza, srčeca voščena, giavice pa žeiezne — to je osnova ženskega u-stroja.
Nagnjenje k prepiru je siaba navada, toda štabe navade iahko čiovek premaga samo danes, ne jutri.
Humor je prebava sitih, satira je krik iačnlh.
Ljubimo se, ker imamo iste siabosti.
Bog je ustvarH ženske samo zoto, da bi ukrotii moške.
Srečen je čiovek, ki ga o-pozarja tuja napaka. Ljubezen je najvišja siia, ki vse iahko stori in k) se ji nič ne more upirati. Rahiočutna oseba je taka, ki zmeraj stopa drugim ijudem na kurja očesa, zato ker jih ima sama.

j^tobusno Prihaj
< postajo. Avtobus je pravil.
tj se bova spet videla? je Gloria, ko si je odpenjala
.V četrtek zvečer. Dobiva se ob
Jt 'ctih, da ne bi bilo vedno ob istem času.
Vsega mi je že dovolj, Arthur! " Vem, toda...
Ali se je bova kdaj rešila? Morava biti potrpežljiva, je od-
se je vračal domov, je razmiš-t'la °-,v^rn tem. Maggy je nekaj slu-Ž^l' Čeprav se je trudil, da bi obdela Glorio v anonimnosti, je bila prepričana, da se sestaja z iensko.
do^^rat na teden se je odpeljal od Za ker je prodajal enciklopedijo, do^^ck je bil še kar dober, bil ie s	tistemu, kar je Maggy jemala
Či). °Kga računa, da bi jima omogo-^ "dobno življenje.
— Storil sem vse, kar sem mogel. Maggy, verjeti mi moraš, nisem te prevaral.
— Ph! je bilo vse, kar je rekla.
Ko si je odpenjal srajco, je videl, da gre v garažo. Kaj, za boga, išče tam? Nekaj minut pozneje je priletela v kopalnico z velikim kuhinjskim nožem v roki.
— Norčuješ se z mano, Arthur!
Ni mu ostalo drugega, kot da je spet zanikal, čeprav sta oba vedela, da se sestaja z drugo.
— Povedal sem ti že, da se ne sestajam z nikomer! Če si našla kakšen preklet ženski las, potem vsekakor veš, da prihajam na potovanjih največ v stik z ženskimi kupci in da...
— Ne gre za lase, Arthur. Ni mi treba iskati las v avtomobilu.
— Zakaj potem misliš, da imam ljubico? Če mi poveš, kaj te vzne-
mirja, ti bom prav gotovo lahko povedal kako in kaj.
— To sploh ni važno, Arthur. Zadnjič te opozarjam: ne sestajaj se več s to žensko! Dala sem ti najlepša leta svojega življenja. Vedno si bil ničla. Vse, kar si poskušal, se je končalo z neuspehom, celo to, da bi bil mož, ne dovolim pa ti, da bi me teptal.
Globoko je vzdihnil in dejal:
— Nedolžen sem, glas pa mu je zvenel, kot da bi priznal krivdo.
— Reci ji, da se ne bosta več videla. Ne bom spraševala za preteklost. Bilo je mnogo tvojih napak, naj bo še ta ena izmed njih. Poročil si se sicer z mano zaradi denarja, vzel si ga, mene pa nisi spoštoval... Jaz nisem zahtevala mnogo, vendar ne dovolim, da me odvržeš kot staro cunjo.
Naslednji dan je odšel k mehaniku in dal pregledati avto. Vse je bilo v redu! Vendar pa je Maggy vedela! Tistega popoldneva je Arthur spet razmišljal o svojem problemu. Gloria je bila življenjskega pomena zanj, toda zato je bil Maggyjin denar še važnejši. Če ona ne bi dolgo živela, bi bil denar njegov.
Naslednja dva dni je bil zelo živčen, ko je Maggy preiskovala avto. Moral je piti, da mu niso drhtele roke. Ko je prišla v hišo, se je na njej videlo, da je zadovoljna.
— Upam, da si ji povedal, Arthur, mu je nežno rekla.
— Zdaj bo vse mnogo bolje tudi zate.
V četrtek, pred naslednjim sestankom je nekaj časa omahoval, ali naj gre ali ne. Nekako se je vendarle odločil, da bo poskušal srečo. Maggy je stala med vrati, ko je šel s kovčkom proti avtomobilu.
— Spomni se, Arthur, prosim te.
Čeprav je dobro razumel njene besede, je odšel brez odgovora. Po čem so se razlikovale noči, ko se je sestajal z Glorio, od tistih drugih? Po ničemer, razen da je bila Gloria enkrat pri njem, drugič pa ne.
Razpoloženje se mu je popravilo. Končno se bo potrudil, da ne bo za Glorio v avtomobilu nobene sledi.
Ko sta se srečala, jo je zaprosil:
— Gloria, želel bi, da si ves čas vožnje tiho.
— Arthur, groza me je teh tvojih neumnosti.
— Prosim te, Gloria. Maggy je zelo ljubosumna.
Skomignila je z rameni in jezno našobila usta. Kljub temu je molčala, ko sta se vračala. Ko se je odpeljala z avtobusom, je Arthur pregledal avto. Vse je bilo v redu. Šele potem se je odpeljal.
— Nocoj si videti srečen, mu je dejala Maggie iz postelje. Kot navadno je imela lase navite, tako da je bila videti še grša.
— Da, imel sem uspešen večer.
Slišal je, kako se pripravlja za pregled avtomobila.
— Mislim, da si ji rekel, da se ne bosta več sestajala, in si zato srečen.
Sploh ni odgovoril. Ko je šla iz sobe, se ni niti potrudil, da bo šel do kuhinjskega okna in jo opazoval.
Smejal se je sam pri sebi, ko je čakal, da bi se vrnila v spalnico. Ni je bilo takoj. Končno jo je zagledal med vrati. Obraz ji je vražje žarel. V rokah je imela velik nož. Oči so ji jezno žarele.
Umaknil se je proti kopalnici. Z roko se je naslonila na podboj in ga gledala.
— Maggie, znorela si.
— Spet si bil z njo, je rekla, ustnice pa so ji drhtele kot otroku. — O-pozorila sem te, ti pa si pozabil na moj opomin.
<	— Grešiš, Maggie. Strahovito gre-
šiš. Nisem je videl. Nikogar nisem videl.
— Dala sem ti svoje življenje, dala sem ti denar, vse, kar je bilo mojega in kar si iskal. Želela pa sem samo . ..
— Maggie, ne smeš storiti tako neumne stvari. Zagotavljam ti...
Potem pa mu je vse povedala. Preprostost postopka ga je razorožila.
— Varnostni pas, Arthur. Vedno sem ga naravnala po svoji postavi, ko si se pripravljal na pot. Ko si se vrnil, je bil ožji. Ta ženska pa ga je naravnala po svoji postavi — vsak torek in četrtek.
Zastokal je pri misli, kako vztrajno je zahteval od Glorie, naj se vedno priveže in kako se je smejala tej njegovi skoraj že bolestni previdnosti.
Tud! [etos smo v počastitev stovenskega kuiturnega praznika pripraviti za mesec tebruar posebno knjižno akcijo z nasiovom „Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna .Naša knjiga" pester izbor s!ovenskih knjig po izredno ugodnih cenah.
VSAKA	KNJ!GA	SAMO	Š!L.	.	.	.	2-
O I. P. Eckermann: POGOVOR) Z GOETHEJEM, izbor, 132 str. br.
O POŽGANA RADOVNA in druge zgodbe, Slovenske večernice,
144 str. br.
O Damir Feigel: DOMAČE ŽiVALi, 72 str. ppl.
O Petar Kočič:	VUKOV GAJ in druge črtice, 108	str.	br.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	4.-
#	Stanko Cajnkar: PO VRNtTV!, povest, Slovenske večernice,
176 str. br.
#	SKOZ! TRPLJENJE V LEPŠE ŽtVLJENJE, zbirka črtic, 240 str. itustr. broširano
#	Karel Grabeljšek: POMLAD BREZ LASTOVK, povest iz partizanskih časov, 152 str. br.
#	Halldor K. Laxness: ATOMSKA POSTAJA, roman iz .hladne vojne*, 172 str. br.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	6.-
O Vladimir Nazor: [STRANKE, zbirka pripovedk, 100 str. ilustr. ppl.
O Kratjevič-Čirič: [ZDAJSTVO AL) ČLOVEKOLJUBJE, boj za skrivnost atomske bombe, 192 str. br.
O Frans E. Sillanpaa: KRESN) PLES, roman, 120 str. br.
O Ing. Vilko Masten: BOJ AMERiŠKEMU KAPARJU, zatiranje nevarnega sadnega škodljivca, 100 str. ilustr. pl.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	8-
#	Fran Levstik: POEZiJE, pesmi, ode in elegije, soneti, romance, balade in legende, 312 str. ppl.
#	Engelbert Gangl: TR[JE RODOV), dogodki iz nekdanjih dni,
416 str. ppl.
#	Friedrich Michael: GOSPA Z DOBR)M) PR!POROČ)L!, roman,
168 str. br.
#	Fran Govekar: LJUBEZEN !N RODOLJUBJE, povest 184 str. ppl.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	10-
O Ciril Kosmač: SREČA )N KRUH, zbirka novel, 208 str. ppl.
O Edgar Wallace: PONAREJEVALEC, kriminalni roman, 212 str. br.
O Multatuli: MAKS HAVELAR, roman iz Indonezije, 320 str. br.
O Marjan Slanovec: PR[ROČN!K ZA MODELARJA KOSTRUKTORJA, knjiga o letalskem modelarstvu, 256 str. ilustr. br.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	12-
#	Vilhelm Moberg: JEZD) ŠE NOCOJ, zgodovinski roman iz Švedske, 180 str. ppl.
Q Karel Polaček: GLAVNA RAZPRAVA, kriminalni roman, 184 str. br.
#	George Sand: MALA FADETTE, povest iz vaškega življenja, 180 str. polplatno
#	Kazimir Tarman: ČLOVEK [N NARAVA, problematika človekovega okolja, 124 str. ilustr. kart.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	15-
O Jože Pahor: HOD)L PO ZEMLJ) SEM NAŠ), potopis po Jugoslaviji, 288 str. ilustr. ppl.
O Grazia Deledda: MARtANNA S!RCA, povest s Sardinije, 192 str. pl. O Agatha Christie: PENEČ) SE C!AN)D, kriminalni roman, 152 str. p). O Janez Matjašič: )Z ŽiVLJENJA NAJMANJŠ)H, pogled v svet enoceličarjev ati praživali, 152 str. ilustr. ppl.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	18-
#	Ivo Šorli: !ZBRAN) SP)S), izbor krajših proznih del, 240 str. pl.
#	Ignazio Silone: SEME POD SNEGOM, roman, dve knjigi skupaj 460 str. br.
#	Jože Knatlič: iZDAJALEC GOGO, povest iz časov bolgarskih vstaj proti Turkom, 108 str. kart.
#	George Sand: )ND)ANA, roman, 248 str. br.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	20-
O Anna Seghers: SEDM! KR)Ž, roman iz nacistične dobe, 336 str. ppl. O Valentin Katajev: BLEŠČ) SE JADRO M! SAMOTNO, roman,
304 str. ilustr. ppl.
O Jelenc-Velikonja: SERV)RANJE, poučna knjiga, 264 str. ilustr. pl. O B. Traven: ZAKLAD S!ERRA MADRE, povest o iskalcih zlata,
176 str. br.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š!L.	.	.	.	25-
#	Ivan Cankar: ZBRAN) SP)S), Krpanova kobila, Hlapec Jernej in njegova pravica, 410 str. ppl.
#	John Knittel: TEREZA ETiENNE, roman, 440 str. ppl.
#	Renata Vigano: NEŽA GRE V SMRT, roman o italijanskem odporniškem gibanju, 232 str. ppl.
#	Herbert Wendt: LADJA S PREKLET!M), roman o Beringovih ekspedicijah, 292 str. ppl.
VSAKA	KNJjGA	SAMO	Š)L.	.	.	.	30-
O James Jeans: TAJNE VSEMiRJA, moderno astronomsko raziskovanje, 360 str. slik. priloge, pl.
O Felix Timmermans: FLAMSKA ZEMLJA, roman, 324 str. pl.
O Gyula lllyes: LJUDSTVO S PUSTE, roman o madžarski vasi,
312 str. pl.
O W. M. Thackeray: SEMENJ NtčEVOST), roman, dve knjigi skupaj 736 str. ppl.
Posamezne knjige iahko naročite tudi po pošt). Vendar opozarjamo, da so mnoge knjige na zaiogi ie v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročiiom.
KNJiGARNA .NAŠA KNJiGA* CELOVEC WULFENGASSE
Športni vestnik
J
* HOKEJSKE TEKME NAVDUŠILE HA OUMPUSKtH tGRAH
Spored hokejskih tekmovanj na XI. zimskih olimpijskih igrah v Sapporu se je začel že na dan otvoritve. Po utvoritveni slavnosti sta bili na vrsti dve hokejske tekmi, ki sta bili kvalifikacijskega značaja. V prvi tekmi sta si stali nasproti olimpijski reprezentanci Japonske in Češkoslovaške. Pred 6000 gledalci se je tekma končala 8:2 (2:0, 4:1, 2:1) za Češkoslovake, ki so se s tem kvalificirali za nastop v skupini A. V drugi tekmi dneva je morala reprezentanca Jugoslavije nastopiti proti Švedski in je tekmo izgubila z rezultatom 1:8 (0:0, 0:4, 1:4). Švedska se je torej po pričakovanju uvrstila v skupino A. Največje presenečenje kvalifikacijskih tekem pa je pomenil gladek poraz Zahodne Nemčije v tekmi proti Poljakom. Poljska je zasluženo premagala Nemce z rezultatom 4:0 (0:0, 3:0, 1:0). Nemčija je morala zato nastopiti v slabši skupini, dočim so Poljaki po enoletnem „odmoru" ponovno prišli v skupino A.
Drugi dan olimpijskih iger je bila že znana razdelitev tekmovalcev skupine A in B. Brez kvalifikacijske tekme je nastopila v najboljši skupini reprezentanca Sovjetske zveze, nadalje Amerika, Češkoslovaška, Poljska, Švedska in Finska. V skupino B so bili uvrščeni poraženci kvalifikacijskih tekem Švica (proti Ameriki 3:5), ZRN, Norveška (proti Finski 1:13), Japonska in Jugoslavija.
Prvo kolo hokejskega turnirja skupine A ni prineslo presenečenj. Favoriti Češkoslovaška, Švedska in Sovjetska zveza so zlahka odpravili s svojimi nasprotniki. Veliko presenečenje pa so pripravili v drugem spopadu hokejisti Amerike z zmago nad fa-forizirano reprezentanco Češkoslovaške. Proti čvrsti obrambi Američanov so bili Češkoslovaki brez moči in so gladko podlegli 1:5 (1:1, 0:3, 0:1). Olimpijski zmagovalci leta 1960 v Squaw Valleyu so bili veliko presenečenje olimpijskega hokej, turnirja, saj so ob koncu osvojili srebrno kolajno. Z zanimanjem se je pričakovala tudi hokejska tekma med glavnima favoritoma za zlato kolajno Sovjetsko zvezo in Švedsko. Sovjetska zveza je le s težavo obranila rezultat 3:3 (1:0, 1:0, 1:3) in onemogočila ponovno presenečenje turnirja. Poljaki, ki so presenetili v kvalifikacijski tekmi, pa so gladko podlegli hokejistom Finske z 1:5 (0:0, 0:4, 1:1). Po prvih tekmah sta se že izluščila dva resna favorita za prvo mesto.
Tretji krog hokejskega turnirja ni poskrbel za nikakršne razplete. Sovjetska zveza je premagala Ameriko, Švedska Poljsko in Češkoslovaška Finsko. Prvi poraz na olimpijskih igrah pa so v četrtem kolu doživeli Švedi, ki so igrali s Češkoslovaško. S porazom 1:2 (0:0, 0:0, 1:2) so izgubili Švedi tudi izglede za najvišje mesto. Sovjetska zveza je premagala Poljsko z 9:3 (4:0, 4:2, 1:1) in obdržala vodstvo z 1 točko naskoka. Amerika je sicer premagala Finsko s 4:1, (2:1, 1:0, 1:0), toda izgledalo je, da eno tekmo pred koncem turnirja nima več možnosti poseči v boj za kolajne. Pred zadnjim kolom je vodila Sovjetska zveza s 7 točkami pred češkoslovaško (6), Švedsko (5) in Ameriko (4).
V zadnji odločilni tekmi za zlato kolajno je naposled Sovjetska zveza premagala reprezentanco Češkoslovaške po manj razburljivi igri z rezultatom 5:2 (2:0, 2:1, 1:1). Glede zlate kolajne so se torej pričakovanja uresničila. Sovjetska zveza je s tem postala trikrat zaporedoma olimpijski zmagovalec in tudi podčrtala nadkriljivo bilanco svetovnih prvenstev. Srebrno kolajno je nepričakovano osvojila reprezentanca Amerike, ker je Švedska izgubila s Finsko 3:4, (2:1, 1:1, 0:2). Švedi so zdrknili na 4. mesto in izpopolnili .katastrofo". Češkoslovaška se je morala zadovoljiti z bronom zaradi poraza v medsebojni tekmi z Ameriko, čeprav je zbrala isto vsoto točk.
Končna lestvica: 1. Sovjetska zveza, razmerje gotov 33:13 in 9 točk; 2. Amerika, 18:15, 6 točk; 3. Češkoslovaška, 26:13, 6 točk; 4. Švedska, 17:13, 5 točk; 5. Finska, 14:24, 4 točke; 6. Poljska, 9:39, 0 točk.
Lestvica skupine B: 1. ZRN, 22:10, 6 točk; 2. Norveška, 16:24, 6 točk; 3. Japonska, 17:16, 5 točk; 4. Švica, 9:16, 2 točki; 5. Jugoslavija, 9:17, 1 točka.
izdajatelj, zatožntk tn lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo tn uprava: 7021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5 50 — Tiska: Založniška tn tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Radio Celovec
Poročila: 5.00 — 4.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.35 Glasba In dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Giasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihaia — 8.15 Oddaja za ženo —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgled! — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 13.55 Lahko noč otrokom — 17.03 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite s! — 17.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročita — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 17.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni
		Avstrija 1
H		
Sobota, 17. 2.: 15.00 ORF-koncert — 14.00 Za otroke
—	14.35 Za družino — 17.00 Obzornik za današnjo ženo — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 12.30 Čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Siovaška folklora — 21.10 šport — 21.40 čas v sliki
—	21.50 Scotland Yard pa molči, kriminalni film. Nedelja, 20. 2.: 14 00 Za otroke — 17.05 Za zbiralce
znamk — 17.38 Veseli zvoki — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Skrivnosti morja — 17.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 17.30 šport — 20.15 Kraj zločina
—	21.45 čas v siiki — 21.55 šport.
Penedetjek, 21.2.: 18.00 Iz zgodovine filma — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije —
17.20	Pregled sporeda — 12.30 čas v stiki in kuiturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Bonanza — 21.10 šola staršev — 21.20 Prometna vzgoja — 22.20 čas v sliki.
Torek, 22. 2.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Sltke iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.55 Grof Luckner — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Kraj za živali — 21.05 Novosti iz fiim-skega sveta — 21.55 čas v sliki.
Sreda, 25.2.: 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Instrumenti tehnike — 11.00 Scotland Yard pa molči, kriminalni film — 14.30 Za otroke — 17.10 Kdo rokodelči z nami — 17.35 Lassie, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 Televizijska kuhinja — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 Čas v sliki in kuiturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Obzorja — 21.05 Delegacija, film — 22.45 čas v sliki.
četrtek, 24. 2.: 10.00 Kaj je evoiucija? — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Uvod v elektronsko računanje — 12.00 British life and Literature — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 športni mozaik — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Tako enostavna pa ljubezen ni, film — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Studioprogram. Petek, 25.2.: 10.00 Slike zveznih dežel: štajerska
—	11.00 Skrivnostni dr. Lao — 18.00 Mednarodni agrarni obzornik — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Arsene Lupin — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki —
22.20	Zakonski možje v mestu, vesel film.
		Jugoslavija
H		
Sobota, 17. 2.: 7.35 šolska oddaja — 14.30 Košarka
—	18.00 Obzornik — 18.15 Plus pet, mtadinski quiz
—	17.15 Mozaik — 17.20 Za konec tedna — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbena križanka — 21.35 Filmska burleska — 21.55 Tekmec — 22.45 Kažipot — 23.05 Poročita.
Nedelja, 20. 2.: 7.00 Madžarski pregled — 7.40 Po domače — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik
—	11.00 Otroška matineja — 11.50 šola smučanja — 11.55 Mestece Peyton — 12.45 Kažipot — 13.40 Zabavno glasbena oddaja — 14.25 Obisk v nedeljo — 14.45 Nekaj veselih in domačih — 15.10 Za konec tedna —
15.40	Hokej — 14.30 Košarka — 18.15 šest žena Henrika Vlil., tilm — 20.00 Dnevnik — 20.30 Srečal sem dekle, komedija — 21.25 Zabavno glasbena oddaja
—	21.40 športni pregled — 22.10 Poročila.
Ponedeljek, 21.2.: 7.05 Odprta univerza — 7.35
šolska oddaja — 11.00 Glasbeni pouk — 14.45 šolska oddaja — 14.45 Madžarski pregled — 17.55 Tobija — 18.15 Obzornik — 18.30 V avtobusu — 18.55 Mozaik —
17.00	Maksimeter — 17.45 Kratek film — 20.00 Dnevnik
—	20.55 Mreže, drama — 21.35 Kulturne diagonale —
22.20	Poročila.
Torek, 22. 2.: 7.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.45 Hanibalovi sloni — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik
—	18.30 Srečanje v studiu 14: Giannl Nazzaro —
17.00	Mozaik — 17.05 Delo z računalniki — 17.30 Mlkro-ekonomika — 20 00 Dnevnik — 20 35 Pouk o ljubezni, švedski film — 22.10 Giasbeni nokturno — 22.25 Poročita.
Sreda, 23.2.: 8.20 šolska oddaja — 14.45 Madžarski pregled — 17.50 Doktor Dolittie — 18.15 Obzornik —
18.30	Po domače — 17.00 Mozaik — 17.05 Na sedmi stezi — 17.30 Naš ekran — 20.00 Dnevnik — 20.35 Tiskovna konferenca — 21.35 Rešitev v zadnjem trenutku — 22.25 Poročila.
četrtek, 24.2.: 7.35 šoiska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 14.10 Glasbeni pouk — 14.45 Madžarski pregled — 17 45 O zajčku, ki je hotel drsati — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Boj za obstanek, film — 18.55 Mozaik — 17.00 Bernstein predstavlja —
20.00	Dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.35 Boc-caccio: O sokolu (Dekameron) — 22.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Poročila.
Petek, 25. 2.: 7.30 šolska oddaja — 14.40 šolska od-doja — 14.10 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 Madžarski pregled — 17.35 Veliki in majhni: Gospodična — 18.15 Obzornik — 18.30 Slovenska poezija 20. stoletja: Josip Murn-Aleksandrov — 18.45 Vzgojna problematika — 18.55 šota smučanja — 17.00 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.30 Kviz 72 —
21.40	Dediščina Alberta Schweitzerja, dokumentarni fiim — 22.30 Poročila.
trg — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.30 Teden srečanj — 13.45 Poskočno in zabavno — 14.00 Zabavni koncert —
14.30	Godba na pihala — 15.30 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Zena v poklicu — 18.35 Mala solistična parada —
18.30	Note in beležke — 20.10 Zveneča Avstrija — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 20.2.: 4.10 Igra na orgle — 7.30 Veselo nedeljsko jutro — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 7 00 Veliki nedeljski zabavni koncert
—	10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 iz domovine — 14.30 Voščila — 14.00 Radijska igra — 17.05 Ljudski koncert
—	18.00 Staroavstrijska slikanica — 17.00 Nedeljski šport — 17.30 Govori deželni glavar Sima — 17.40 Deželni razgtedi — 20.10 Avstrijska railye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeljek, 21.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.05 Pisana jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 7.00 šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroški običaji včeraj i,n danes — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 14.15 Za ženo — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Zabavna oddaja — 18.00 Deželni razgledi —
18.45	Oddaja kmetijske zbornice — 17.05 Srečanje z glasbo — 17.50 Note in beležke — 20.10 Melodije iz oper in operet — 21.00 Avstrijska kovinska industrija
—	21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja. Torek, 22. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.00	Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik —
7.00	Pripovedke iz vsega sveta — 10.15 Dobrotniki človeštva — 10.30 Avstrijska pesem v 20. stoletju —
10.45	Delo s knjigami — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 In ljudje so tako prijetni — 14.30 Dom in šola —
14.45	Koroška dela iz starocelovškega gledališča
—	15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 14.15 Za ženo
—	14.30 Otroška oddaja — 17.10 Avstrijci o Avstriji
—	18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze — 17.05 ..Obrekovalec" — 17.50 Note in beležke
—	20.10 Kar radi poslušamo.
Sreda, 2!. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Pisana jutranja melodija — 7.00 Doživeta zgodovina — 7.30 Vesele note mojstrov — 10.30 Latinska Amerika iz prve roke — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Zborovska glasba — 14.30 Nove knjige koroških za-iožb — 14.45 Koroška pesem — 15.00 štajerske orgle
—	14.15 Za ženo — 14.30 Melodije Franza Leharja in Roberta Stolza — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni rozgledi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev — 17.05 Kjer prepevajo ... — 17.50 Note in beležke — 20.10 ..Prehodna zjasnitev".
četrtek, 24.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Živo gospodarstvo —
7.30	Vesele note mojstrov — 10.30 Osnove za razvoj spora med Vzhodom in Zahodom — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah —-
14.30	Note avstrijskih skladateljev — 14.15 Za ženo
—	14.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetna oddaja —
18.00	Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 17.05 Avstrijska pihalna godba
—	17.50 Note in beležke — 20.10 Lovska ura — 21.00 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 25. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Pisana jutranja melodija — 7.00 šolska oddaja
—	7.30 Klavirska glasba — 10.00 Giovanni Verga
—	10.30 Bodočnost v ogledalu utopične književnosti
—	11.03 Ljudska glasba — 14.30 igra na citre — 15.00 Zborovska glasba — 14.15 Žena v kmetijstvu — 14.45 Ljudske pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna —
18.00	Deželni razgledi — 18.45 Oddaja delavske zbornice — 17.05 Dunaj, melodija mesta — 17.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Smeh je najboljše zdravilo.
Slovenske oddaje
Sobota, 17. 2.: 7.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 20.2.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
Ponedeljek. 21.2.: 13.45 Informacije — Recital Dubravke Tomšič.
Torek, 22. 2.: 7.30 Narodne pesmi in viže — 13.45 Informacije — šport — Otroci, poslušajte.
Sreda, 23. 2.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Ob 170-letnici smrti Jurija Vege, zgodovinska dejanja reformatorja matematike in fizike.
četrtek, 24. 2.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
Petek. 25. 2.: 13.45 Informacije — Domači napevi in viže.
Radio Ljubljana
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 7.00 — 11 0°
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.tt
—	24.00.
Sobota, 12.2.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.3 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — Pihalni orkester RTV Ljubijana — 12.40 Po doma&
—	14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Poj' naši operni pevci — 14.40 Klavir v ritmu — 14 45 knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z 7" samblom Francija Puharja — 18.15 Iz operetne^ sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 17.15 Z c" sambiom Lojzeta Slaka — 20.00 Spoznavajmo s"" in domovino — 21.15 Vedri zvoki za sobotni večer **
22.20	Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmi]" in plesom v novi teden.
Nedelja, 20. 2.: 4.00 Dobro jutro — 4.50 Danes i" vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijs^" igra za otroke — 8.35 Skladbe za mladino — 2.05 S'"* Čanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši —* 3°-25 Pesmi borbe in dela — 11.15 Voščilo — 13.30 Nedelj' ska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 34.05 Zvoki z velikimi orkestri — 14.30 Humoreska tedm —15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opel nega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.40 Lahka gl<"( ba slovenskih avtorjev — 12.15 Glasbene razgledni"'
—	20.00 Zabavno glosbena oddaja — 22.20 Melodij' za lahko noč.
Ponedeljek, 21.2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 GlasbeiF matineja — 7.05 Pisan svet pravljic in zgodb — Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Jurij Grego'" Suita za godalni orkester — 12.40 Pihalni orkestri koncertnem odru — 14.10 Južnoameriške pesmi — 343 Voščila — 15.40 Iz del Johanna Straussa — 34 4° 3 orkestrom Hotlywood Bowl — 17.10 Ponedeljka"" glasbeno popoldne — 18.15 Lepe melodije — 3!j' Z ansamblom ..Dobri znanci" — 20.00 Klopstock '* Goethe v romantični glasbeni literaturi — 22.15 2" ljubitelje jazza — 23.15 Godala v noči.
Torek, 22. 2.: 4.50 Beseda na današnji dan — S * Operna matineja — 7.05 Kako umirajo živalske vr!°
—	7.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 32" Na oboo igra Drago Golob — 12.40 Vedri zvoki ' domačimi onsombii — 14.10 Glasbena tribuna mladi'
—	14.30 Z ansamblom Silva Štingla — 14.40 Mlodinsk' oddaja — 15.40 Pozavnist Branimir Slokar — 34.4 Orkester madžarske RTV — 17.10 Popoldanski sO" fonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 38* Svet tehnike — 17.15 Z ansamblom Maksa Kumra ^
20.00	Prodajaina melodij — 20.30 Od premiere premiere — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 iz "" vejših del skiadatelja Janeza Matičiča — 23.15 Pia*" zvok).
Sreda. 23. 2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena tlneja — 7.05 Nenavadni pogovori — 7.25 Metodi' iz filmov — 7.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz Dvoraka"' opere „Rusalka" — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 2<f mejski zbori pojo: Mešani zbor iz Škofič — 14.30 V°* ščiia — 15.40 Dela naše mlade skladateljske gs"^ racije — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša g!"' bena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih testi""' tov — 18.30 Naš razgovor — 17.15 Glasbene razglej) niče — 20.00 Iz del Richarda VVagnerja — 22.15 festivalov jazza — 23.05 Mala panorama sodob"' turške lirike — 23.15 Jugoslovanski pevci zabav"' gtasbe.
četrtek, 24. 2.: 4.50 Beseda na današnji dan — °-Operna matineja — 7.05 Skrivnostna ceiina AntarktO"
—	7.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov ** 12.10 Iz novejše slovenske operne literature — 32 Igrajo pihalne godbe — 14.10 Poje zbor dunaj*"' ..Sdngerknaben" — 14.30 Z ansamblom Jožeta Ko*" piča — 15.40 Naši mladi mojstri na piholne inst'" mente — 14.40 Orkester belgijske RTV — 17.10 K"" cert po željah poslušalcev — 18.15 Orgle v rttmv "J
18.45	Naši znanstveniki pred mikrofonom — 17.35 ansomblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov ve2" domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slo""" skim pesnikom Cenetom Vipotnikom — 22.15 h"' evropsko avantgardo — 23.15 Jazz — 23.40 Pope"*' na tekočem traku.
Petek, 25. 2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena tineja — 7.05 Radijska šola — 7.35 Od melodije ^ melodije — 12.10 Skladbice in pesmi Karoia Pahe'!
—	12.40 Z domačimi ansambli in godci — 14.10 ^ vam pripoveduje giasba — 14.30 Voščila — 35' Napotki za turiste — 15.40 Zvoki Iz muslclov — 34 Orkester jugozahodnega nemškega radia — 37' človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 3!"* Ogledalo nošega časa — 17.15 Z ansomblom Fra°f Flereta — 20.00 Slovenski zborovski skladatelj! ! evropskimi sodobniki — 20.30 ..Top-pops 13" — 21 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnoč)"
t
Globoko užaloščena sporočam vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem, da nas je moj ljubljeni mož, naš oče in brat, gospod
Hardo Ga!!e
po kratki hudi bolezni nenadoma za vedno zapustil v nedeljo, dne 13. februarja 1972, v 70. letu starosti.
Od dragega pokojnika smo se v tihi žalosti poslovili v sredo, dne 16. februarja 1972.
Prosimo tihega sožalja.
Helena, žena
Celovec, dne 16. februarja 1972.
Friedl, brat Anemarle, sestra
v imenu vseh sorodnikov.