Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič“ Kidričevo Josip Broz — TITO Ob vsaki veliki zgodovinski preobratnici, v vsakem velikem času se rodijo ljudje, ki lahko bolje kakor drugi razumejo surove zakone zgodovine svojega časa, potrebe in hotenja družbe, ki se lahko bolj kakor drugi vglobijo v bistvo dogajanja, ki lahko bolje kakor drugi dojemajo človekove težnje po višjih življenjskih oblikah in interesih ljudstva, ki vse svoje življenje in razum posvečajo boju za svobodo in neodvisnost, za srečo in napredek svojega ljudstva, za dajanje smisla človeškemu bivanju. Za take ljudi pravimo, da so veliki. Mnogo takih velikih ljudi je rodila naša dežela. Vsi naši narodi, vsak posebej, je imel mnogo požrtvovalnih borcev za ljudske pravice, slavnih vojskovodij, politikov, znanstvenikov, nadarjenih ustarjalcev nacionalne kulture in herojev. Njihova imena živijo v izročilih, njih duh pa prehaja iz roda v rod. Skoraj četrt stoletja so vodili to deželo ljudje z omejenim obzorjem, ki so svoje sebične interese postavljali nad interes ljudstva in ki so z željo, da bi se obdržali na oblasti, dušili plemenita čustva in netili ogenj sovraštva med rodnimi brati, da bi v njem zgorele velike ideje največjih duhov naše preteklosti in njihova slavna dela v boju za svobodo in bratstvo med narodi. V tem trdem času, ko so vse pridobitve preteklosti, čast vseh naših narodov, njihova svoboda in obstoj postale vprašanje, ko so brezpravni in zasužnjeni domovini bolj kakor sploh kdaj bili potrebni veliki ljudje, je Jugoslavija imela takega človeka. Ta človek je bil Josip Broz — Tito. Glas o njem se je — med vojno — raznesel po vsem svetu. Mnogi se še danes sprašujejo, kako se mu je posrečilo, da je v najhujših razmerah, v kakršnih se je mogla znajti neka dežela, ustvaril pred vojno močno in enotno politično avantgardo delovnega ljudstva, sposobno se spoprijeti s prihajajočimi dogodki. Da v najhujših dnevih ko je osvajalec vdrl v deželo, prelival nedolžno kri, napadel čast ljudstva, ko je Hitlerjeva moč suvereno vladala Evropi, prvi, in hkrati edini, ni maral priznati tujca za gospodarja, da je popeljal jugoslovanske narode v zmagoslavno vojno in socialistično revolucijo, spravil deželo iz balkanske brezizhodnosti in skupaj z njo splavil v velike vode sveta; da je po vojni navzlic razdejanju premagal ekonomsko zaostalost, uresničil presenetljivo materialno preobrazbo in vpeljal enoten sistem novih samoupravnih in demokratičnih odnosov med ljudmi, za osvoboditev človeške osebnosti in človekovega dela ter revaloriziral človeške vrednosti in dostojanstvo; da je ustvaril trdno skupnost svodobe in enakopravnosti; da je navzlic nezaslišnim pritiskom in blokadam od zunaj ne samo ohranil enotnost in neodvisnost dežele in njen enakopravni status v mednarodni skupnosti, marveč da je tudi na svetovnem torišču priboril Jugoslaviji vpliv, kakršnega ni imela nikoli prej, in mesto v prvi bojni liniji za najnaprednejše ideale človeštva — za mir in človekovo srečo. Ta vrli kovinarski delavec, proletarec, vojni ujetnik, rdeči gardist, delavski zaupnik, komunist, spretni ilegalec in trdovratni kaznjenec, nočni bralec Marxovega »Kapitala«;, ilegalni popotnik s tujim potnim listom, z zakoni preganjani »protidržav-ni« in »protinacionalni element«, drago cenjeni kandidat smrti, upornik in strateg revolucije, kreator koncepta samoupravne družbe in najzanesljivejši porok njenih interesov, marksistični ustvaritelj in arhitekt nove Jugoslavije, ugledni državnik, vzorni graditelj miru in državljan sveta, je bil borec enako v vojni in v miru. Njegovo življenje je zgodovina naših narodov. Njegova Revolucija. Zgodba, ki je svet poprej ni slišal. Branil je detinstvo drugih, čeprav svojega ni imel. V odločilnem zgodovinskem trenutku se je postavil na čelo jugoslovanskih narodov, strnil njihove energije v enotno silo in jih popeljal proti sovražnikom v zmagovito bitko za osvoboditev, za svobodo in vzajemno enakopravnost, za boljše življenje. Šel je spredaj, na čelu kolone. Svoje prsi je izpostavljal kroglam, namenjenim ljudstvu. Korakal je z ranjenci, s tifusnimi bolniki, šel je mimo mnogih pogorišč, šel je skozi valovito Drino, Neretvo, Sutjesko... Prebijal je obroč in kadar vojaški strokovnjaki niso verjeli, da je mogoč prehod, je odbijal sto in sto krvavih naskokov zaslepljene drhali in jekla ter z nezmotljivim instinktom sodobnega vojnega stratega in komandanta vodil partizane od zmage do zmage — celo takrat, kadar so vsi mislili, da je to poraz in gotova smrt — da je med štiriletnimi boji iz Josip Broz Vojskovodja Maršal Tito njih ustvaril moderno vojsko, ki je prinesla svobodo deželi in njenim izmučenim narodom. Poznal je dušo ljudstva, iz katerega je izšel, hotenja razreda, ki mu je pripadal, njegovo avantgardo, ki jo je spremenil v borben odred, marksistično znanost, ki je ni imel za dogmo, marveč je videl v njej navodilo za akcijo, poznal je zakone revolucije, ki ji je dal human značaj, strategijo in taktiko vojskovanja, prednosti in pomanjkljivosti sovražnika, znal je formulirati prave naloge v sleherni fazi razvoja in ob pravem času potegnil prvo potezo. Globoko je zaupal razredu, partiji, ljudstvu, najbolj pa človeku. Zato je zmagal, on in oni. Za vse te zasluge je prejel od Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije največje priznanje — ime narodnega heroja. To je bilo 19. novembra 1944, mesec dni po zadnjem naskoku na Kalimegdan, ko je še bilo slišati grmenje topov s Sremske fronte, ko so vojna poročila vrhovnega štaba še poročala, da se boji v mnogih krajih nadaljujejo z nezmanjšanim ognjem. Malokdo je takrat vedel, da prejema to najvišje jugoslovansko vojno odlikovanje, ustanovljeno z ukazom vrhovnega komandanta NOV in POJ 15. avgusta 1943, najbolj zaslužen vojščak dejansko šele za petdesetimi drugimi heroji vojske, ki jo je ustvaril, vodil in poosebljal. Ko pa se je prelivanje krvi ustavilo, ko je osvobodil svojo deželo in svoje narode, se je prepustil miru. Odpravil se je po deželi, hrabril ljudi, vlival vero v lastne sile, utiral nove poti, še bolj utrjeval .človeške razsežnosti revolucije ter varoval njeno kontinuiteto. Popotoval je v daljnje dežele in med narode, iskal in ustvarjal prijatelje, utrjeval bratstvo, enotnost in enakopravnost med velikimi in malimi tako doma kakor tudi zunaj. Zanj je ČLOVEK bil in o-stal največja vrednota. Zato je tudi družbi, ki jo je ustvaril, Tito govori I. proletarski brigadi Na položaju dal ta človeški in humani značaj. Nikoli se ni zadovoljil z doseženim in ni spal na lovorikah, čeprav bi imel razloge za to. V njegovem velikem delu je utelešeno vse tisto, kar je v tej izmučeni deželi bilo najplemenitejše in najlepše. S svojim velikim umom in s predanostjo stvari ljudstva je dosegel, da so se uresničile stoletne težnje vsakega našega naroda posebej in vseh skupaj, da so se uresničile vse plemenite zamisli in tisto, v kar so verovali, za kar so se bojevali in v imenu česar so umirali najboljši sinovi te dežele. (iz knjige Tito in mi) Kovinar V naših mislih in srcih boš živel večno! Iz Tvojih misli in dejanj smo črpali moč, ki nas je vodila k prepričanju, da je najlepša pot lastna pot. Naša ljubezen do Tebe je rasla iz Tvojega spoštovanja človeka in dela, naše zaupanje v Tebe pa iz Tvoje vere v nas. Ti si nas učil in naučil, da ni svobode človeka brez svobode ljudstva, da ni svobode brez miru, pa tudi ne miru brez svobode. Sodelovanje, zasnovano na zaupanju Soborca S tovarišem Titom sem se prvič srečal leta 1934 v L|ubl|ani. ko je šel ilegalno v inozemstvo. Sodeloval je pri delu prve konference Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo po nastopu šestojanuarske diktature. To je bilo nekaj mesecev po njegovem prihodu iz zapora. Kakšni so bili moji vtisi iz tega prvega srečanja? Da bi jih lahko opisal, moram najprej povedati nekaj besed o mojih vtisih s srečanj z drugimi l|udmi, ki so takrat prihajali v Slovenijo, in to kot člani partijskega vodstva v inozemstvu ali pa kot inštruktorji centralnega komiteja. Ker smo imeli slabe izkušnje z nekaterimi inštruktorji in predstavniki CK KPJ, smo bili v tistem času precej nezaupljivi do vseh, ki so prihajali k nam iz inozemstva, in lahko bj rekel, tudi do tehničnih zvez, ki so nas povezovale s centralnim komitejem. Zaradi njih je prihajalo do pogostih vdorov policije v naše partijske orgar izacije. Večina teh ljudi je zelo slabo ali nič poznala dejanske razmere, v katerih so delale in se borile partijske organizacije v domovini, vključno v Sloveniji, in zato nam pri našem delu ni mogla pomagati. Nekateri med njimi so delali po utrjenem vzorcu komin-teme. Ta vzorec je veljal za ilegalno partijsko delo v celi Evropi. Zato so bili vedno pripravljeni deliti razne recepte, nasvete in direktive, ne ozirajo se na to, ali so te direktive zares ustrezale dejanskim pogojem dela v domovini in posebno v Sloveniji. Vse to je bila večinoma posledica dolgoletnega bivanja posameznih članov vodstva v inozemstvu, pri čemer so postopoma izgubili zvezo s stvarnostjo v domovini. Poleg tega je bilo v tem času tudi delo kominterr e obremenjeno s hudim sektaštvom in birokracijo. Vse to je imelo za posledico, da so na posamezne komuniste v emigraciji bolj vplivale razmere v kominterni kot pa razpoloženje partijskih kadrov in revolucionarnih množic v domovini. Razumljivo je, da so partijske organizacije v domovini in cela partija zaradi takš-r.eaa stanja nosile zelo težk*4 breme. Tito je name napravil zelo dober vtis, posebno zaradi tega, ker se je močno razlikoval od te vrste ljudi. Ni dovolil, da bi ga karkoli ločilo od osnov delavskega gibanja, in pa vedno ie ostal revolucionar. Niti najmanj ni bil obremenjen s t. I. »uradniško revolucionarnostjo«, ki je bila posledica takratnega načir.a dela kominterne. Vtis, ki ga je napravil na nas, ko smo se z njim prvič srečali leta 1934, a še posebno po njegovi udeležbi na pokrajinski konferenci v Goričanah pri Medvodah, je bii čisto drugačen od vtisa, ki so ga na nas napravili nekateri drugi funkcionari). Tito ni prenesel izdelanih vzorcev partijskega dela brez ozira na pogoje dela. Vsaka vrsta shematičnosti mu je bila povsem tuja. Tito ni kar tako od nekod prišel, da bi nam pridigal, kako moramo delati, potem pa bi spet odšel. Skupaj z nami je sedel in razmišljal. Skupaj z nami je sodeloval v kritični analizi družbe in partijskega dela ter nam pomagal iskati način, kako bi se partija najširše in najtesneje povezovala z delovnimi množicami ter se rešila ozkih sektaških skupin. Te so uporabljale revolucionarne fraze, kar se je dogajalo kar pogosto, pri tem pa niso znale poiskati načina in poti do, da tako rečem, srca širokih delovnih množic. Titova politična stališča so nam bila blizu in razumljiva, ker smo imeli občutek, da izhajajo iz naše stvarnosti in ne iz nekakšne šablonske uporabe politike kominterne, oziroma iz neke politike, ki se je uporabljala zunaj dejanske revolucionarne prakse naše partije v sami domovini. Verjetno je na Tita vplivalo tudi to, da je bil v zaporu, ne pa v emigraciji, ter je na ta način bil bolj tesno povezar. z živim revolucionarnim delom v domovini. Toda glavni vzrok je bil v njegovem značaju, ki se je upiral vsakemu dogmatizmu. Prav zaradi tega je pozneje, ko je prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavie, Tito predstavljal za nas neizpodbitno avtoriteto. Pa ne samo zaradi same funkcije, temveč zato. ker smo se zavedali, da vnaša v partijo nekaj novega, zares revolucionarnega in neodvisnega od sistemskih receptov in vzorcev. Na tej osnovi je novemu vodstvu s Titom na čelu uspelo v razmeroma kratkem času izoblikovati enotno idejo in politično osnovo za delo Komunistične partije Jugoslavije in to v razmerah vedno večje nevarnosti vojne in napada na neodvisnost narodov Jugoslavije. To je bila hkrati tudi osnova za odpravo ostankov frakcionaštva v Komunistični partiji Jugoslavije. V času tega najinega sodelo-. vanja, pa tudi na sami partijski konferenci v Goričanah tovariš Titn ni na hitro razsojal Dosa-meznih problemov, temveč se je vanje poglabljal, poslušal vse razlage in šele nato povedal svoje mišljenje in predloge. V Slovenijo je prihajal pogosto ter je zato imel priložnost temeljito spoznati pogoje za partijsko delo. Na terenu pri nas v Sloveniji je zato vladalo prepričanje, da pozna probleme prav tako dobro kot naši tovariši, zato so bili njegovi predlogi za reševanje teh problemov zelo cenjeni. V osebnih odnosih ie bil Tito vedr.o direkten, človeški in tovarišic. Mislim, da je med nama že takrat vzniknilo tisto medsebojno razumevanje, ki je pozneje bilo osnova za tesnejše sodelovanje. In enako je bilo z mnogimi drugimi tovariši iz takratnega partijskega vodstva v Sloveniji. Na vse nas, ki smo sodelovali na razgovorih in raznih konferencah, katerih se je udeležil tudi tovariš Tito, je naredil čisto določen, globok vtis. Poznejša srečanja in skupno delo so to še bolj potrdili. Edvard Kardelj — 1934 Tito je 8. februarja 1953 obiskal hudo bolnega Borisa Kidriča Predsednik Tito je drugič obiskal našo tovarno leta 1958 Ob obisku tovariša Tita v Ptuju leta 1969 Utemeljitelji neuvrščenosti Tito, Naser in Nehru T o variš Šegula se spominja Titovega obiska v TGA Težko mi je v tem trenutku zbrati misli in doživetja strniti v celoto. Imel sem enkratno priložnost, da sem kot predsednik delavskega sveta TGA pozdravil tovariša Tita pred skladiščem glinice. Tovariš Tito si je z velikim zanimanjem ogledal celotni proizvodni proces in se kasneje zadržal z nami v daljšem razgovoru v obratu družbene prehrane. V tistem obdobju, ko je bil tovariš Tito pri nas, je bilo zelo težko prodati aluminij, ker nismo imeli urejenih prodajnih in tržnih odnosov. Takrat je bilo nakopičeno na zalogi preko šest tisoč ton aluminija, kar je predstavljalo veliko breme za TGA, čeprav so bili proizvodni rezultati dobri. Tovariša Tita je zanimalo, kje so vzroki za to, da aluminija ne moremo prodati. Dal je vrsto predlogov za razvoj aluminijske industrije v Jugoslaviji. Dejal je. da je aluminij kovina bodočnosti, ki jo bomo vedno uporabljali doma in plasirali na svetovnem tržišču, zato je potrebno razvijati predelovalno industrijo in urediti tržne odnose. Naštel je nekaj proizvodov, ki jih takrat še nismo poznali (okna, vrata), danes pa so že nepogrešljiv del naše industrije. S Titom smo razpravljali tudi o razvoju samoupravljanja in o organizaciji dela pri nas. Velikokrat je poudaril, da moramo posvečati vso pozornost človeku, delavcu, samoupravljaicu in skrbeti zanj, da se bo strokovno in samoupravno vzgajal. To je le nekaj utrinkov iz spominov, ki so po tolikih letih še živo pred menoj. Titove ideje in predlogi, ki jih je dal tudi v našem kolektivu so se uresničili, saj so zrasle velike in sodobne tovarne aluminija (Titograd. Šibenik). žal pa TGA ne predstavlja več prvega giganta, ampak je s svojimi kapacitetami na zadnjem mestu. Ne morem pozabiti Titove prisrčnosti. preprostosti, dalekovidnosti in tudi duhovitosti. To je bil eden najsrečnejših trenutkov mojega življenja. aluminij 3 lum ■ ■ lzda|a delavski svet Tovarne glinice In alumlnl|a »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljalo: Viktor Markovič Vera Peklar — odgovorna urednica, Srdan Mohorič, D|ord|e Panzalovič, Viktori|a Petauer, Stane Medlk — Fotografile: Sto|an Ing. — Tehnični urednik FrančeK štefanec — Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Mursko Soboto — Člani kolektiva dobivalo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo. Naklada 2.700 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. - predsednik. Kerbler. dipl. In upoko|enci oktobra 1975. Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič“ Kidričevo PONOSNA PRAZNIKA »Leto začetka revolucionarne borbe, enainštiri-deseto, bo večno živelo v zgodovini naših narodov, kot neprimerljiv simbol njihovega trpljenja in kljubovanja, njihovega suženjstva in svobode, njihovega umiranja in rojevanja, njihove slave in ponosa »BRATSTVA IN E-NOTNOSTI«. TITO Te besede pokojnega tovariša TITA, nas v mislih brez dvoma popeljejo daleč nazaj v zgodovino našega narodnoosvobodilnega boja za našo svobodo ter neodvisnost — za bratstvo in enotnost kot si ga je zamislil in tudi uresničil tovariš TITO. Devetintrideset let nas že ločuje od tistih usodnih dni, ki nas bodo za vse čase spominjali na našo revolucionarno preteklost, na dni, ko je pričel boj za biti ali ne biti, boj za enakopravnost narodov in narodnosti, boj za tisto kar so naši narodi in takrat nepriznane narodnosti vzele za resno in zahtevno, boj za tisto kar je stalno in vedno povdarjai naš pokojni tovariš TITO. Če ne bi bilo takrat TITA, ne bi bilo dcnes svobode ne enakopravnosti, ne bratstva in enotnosti ?a katero se je prav on najbolj zavzemal in si najbolj želel, da bi tudi po njegovi smrti ostalo tako. In tako je in bo tudi vedno ostalo. Če govorimo o predhodnih dveh pomembnih praznikih, potem vsekakor (Nad. na 2. strani) (Nad. s 1. strani) PONOSNA PRAZNIKA nismo mogli mimo vsega tega kar je za vse nas storil pokojni tovariš in naš ljubljeni vodja TITO. To je ime, ki bo ostalo za večne čase zapisano z zlatimi črkami ne le naše zgodovine, ampak tudi o-stalih delov sveta. To je ime brez katerega ne moremo mimo obeh praznikov, ki sta pred nami. Četrti julij DAN BORCA in Dvaindvajseti julij DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, sta brez dvoma praznika, ki jima ne gre prezreti pozornosti ter njune pomembnosti. Ko se namreč spominjamo teh težkih dni oziroma sedaj že za nas pomembnih obletnic, se istočasno spominjamo tistih dni, ko se je v naših srcih kovalo tisto kar si je najbolj želel pokojni tovariš TITO — bratstvo in enotnost. V kakšnem nezavidljivem položaju smo se znašli tistega težkega leta 1941 vemo vsi (najbolj seveda še tisti, ki smo to doživljali), ki sicer še nismo slutili povsem kaj se dogaja in kaj se bo dogodilo, vendar smo že takrat slišali tudi besede: »Svoboda je pred nami, le z bojem proti sovražniku«. To je sicer danes, po 39. letih, težko dojemati in se zamisliti v tiste težke čase, toda zgodo- vina je le ena in ta je tudi na svojih straneh zapisala mnogo o naših bojih in žrtvah za svobodo. Vemo kaj je za nas četrti julij dan borca, vemo kaj za nas Slovence pomeni dan 22. julij 1941, toda spomini ne smejo obledeti in morajo ostati za večne čaše naš simbol boja za svobodo in neodvisnost za katero pa se moramo zahvaliti prav našemu ljubljenemu tovarišu TITU, ki ni nikoli omahoval, niti pred najtežjimi nalogami, ki mu jih je dala partija. Vsi dobro vemo, da so se že meseca julija 1941 začeli boji na mnogih straneh Jugoslavije Uspešne akcije partizanskih odredov v Srbiji, črni gori, Bosni in Hercegovini in v delu Hrvaške so že poleti in jeseni 1941 prerasle v široko gibanje odpora proti osvajalcem in domačim iždajalcem. Seveda tudi mi Slovenci nismo stali križem rok, saj smo prav pod vodstvom tovariša Tita, Kardelja, Kidriča in ostalih pričeli z oboroženim bojem proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Partizani so že v samem začetku zadajali hude udarce vsem okupatorskim in kvisliškim silam, ki so bile presenečene saj na tak odpor niso bile pripravljene. Ta dva praznika nam bosta ostala v trajnem spominu, predvsem še v letošnjem žalostnem letu. Franc MEŠKO Obnova hladilnega stolpa Tudi mi moramo vedeti več o kolektivnem delu ter odgovornosti O kolektivnem delu in odgovornosti prav v zadnjem času vse več slišimo in smo mu že tudi prisotni prav po smrti našega dragega predsednika tovariša Tita. Že mnogo pred svojo smrtjo nam je dokazoval smernice za takšno delo, katero mora biti še en dokaz in odraz naše trajne zvestobe idealom tovariša Tita, da še naprej stopamo po njegovi poti s polno mero odgovornosti, da delamo za našo socialistično samoupravno družbo. Pri vsem tem pa seveda še najbolj mislim na kolektivno delo in odgovornost v OO ZKS v TOZD in DS SS ter DO in SOZD UNIAL. Osnovna organizacija ZK mora biti temeljna organizacijska oblika za idejno poenotenje in akcijski dogovor komunistov. Povsem razumljivo je, da mora biti njeno delovanje še posebno usmerjeno v tiste osnovne vsakdanje probleme s katerimi se nenehno vsak dan z njimi srečujejo delovni ljudje in občani. OO ZK mora biti sposobna analizirati konkretno problematiko, ki prihaja do pravega izraza prav v samoupravni in politični praksi delovnih ljudi. Sama usmeritev osmega kongresa ZK Slovenije mora biti osnovno vodilo komunistom tudi v naši delovni organizaciji. Ponekod so se že z vso vnemo in odgovornostjo lo- tili vprašanja kolektivnega dela v svojih OO ZK ter delitve dela in seveda tudi odgovornosti, ki pa mora biti osnovno napotilo prav komunistpm v delovnih sredinah — v združenem delu, krajevni skupnosti in občini. Ponekod so že imenovali stalne petčlanske komisije za družbenoekonomske odnose, za idejnopolitično delo in za samoupravljanje ter kadrovsko komisijo z določenim programom dela v skladu s sklepi šeste seje Centralnega komiteja ZKS Seveda se lahko imenujejo tudi nekatere občasne komisije, če to narekuje ter zahteva sama narava dela za posebne naloge, lahko pa tudi sekretariat OO ZK določi posamezne člane OO ZK za opravljanje trajnih nalog pri reševanju določenih prisotnih problemov. Če se zavedamo dejstva, da morajo biti vse metode dela OO ZK usmerjene v družbeno delovanje slehernega člana ZK, potem bi naj na tak način pritegnili v razne aktivnosti čimveč članov ZK. Prav v tej smeri je na- mreč moč pričakovati tudi večjo učinkovitost OO ZK, saj bodo razni sestanki, konference ter druge oblike sestajanja članstva brez dvoma mnogo bolje pripravljeni in bo njihova vsebina resničen in popoln odsev temeljnih potreb in interesov vseh delavcev. Vsekakor se tukaj naj ne bi šlo le za formalno ustanovitev komisij, ampak predvsem možnost ter nujnost, da pride v njih do živahne aktivnosti imenovanih pa tudi drugih komunistov v -OO ZK, kar še posebno velja za tiste člane ZK, ki niso dovolj vključeni v družbenopolitično življenje, saj bi prav to moralo poglabljati, širiti in usmerjati delo in s tem jasno tudi odgovornost posameznih članov. V mnogočem tem je pravzaprav morda potrebno videti še mnogo več, saj so prav takšne in podobne oblike aktiviranja komunistov tudi še kako pomemben korak v prizadevanjih za uresničitev pobude pokojnega predsednika republike in predsednika ZKJ tovariša Tita o kolektivnem delu, vodstvu in odgovornosti v sleherni osnovni organizaciji Zveze komunistov. Posebno pomembno je pri vsem tudi vprašanje odgovornosti za delovanje in akcijsko in idejnopolitično učinkovitost, ki je ne more imeti le sekretar ali sekretariat, ampak prav sleherni član ZK, kar pomeni, da mora priti do ustrezne delitve dela, saj bi bilo popolnoma napak, če bi aktivnost v tej smeri bila odvisna le od enega ali pa sedemčlanskega sekretariata. Enako napak pa bi bilo tudi, če bi sekretariat postal le nekakšen posvetovalni organ sekretarja, ne pa vodstvo organizacije v katerem ima prav vsak član določeno nalogo in odgovornost. Seveda bo potrebno o kolektivnem delu v naših OO ZK v TOZD še razpravljati ter se konkretno dogovoriti za oblike delitve dela in odgovornosti za prav sleherno OO ZK in slehernega člana iZKS in ZKJ. France MEŠKO 888888888888888888888888888888888888 Vedno uporabi delu primerno orodje 388888888888888888888888888888888888 aluminij 2 Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v SR Sloveniji INFORMACIJA O PROBLEMATIKI IN RAZVOJU TITOVEGA SKLADA V SRS V aprilu 1973. leta je bil sklenjen med ZKJ, SZDL Jugosldvije, Zvezo sindikatov Jugoslavije, ZMJ, Zvezno skupščino SFRJ in Gospodarsko zbornico Jugoslavije, družbeni dogovor o u-stanovitvi Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok: Ta sklad je bil deklariran kot splošno Jugoslovanski sklad, v okviru katerega se ustanovijo Titovi skladi v republikah in avtonomnih pokrajinah. V SR Sloveniji se je Titov sklad konstituiral koncem decembra 1974. leta, ko so bila sprejeta pravila o delu Titovega sklada v SRS. Družbeni smoter TS je povzet v 1. členu Pravil, ki glasi: »Delavci in delovni ljudje, njihove organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije in družbenopolitične skupnosti v SR Sloveniji, ustanavljajo Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev, da bi na osnovi solidarnosti zagotovili izobraževanje mladim delavcem in otrokom delavcev, ki so dosegli izjemne delovne oz. učne uspehe in s svojim družbenopolitičnim delovanjem dokazali pripravljenost da sledijo poti tovariša Tita v izgradnji naše socialistične skupnosti«. Po določilih teh pravil so štipendije Titovega sklada namenjene mladim delavcem iz neposredne proizvodnje in iz drugih organizacij združenega dela, če imajo v njih ti delavci enak družbenoekonomski položaj kot delavci v neposredni proizvodnji niso starejši od 30 let, imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj, aktivno delajo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, dosegajo v svojem delu nadpoprečne delovne rezultate in so aktivni na področju novatorstva in iz-najditeijstva ter učencem in študentom iz družine delavcev v neposredni proizvodnji, ki so vključeni v redno usmerjeno izobraževanje, so aktivni v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah in dosegajo v šoli nadpovprečne rezultate ter so aktivni v gibanju »znanost, mladini« ali drugih interesnih dejavnostih. Titov sklad v SRS je o-pravil prvi razpis štipendij za šolsko leto skup- no pa je opravil pet razpisov. V prvih treh razpisih je razpisoval po 120 štipendij v šolskem letu, v zadnjih dveh šolskih letih pa po 200 štipendij. V prvih razpisih je bil odziv zelo skromen. V zadnjih treh letih so organi sklada sicer sprejeli dovolj kvalitetnih predlogov za štipendije iz vrst otrok delavcev (pri čemer gre zasluga predvsem vodstvom šol in organizacijam ZSMS na šolah ter obč. konferencam ZSMS), dokaj pa je zatajil odziv za štipendiranje mladih delavcev, kar je posebej zaskrbljujoče, ker se je prav štipendiranju mladih delavcev dajal pose ben poudarek, razpisovalo večje število štipendij in razpisovalo posebej štipendije za izobraževanje ob delu. V šolskem letu 1979-80 štipendira Titov sklad v SR Sloveniji 370 štipendistov, od tega 82 mladih delavcev. V zadnjih dveh šolskih letih je število štipendistov bistveno narastlo, ker se je zaradi pomanjkanja predlogov iz vrst mladih delavcev podeljevalo več štipendij učencem in študentom. Sicer pa je bilo skupno število štipendistov sklada naslednje: — v šolskem letu 1975-76 93 štipendistov — v šolskem letu 1976-77 88 štipendistov — v šolskem letu 1977-78 61 štipendistov — v šolskem letu 1978-79 294 štipendistov Z ozirom na povečanje štipendistov in sorazmerno visoke štipendije se povečujejo tudi potrebna sredstva za izplačevanje štipendij sklada. Ta sredstva, ki se sicer zagotavljajo iz združenih sredstev za štipendiranje, znašajo v koledarskem letu 1979 14,417670 din, računa pa se, da bo v tekočem letu potrebno približno 18,122.087 din (odvisno od tega, koliko štipendij bo raz- (Nadaljevanje na 4. strani) Pred montažo Montaža opreme v novi livarni Ogrodje aluminij 3 Odvod plinov Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v SR Sloveniji Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MAJU 1980 V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Miroslav Kmetec, Franc Vidovič, A-lojz Mislovič, Ibro Karišik, Jožef Hliš, Branko Ranfl, Stanislav Kociper, Alojz Zebec, Janez Arnuš, Albin Topolovec in Mirko Čuš V TOZD VZDRŽEVANJE: Mirko Fruk V TOZD PROMET: Anton Širovnik V TOZD TOVARNA GLINICE: Franc Leskovar, Darko Simič, Anton Jeza, Albin Topolovec in Alojz Kolednik V DS SKUPNIH SLUŽB: Marija Galun, Jožefa Goj-čič, Neža Kramberger, Brigita Dorič in Zdenka Krumpak V TOZD LLBK TRBOVLJE: Fadil Popalovič in Mladen Rokvič IZ JLA SO SE VRNILI: Jože Prevolšek DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MAJU 1980 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Darko Bigec, Franc Svenšek, Franc Zupanič, Alojz Mislovič, Željko Trop, Danilo Reihss in Gojko Ličina IZ TOZD PROMET: Stanislav Kores IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Albin Topolovec IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Milan Kokot IZ TOZD KONTROLA KVALITETE: Herman Do-nik IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Tatjana Zupanič UPOKOJENI: Jakob Vindiš iz TOZD Tovarna glinice (Nadaljevanje s 3. strani) pisanih v prihodnjem šolskem letu in s kakšnim u-spehom bodo štipendisti zaključili to šolsko leto. Ocenjujemo, da smo kljub velikim problemom in nekaterim ponavljajočim se dilemam dosegli v preteklem obdobju, zlasti v zadnjih dveh letih, znaten napredek. Titov sklad je vse bolj razumljen kot inštrument delovnih ljudi in občanov, s pomočjo katerega le-ti o-mogočajo svojim najbolj nadarjenim in družbenopolitično aktivnim mladim delavcev in otrokom delavcev, da se izobražujejo in usposabljajo za pokiice, ki so združenemu delu najbolj potrebni. Zato se je uveljavila praksa, da se na razpis ne prijavljajo kandidati sami temveč pripravljajo predloge za podelitev štipendije samoupravne sredine, samoupravni in družbenopolitični organi v TOZD, KS, šojah, skupnostih in drugod. Čeprav še ne povsod, se ocene o primernosti kandidatov sprejemajo po samoupravni poti in ne le na osnovi izjav in ocen posameznih nadrejenih delavcev, vzgojiteljev in družbenopolitičnih funkcionarjev, ki podpisujejo pismene predloge. Uveljavlja se princip, da se štipendisti Titovega sklada v času prejemanja štipendije pogodbeno vežejo na delovno sredino, iz katere izhajajo, oziroma v kateri bodo združevali delo po končanem izobraževanju. Čeprav se je ob zaključku šolskega leta ukinjalo izplačevanje štipendij zaradi neizpolnjevanja pogojev precejšnjemu številu štipendistov, se je raven učnih u-spehov močno izboljšala, kar tudi dokazuje na kvalitetnejše in primernejše kadrovanje in na odgovornejši odnos štipendistov do svojih obvez. V prvi generaciji štipendistov je uspešno končalo šolanje komaj dobra polovica, po zaključku šolskega leta 1976-77 je izgubilo štipendije okoli 20 odst. štipendistov, po zaključku šolskega leta 1978-79 pa je izgubilo status štipendistov okoli 12 odst. štipendistov, Pri veliko razpravah glede kriterijev je prevladalo mne- nje in je prevladovala temeljna usmeritev, da je Titov sklad obrnjen k izobraževanju in usposabljanju posebno nadarjenih in družbeno angažiranih mladih delavcev in otrok delavcev in da je le posebna nadarjenost, izražena v rezultatih dela oziroma učenja, pogoj za izbiro kandidatov za štipendiste sklada. Glede na to so prisotna naslednja dejstva: — da štipendira Titov sklad sorazmerno majhen del delavcev in učencev ter študentov, saj so razmerja med razpisanimi štipendijami in možnimi kandidati 200 štipendij na več kot 400.000 mladih delavcev, učencev in študentov, kolikor jih dela in študira v SR Sloveniji; — da nudi sklad svojim štipendistom razmeroma u-godne materialne pogoje študija; — da morajo zato ti štipendisti zaradi takih pogojev študija v svojih sredinah opravičevati svoj izbor med štipendiste sklada z ustreznimi učnimi rezultati in družbenopolitično angažiranostjo. Potreba, da se v republikah in pokrajinah celoviteje ovrednoti delovanje Titovih skladov in vskladi njihovo delovanje z družbenoekonomskim razvojem, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, je prisotna že dalj časa. Direkten povod za to, da se pristopi k spremembi sklada pa je dal maršal Tito v aprilu leta 1979, ko je sprejel delegacijo Titovega sklada. Priporočal je predvsem dvoje, da je treba zagotoviti stalnost poslovanja sklada v smislu stalnih In zagotovljenih finančnih virov in da je potrebno razširiti možnosti za pridobitev štipendij Titovega sklada za vse delavce, kmete in delovne ljudi ter njihove otroke. Tako bo potrebno proučiti mesto in vlogo Titovega sklada v sistemu štipendiranja in v procesu reforme I-zobraževanja oz. kot sestavni del usmerjenega izobraževanja. Ob smrti predsednika Tita je bilo do vključno 20. maja darovano v Titov sklad v SR Sloveniji 5,090.928 din, v SFRJ pa preko 4 milijarde dinarjev. Novost pri letošnjem razpisu štipendij Titovega sklada je ta, da je zraven 200 razpisanih štipendij tudi 20 štipendij za mlade delavce, ki začasno bivajo v tujini, (celoten razpis štipendij Titovega sklada je bil objavljen v glasilih z dne 26. 5. 1980), zato na tem mestu ne bom obravnaval podrobnosti razpisa, ker so v njem navedeni kriteriji, postopek za podelitev štipendij, pravice in obveznosti štipendistov in podobno. Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije je dne 21. maja 1980 sprejela predlog valorizacije štipendij Titovega sklada, ki znaša 25,2 odst od 1. 1. 1980 dalje. Tako znašajo štipendije o-trok delavcev Titovega sklada: UČENCI Doma 2.246,00 din Vozači 2.592,00 din V domu 3.368,00 din pred valorizacijo 1.794,00 din pred valorizacijo 2.070,00 din pred valorizacijo 2.691,00 din ŠTUDENTI Doma 3.628,00 din Vozači 3.804,00 din V domu 4.750,00 din pred valorizacijo 2.898,00 din pred valorizacijo 3.174,00 din pred valorizacijo 3.794,00 din Mladim delavcem se štipendija določa vsako leto v višini poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji u-radno ugotovljenega za preteklo leto in se jim začne izplačevati, ko je ta objavljen v uradnem listu. Mladi delavci iz dela 7.393.00 din prej 5.903,00 din Mladi delavci ob delu 3.696.00 din prej 2.951,00 din Ob zaključku pozivam organizacije ZSMS v TGA, sindikalne podružnice v TOZD ter organizacije ZK, da proučijo razpis za podelitev štipendij "Titovega sklada ter skupaj z organizatorjem izobraževanja ter kadrovsko službo v TGA pregledajo vse možnosti pri svojih štipendistih, ki se šolajo ob delu in iz dela ter ostalih štipendistih (glej razpis!), v kolikor so izpolnjeni pogoji razpisa pri posameznikih, da jih predlaga za kandidata štipendista Titovega sklada Predloge je potrebno poslati skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma v občini Ptuj z vsemi obrazložitvami o kandidatu. Ivo Tušek Kako do stanovanja? ni krediti pri banki: le-ta dodeljuje kredite po veljavnih pravilnikih oziroma natečajih, ki jih objavi samoupravna stanovanjska skupnost občine Maribor. Ustrezna pogodba o varčevanju ali vezavi lastnih sredstev določa pogoje in način, kako lahko dobimo stanovanjski kredit Seveda pa moramo imeti pred uveljavljanjem zahtevka za kredit urejeno vso ustrezno dokumentacijo, med katero spadajo tudi dokazila da smo kreditno sposobni, torej sposobni za odplačilo kredita. Če pa nam pomaga pri reševanju našega stanovanjskega problema tudi organizacija, v kateri smo zaposleni, ima le-ta prav tako možnost, da veže višek stanovanjskih sredstev pri banki in si po določeni dobi pridobi pravico do kredita, ki ga lahko porabi za nakup novih družbeno najemnih stanovanj ali ga razdeli v obliki stanovanjskih kreditov med svoje delavce, ki gradijo ali rekonstruirajo individualne stanovanjske hiše ali kupujejo nova stanovanja. KREDITNA BANKA MARIBOR, sektor za kreditiranje stanovanjsko-komunal-ne izgradnje Rojstni dan praznuj doma, ne na delovnem mestu sti odvisna od tega, na kakšen način si bomo rešili svoj stanovanjski problem. Možnosti je več. 1. NAKUP STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI, kjer moramo najprej izbrati ustrezno stanovanje pri proizvajalcu stanovanj in si ga čimprej rezervirati, saj je povpraševanje po stanovanjih veliko. Ob sklenitvi pogodbe je treba plačati 30-od-stotni avans, razliko do končne cene pa pred vselitvijo. Kredite je možno pridobiti na osnovi namenskega varčevanja po končani dobi varčevanja (najmanj dve leti) ali na osnovi vezave dinarskih ali deviznih sredstev, kjer se kredit pridobi takoj. Večji del sredstev si lahko zagotovimo s prijavo na natečaj iz združenih sredstev. V tem primeru, ko se pojavimo na natečaj sami kot kupec stanovanja ali ko nas prijavi organizacija, kjer smo zaposleni, lahko računamo na največ 50 odst kred.ta cd vrednosti standardnega stanovanja — odstotek jo odvisen cd poprečnega dohodka na družinskega člana (čim višji je doho-d-k, manjši je kredit in večja je obvezna lastna udeležba). Za kritje celotne kupnine nam del sredstev lahko prispeva tudi organizacija, kler smo zaposleni. 2. GRADNJA STANOVANJSKE HIŠE V LASTNI REŽIJI Pri tem si lahko pridobimo kredite že za nakup stavbnega zemljišča, ki ga prodaja občina ali za to pooblaščena organizacija, in za plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča Seveda pa je za pridobitev kredita pri banki potrebno namensko varčevanje ali vezava lastnih sredstev. Možnost je še pridobitev kredita na natečaju iz združenih sredstev, ki je tudi za ta namen objavljen enkrat let- Eden izmed temeljnih poudarkov stališč, sklepov in priporočil skupščine SRS za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov stanovanjskega gospodarstva v naši republiki je uveljavljanje načela, da mora vsakdo v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer. To velja tako za pridobivanje pravice do uporabe družbenega stanovanja ko» za nakup stanovanja. Praviloma rešuje vsako TOZD oziroma delovna skupnost stanovanjsko vprašanje delavca skupaj z njim na način, kot ga določijo delavci te temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti v svojem planu ter v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Načini, poti in možnosti za reševanje stanovanjskih problemov so različni. Zato je strokovna služba Kreditne banke Maribor pripravila sestanek, ki v zgoščeni obliki poiasnjuje, kako do stanovoma. žeba vsakega posameznika, da si pridobi tako sta novanje, ki mu omogoča u-strezno in udobno bivanje Možnosti za uresničitev te želje je več: nakup stanovanje, gradnja stanovanjske hiše v lastni režiji ali v okviru stanovanjske zadruge rekonstrukcija stanovanja oli stanovanjske hiše ali pridobitev stanovanjske pravice na novem najemnem stanovanju. Stanovanjskega vprašanja ni možno rešiti čez noč, saj so za to potrebna ogromna sredstva. Ker lastni prihranki navadno ne zadoščajo, da b'i si izboljšali stanovanjske razmere, si skušamo pomagati s pridobljenimi krediti Višina kreditov je v prvi vr- Kcnalska skupina no; v tem primeru pa se lahko prijavijo le organizacije za tiste delavce, ki poleg pogojev, ki so objavljeni v natečaju, namensko varčujejo pri banki za stanovanjsko izgradnjo. 3. GRADNJA STANOVANJSKE HIŠE V OKVIRU STANOVANJSKE ZADRUGE, ki hišo dogradi do zaključene IV. gradbene faze, dokonča pa si jo vsak član zadruge sam. Lokacije zadružne gradnje so določene s srednjeročnim programom zadruge, predvideni pa so trije različni tipi hiš s površino preko 100 kvadratnih metrov. Financiranje zadružne gradnje je urejeno s posebnim pravilnikom, po katerem mora član zadrugo privarčevati sam najmanj 25 odst pri mesečnem varčevanju in najmanj 21 odst. pri enkratnem pologu. 4. REKONSTRUKCIJA STANOVANJA ALI STANOVANJSKE HIŠE, kjer je možno, da se s to rekonstrukcijo poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne ali ogrevalne opreme. Občan lahko s kreditom, pridobljenim na osnovi varčevanja ali vezave, rekonstruira tudi družbeno najemno stanovanje, če up-ravljalec družbeno najemnega stanovanja to dovoli. Pri tem namenu si poleg kreditov na osnovi varčevanja ali vezave lastnih sred štev lahko pridobimo del kredita po natečaju iz združenih sredstev, če se na na- Gradnja tečaj prijavi organizacija, v kateri smo zaposleni. Kredit na osnovi varčevanja ali vezave lastnih sredstev lahko dobimo tudi za popravilo stanovanja ali stanovanjskih hiš. 5. NAKUP STAREGA STANOVANJA, za katerega pa lahko dobimo kredit na podlagi varčevanja ali vezave svojih sredstev pod pogojem, da prodajalec —- fizična oseba — obvezno porabi vso kupnino, dobljeno iz kredita in namensko privar-čevalnih sredstev kupca, le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot preko banke. 6. PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA NOVEM NAJEMNEM STANOVANJU, ko moramo po samoupravnem sporazumu o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih vplačati del sredstev kot lastno udeležbo. Če doslej nismo varčevali za ta namen, lahko dobimo kredit, če vežemo lastna sredstva pri banki. Pri vseh navedenih možnostih so mišljeni pridobije- Odgovor na Seminar za vodenje delegatsko delegacij vprašanje Vprašanje, zastavljeno^ Izvršnemu svetu Skupščine SRS, glasi: »Ali so Izvršnemu svetu znani razlogi zaradi katerih aluminij ni vključen med proizvodne in storitvene dejavnosti, ki lahko pomembno prispevajo k pokrivanju rastočih potreb po aluminiju v republiki in k zmanjšanju uvoza oziroma ustvarjanju deviznega suficita?« — dne 23. januarja 1980. Odgovor na delegatsko vprašanje skupine delegatov za gospodarsko področje 18 okoliša — Slovenska Bistrica, ki ga je na 36. seji Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, dne 25. aprila 1980, podal Andrej Miklavčič, namestnik predsednika republiškega komiteja za energijo, industrijo in gradbeništvo, bom napisal v obliki kratkega povzetka: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotavlja, da so mu delegati iz Slovenske Bistrice postavili svoje vprašanje že v fazi delovne, strokovne priprave zasnov za dogovor o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, ko iniciativni odbor za pripravo tega dogovora še ni imel zbranih vseh gradiv asociacij združenega dela, o investicijskih programih za prihodnje srednjeročno obdobje. Delovne predloge je iniciativni odbor prejemal postopoma, kot mu jih je posredoval koordinacijski odbor za razvoj in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije Le-ta je gradivo mariborskega Uniala z naslovom »Temeljne smernice in elementi razvoja SOZD Unial za obdobje 1981—1985 z usmeritvami do leta 2000«, posredoval iniciativnemu odboru 15 februarja 1980. Zato smo Unial Maribor že pred sejo obeh zborov, dne 20. februarja 1980, opozorili, da je postalo delegatsko vprašanje brezpredmetno, ker smo smernice za razvoj industrije primarnega aluminija in njegove predelave v SR Sloveniji v celoti, kot jih je posredoval Unial Maribor, vključene v delovna gradiva za pripravo dogovora plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Izvršni svet je tudi sicer ugotavljal, da doslej še nobeden razvojni projekt ni bil deležen niti podpore in niti zavrnitve. Kot vsi ostali projekti mora na poti do oblikovanja dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 te zapletene in težavne preizkušnje prestati tudi aluminijska industrija Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije je podrobno znano stanje sprejete razvojne usmeritve v pridobivanju in predelavi primarnega alu- minija v nasi republiki. S tem ga je že v lanskem letu seznanila njegova posebna komisija, ki se je opredelila za nadaljnji razvoj lastne surovinske osnove na področju aluminija v Sloveniji. Na tej osnovi so predelovalci oziroma porabniki aluminija, pretežno iz naše republike, že sklenili, da na osnovi izkazanih potreb do primarnega aluminija združijo sredstva v višini 1,65 milijarde dinarjev, kar predstavlja skoraj 30 odst. potrebnih sredstev za rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti v tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Razvojne smernice te industrije pa bo potrebno v prihodnjih mesecih temeljito pretehtati še z vidika potrebne količine, moči in cene električne energije, ki je glavni omejitveni faktor, kakor tudi z vidika kompleksnega zagotavljanja surovine — to je primarnega aluminija — celotni reprodukcijski verigi, ki zajema samo v naši republiki xikrog 60 pomembnih delovnih organizacij, ki predelujejo oziroma v svojem proizvodnem postopku uporabljajo aluminij. Delegat v zboru ZZD Skupščine SR Slovenije: Imre Varju 111 i ;i „ ^ I t -- ' < -1 I I V organizaciji občinskega sveta sindikatov Ptuj in v dogovoru s Skupščino občine Ptuj je bil 30. maja 1980 enodnevni seminar za vodje delegacij, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela SO Ptuj, v Narodnem domu. To je bil prvi seminar za izobraževanje in usposabljanje delegacij združenega dela. Na seminarju smo poslušali naslednje teme: odločanje v združenem delu — neodtujljiva pravica delavcev, metode in načini dela in delovanje delegacij, vloga družbenopolitičnih organizacij v delegatskem odločanju, odločanje delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine. Predavatelji so bili dolgoletni družbenopolitični delavci, z bogatimi izkušnjami in prakso na tem področju. Tovariš dr. Cveto Doplihar je imel predavanje na temo: odločanje v združenem delu — neodtujljiva pravica delavcev. Nekaj pomembnih misli iz njegovega predavanja so: odločanje delavca v združenem delu je njegova neodtuljiva pravica, posredno in neposredno na celotnem nivoju od temeljne organizacije do federacije. Za odločanje v delegatskem sistemu potrebujemo dober informativni sistem za doseganje pravilnega odločanja, kot so: dnevni tisk. RTV, itd. Pri obravnavi periodičnih računov moramo biti dosledni, ker nam periodični računi dajejo presek dela, mm m — m ■ j»»! ilipPl jt* wàk ÌM1Ì 1 ■lil Iz nove livarne nalog ter dosežkov. Nadalje je še dejal, da se usmerjanje dohodka oziroma razporejanje dohodka ne konča v temeljni organizaciji, ampak se preko delegatskega sistema nadaljuje in se konča v delegatskih skupščinah. Tega se moramo zavedati Precej časa je posvetil temi da so delegacije temeljne celice skupščinskega sistema. V razvijanju delegatskega sistema je še vrsto težav. Moramo doseči to, da delegacije in delegati pridejo iz anonimnosti, ki je še v nekaterih sredinah prisotna. Tovariš Stanko Lepej je imel predavanje, lahko rečem razgovor, kot ga je on sam tudi označil, o metodi in načinu dela in delovanja delegacij, ter o vlogi družbenopolitičnih organizacij v delegatskem odločanju. Začetek razgovora je bil posvečen prejšnjemu odborniške-mu sistemu. Dejal je, da od-borniški sistem ni bil najboljši, vendar je za določeno obdobje, v sistemu odločanja, bila ta oblika primerna. Sedaj pa uvajamo in razvijamo delegatski sistem V _ organizaciii občinskih družbenopolitičnih organizacij smo imeli razgovore v temeljnih organizacijah združenega dela in smo ugotovili, v zvezi delovania delegacij, da je delo delegacij boliše če ima temelina or-ganizaciia direktnega delegata v zbor združenega dela skupščine občine Ptuj, kot pri konferenci delegacij. Zato bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti konferenci delegacij, ker tukaj še delo šepa. Funkcioniranje konference delegacij ni tako kot je potrebno. Nadalje je ugotovljeno, da vloga družbenoDO-litičnih organizacij ni takšna kot bi morala biti. Posebej sindikat nima vloge frontne organizacije. Kot družbenopolitična organizacija nima pravega stika z delegacijami. Prav sindikat je organizacija, katera je dolžna in odgovorna za usklajevanje dela delegacij oziroma delegatov, ker je sama tudi organizirana po sistemu delegatskega načela (ZK, mladina, zveza borcev, itd.). Nadalje, v zvezi s skupščinskim gradivom, moramo se zavedati tega, da skupščinsko gradivo, katerega dobi delegat, je gradivo baze. Tako bi moralo biti, ampak v praksi še tega ni v celoti. Med ugotovitvami je tudi to, da je premalo pobud iz združenega dela za reševanje problemov ali zadev v zbor združenega dela. Tovarišica Majda Petrovič |e na začetku svoje razlage, v zvezi odločanja delegatov , v zboru združenega dela občinske skupščine povedala, da sta skupaj s tovarišico Sonjo Škorjanec, pripravili kratko poročilo. V prvem delu poročila je podala poročilo dosedanjega dela Zbora združenega dela skupščine občine Ptuj. Ugotovljeno je: da bi bilo odločanje v zboru boljše, če bi v temeljnih organizacijah združenega dela samoupravni organi aktivneje sodelovali s svojimi delegacijami. Nadalje, delegati bi morali enostavno zadolžiti strokovne službe za tvorno sodelovanje v delu delegacij. Tam kjer je sodelovanje dobro, je tudi odločanje delegatov v zboru boljše. Ti delegati se na zboru aktivno vključujejo v delo zbora ter usklajujejo stališča svoje baze. Drugi del poročila pa je bil posvečen odgovorom iz ankete, katera je bila poslana temeljnim delegacijam. Po predavanjih je sledila razprava. V svoji razpravi sem povedal, da naša konferenca delegacije, kakor tudi temeljna delegacija, ima težave s sklepčnostjo sklicanih sej. To pa izhaja iz tega ker v temeljni organizaciji proizvodnja in predelava aluminija teče delo v izmenah. Člani delegacij pa delajo v štirih izmenah. Drugi problem je časovna stiska za izoblikovanje stališč in pripomb do skupščinskih zadev, ker pravočasno ne dobimo stališča ali pripomb od strokovnih služb ali drugih organov. Družbenopolitične organizacije se sedaj, slabo udejstvujejo v delu delegacij ali konference delegacij. Moram pa priznati, da za to leži del krivde tudi na nas delegatih, ker nismo vedno tako aktivni kakor bi bilo zaželjeno. Tudi povratna informacija bi lahko bila boljša. Kot pomoč delegatom, pa predlagam, da Tednik v bodoče v kratkem poroča z zasedanja zbora v zvezi obravnavanih točk oziroma zadev, kot ima to prakso dnevni časopis Delo, po zasedanju republiške skupščine zbora združenega dela Takšna oblika poročanja bi nam lahko služila kot delni zapisnik s seje. Glede seminarja, kot je bil omenjeni, sem dejal, da je utemeljen in naj bi ga v bodoče organizirali letno enkrat, ker poleg seznanjanja s problemi drugih delegacij se tudi med seboj spoznamo, kar je samo koristno in pozitivno. V zvezi tega sem predlagal občinskemu sindikalnemu svetu, da eno od svojih sej posveti izključno delu in delovanju delegacij in bi ta seja imela samo eno točko. Enake seje bi imele tudi osnovne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela. Imre Varju aluminij e Kako smo poslovali ? I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu maju. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo TOZD Proizvod __Plan 1980 Enota mere y TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat AI203 — Kalcinirana glinica — Prodani hidrat AI203 Skupaj (kale. glin + prod. hid.) TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA — Elektrolit. Al •— hala A — Elektrolit. Al — hala B — Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij — Al formati — Zlitine: gnetne livarske Predzlitine: — last. por. — prodaja Drogi za kline Stikala Livarna skupaj: Al iz pretapljanja 10.540 9.114 1.100 10.214 1.711 2.117 2.352 364 1.767 628 1.211 70 10 9 1 4.060 127 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu maju smo proizvedli 9.942 ton Al hidrata AI203, kar je za 598 ton manj, kot je predvideno v letnem planu poslovanja (indeks 94) in za 379 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 104). Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi z načrtovano manjša za 878 ton (indeks 90), v primerjavi s preteklim letom pa za 1.502 ton (indeks 85). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v tej TOZD odvisna od trenutnih možnosti prodaje in tako smo v tem obdobju I—V proizvedli 4 odst. manj kalcinirane glinice in 7 odst. več Al hidrata AI203, kot je predvideno v letnem planu poslovanja. Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata AI203 večja poraba boksita (indeks 103), pare (indeks 101), el. energije (indeks 101) in hidriranega apna (indeks 143). Nižji normativ je samo pri porabi NaOh — 100 odst. (indeks 82). Pri proizvodnji kalcinirané glinice je prekoračena poraba mazuta (indeks 102), pare (indeks 115 in el. energije (indeks 134). TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu maju proizvedli 1.761 ton e. aluminija, kar je za 50 ton oz. 3 odst. več, kot smo planirali in 4 tone manj, kot isti mesec lanskega leta. V elektrolizi B smo proizvedli 2.110 ton in tako dosegli planirano proizvodnjo (indeks 100). Glede na lansko leto pa smo proizvedli 67 ton manj el. aluminija, Proizvodni rezultati obeh e-lektroliz so v obdobju I—V takšni, kot smo planirali V mesecu maju je poraba surovin v hali A večja od planirane samo pri Al flou-ridu (indeks 110), vseh o-stalih surovin pa je porabljenih manj kot je bilo načrtovano: anodne mase za (indeks 100). 2 odst., električne energije za 1 odst., kriolita za 19 odst. Odstopanja oz. prekoračitve so tudi v hali B pri porabi električne energije (indeks 103) in anodne mase (indeks 101). Poraba Al flu-orida in kriolita pa je od 3—15 odst. nižja od planirane. Proizvodnja anodne mase v maju je v primerjavi z načrtovano manjša za 21 ton oz. 1 odst., v obdobju I—V pa za 2 odst. Doseženi normativi porabe surovin so višji pri porabi mazuta (indeks 105) in katranske smole (indeks 101), poraba el. energije pa je bila znatno nižja od planirane (indeks 88). TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni smo v mesecu maju proizvedli 3.889 ton različnih livarniških proizvodov, kar je za 171 ton oz. 4 odst. manj kot smo planirali. Znatno manjša je proizvodnja E aluminija (indeks 56) in Al formatov (indeks 72), večja pa je proizvodnja gnetnih zlitin in to za 23 odst In livarskih zlitin za 26 odst. V obdobju I—V pa je dosežena skupna proizvodnja 19.897 ton in je skoraj enaka planirani (indeks 100) in tudi doseženi v preteklem letu (indeks 100). v istem obdobju poslovanja 1980. preteklega leta in odnos proizvodnje v primerjavi z letnim planom Doseženo Indeks 1979 1980 1980/1979 1980 I-V V l-V V l-V 7:5 CO co 7:3 8:4 4 5 6 7 8 9 10 11 12 49.322 9.563 50.879 9.942 49.254 104 97 94 100 44.688 9.738 44.126 8.236 42.930 85 97 90 96 5.027 813 6.538 511 5.357 63 82 46 107 49.715 10.551 50.664 8.747 48.287 83 95 86 97 8.389 1.765 8.395 1.761 8.389 100 100 103 100 10.379 2.177 10.295 2.110 10.384 97 101 100 100 12.044 2.467 11.928 2.331 11.859 94 99 99 98 1.785 344 1.337 203 1.318 59 99 56 74 8.667 2.046 9.670 1.272 9.188 62 95 72 108 3.078 167 1.258 773 2.691 463 214 123 87 5.939 1.433 6.745 1.523 6.118 106 91 126 103 344 98 338 110 412 112 122 157 120 50 84 421 — 67 — 16 — 134 45 6 66 8 103 133 156 89 229 3 — 11 — — ■ . — — — 19.911 4.178 19.846 3.889 19.897 93 100 96 100 627 239 664 33 363 14 55 26 58 II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Proizvod Surovina Enota mere Plan 1980 DOS V E Ž E N O l-V 4: INDEKS 3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 — boksit — NaOH — 100 °/o — Para — El. energija — Apno Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo — mazut — Para — Al fluorid — El. energija TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t *2,527 2,591 2,540 103 101 t *0,08385 0,0688 0,0749 82 89 Gcal 2,55006 2,57514 2,61136 101 102 kWh 317,177 318,788 322,798 101 102 t 0,04367 0,06229 0,0473 143 108 t 0,11977 0,1223 0,1208 102 101 Gcal 0,02462 0,02829 0,0278 115 113 't 0,000259 0,000243 0,000266 94 103 kWh 26,812 36,024 33,693 134 126 — Glinica t 1,920 1,91947 1,91983 100 100 — Anodna masa t 0,580 0,5681 0,59344 98 102 — Kriolit t 0,035 0,0283 0,0323 81 92 — Al fluorid t 0,035 0,0385 0,0354 110 101 — El. energija kWh 17.856 17.665 18.089 99 101 Elektrolit. Al — hala B — Glinica t 1,920 1,91961 1,91977 100 100 — Anodna masa t 0,565 0,57083 0.56796 101 101 — Kriolit t 0,035 0,0296 0,03604 85 103 — Al fluorid t 0,035 0,03398 0,02972 97 85 — El. energija kWh 17.255 17.696 17.653 103 102 Anodna masa — Petrolkoks t 0,67165 0,66904 0.66561 100 99 — Katran, smola t 0,338015 0,34062 0,34322 101 102 — El. energija kWh 145 127 131 88 90 — Mazut t 0,0048 0,00506 0.00584 105 122 programiran normativ aluminij 7 30 let samoupravljanja v TGA Že bežen pogled na razvoj človeške družbe nas prepriča, da se je človek skozi vso svojo zgodovino boril za pravico, da odloča o svoji usodi, življenju in delu. Kljub temu, da velika večina ljudi ni imela te pravice, je bila misel in želja po svobodnem odločanju o življenju in ustvarjenih rezultatih dela zmeraj živa. Kljub krvavemu zatiranju vseh, ki so se borili za svobodno enakopravnost in pravico vseh ljudi, misel o svobodni deželi, kjer bodo liud'0 svobodno živeli ter odločali o svojem delu, ni nikoli zamrla. Idejo o svobodi, enakopravnosti in bratstvu vseh ljudi je bila v začetku le neuresničljiva že-l'a velike večine ljudi na svetu, toda z razvojem človeškega znanja in moči se je postopoma spreminjala v realnost. Prvič se je uresničila v Pariški komuni leta 1871 sicer le za kratek čas vendar dovolj, da je prepričala liudske množice, da i-deje Marxa in Engelsa o deželi, v kateri bodo delavci odločali o svojem delu in življenju, niso le utopija. Tudi po krvavi zadušitvi Pariške komune se je boj za delavske pravice nadaljeval. Zmaga oktobrske re-volucije ter ustanovitev delavske dežele v eni najbolj zaostalih dežel na svetu — carski Rusiji, je bila nova vzpodbuda za boj delavcev za njihove pravice. Ideja o samoupravljanju — pravici ljudi, da odločajo o svojem delu in rezultatih svojega dela — je bila živa tudi med našimi ljudmi. Prvič se je začela uresničevati med NOB, saj je bila določena oblika delavskega odločanja (delavska kontrola) uvedena že leta 1941 na o-svobojenem ozemlju. S krepitvijo boja proti okupatorjem se je krepil boj za delavsko državo, v kateri ne bo več zatiranja ter izkoriščanja ljudi, delavci pa bodo samostojno odločali o svojem delu in rezultatih svojega dela. Pogoji za začetek delavskega samoupravljanja so bili podobni kot v Pariški komuni. V številnih podjetjih na osvobojenem ozemlju je proizvodnja stala. Narodnoosvobodilni odbori so kot organi nove oblasti organizirali proizvodnjo, ki so jo vodili sami delavci. V Sloveniji se je delavsko samoupravljanje začelo na žagah v Loški dolini, kjer so bili ustanovljeni posebni odbori, ki so jih volili delavci. Iz leta 1944 so znane razprave o upravlja- nju podjetij po osvoboditvi v katerih je zelo aktivno sodeloval Boris Kidrič. Po končani vojni so se razprave ter priprave na u-vedbo delavskega samoupravljanja nadaljevale. Z obnovo porušene domovine se je zahteva po delavskem samoupravljanju širila in krepila. Spor z informbiro- jem ter zaupanje delovnih ljudi v Titovo pot so bile le nove spodbude za pripravo na uvedbo delavskega samoupravljanja. »Navodilo o ustanavljanju in. delu delavskih svetov«, ki sta ga v imenu vlade FLRJ in Zveze sindikatov Jugoslavije podpisala 23. 12. 1949 Boris Kidrič in Đuro Salaj, štejemo za formalen začetek delavskega samoupravljanja v novi Jugoslaviji. Od predvidenih 200 podjetij, kjer bi naj poskusno uvedli delavske svete, se je število podjetij, ki so uvedla delavske svete razširilo na 520 z okrog 14.000 delavcev. Prvi delavski svet so v Jugoslaviji izvolili 29. 12 1949 v tovarni cementa »Prvoborac« v Solinu pri Splitu. Drugi delavski svet »Sava« Kranj januarja 1950 pa je bil izvoljen v tovarni PRVI DELAVSKI SVET V TGA Pred 30 leti na mestu današnje tovarne še ni bilo strojev, zgradb, temveč so se zaposleni delavci ukvarjali s pripravami na grad- njo nove tovarne. Potrebno je bilo posekati velik del gozda ter premagovati številne težave pri gradnji tovarne. Delavci so delali zagnano, požrtvovalno, saj so se zavedali, da pomagajo z gradnjo Tovarne glinice in aluminija graditi novo — svojo državo. Zaradi gospodarske blokade vzhodnoevropskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu, je bilo potrebno spremeniti načrte za proizvodnjo aluminija, ki so bili izdelani na osnovi madžarskih konceptov, kar je zahtevalo od delavcev še nove in dodatne napore. Kljub temu, da so delavci Kidričevega (takratnega Str- nišča) svojo tovarno šele gradili, pa so se zavzemali za uresničitev gesla: »Tovarne delavcem«. Tako so po sprejetju »navodila ustanavljanja delavskih svetov« začeli priprave za volitve svojega delavskega sveta Prvi 40 članski delavski svet TGA Kidričevo je bil izvoljen 8. junija 1950, 18. avgusta istega leta pa je bil izvoljen 8 članski upravni odbor. Prvo svojo sejo je imel delavski svet TGA 14. junija 1950 leta. Obravnavali so naslednji dnevni red: 1. razdejitev funkcij, 2. plan dela ter razno. Za predsednika prvega delavskega sveta je bil soglasno izvoljen MARJAN BERLIČ, za tajnika pa JOŽE ZUPANIČ (sedaj zaposlen v TOZD Tovarna glinice). Izvolili so 5-člansko komisijo, ki je pripravila plan dela delavskega sveta ter obravnavali plan gradnje tovarne. Ker • je v tem obdobju delovanja prvega delavskega sveta bila tovarna v- intenzivni gradnji, je bila pristojnost delavskega sveta in upravnega odbora relativno majhna ter je imel le posvetovalno vlogo. Delavski svet in upravni odbor sta se u-kvarjala predvsem z materialnimi sredstvi. Ta pa niso bila odvisna od delavcev TGA, temveč od celotne družbene skupnosti, ki je viagaia sredstva za izgradnjo tovarne. To so glavni razlogi, da delavskega samoupravlja-naši tovarni ni moglo zabeležiti rezultatov že v prvem cbdob’u delovama organov delavskega samoupravha-n’a. V tem času smo premagovali razne težave pri gradnji. Zelo pomembna je bila velika samoiniciativa samoupravnih organov pri izvajanju plana gradnje, pri racionalnem črpanju investicijskih sredstev. KREPITEV VLOGE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Delavsko samoupravljanje se je širilo ter krepilo. Delavci so prevzemali vedno večjo odgovornost za svoje delo ter so vedno bolj odločali o rezultatih svojega dela. Vedno več delavcev se je vključevalo v samoupravno odločanje. Z razvojem samoupravljanja ter organiziranjem TOZD so vsi delavci dobili možnost, da samostojno odločajo o svojem delu ter rezultatih svojega dela. Delavci odločajo neposredno na referendumih in zborih ali pa posredno preko svojih delegatov v samoupravnih organih. Delavci TGA in cela Jugoslavija smo v teh 30 letih razvoja dokazali, da odločanje delovnih ljudi o svojem delu ter življenju ni več le neuresničljiva želja zatiranih ljudi, temveč potreba in način življenja delovnih -ljudi cele naše dežele. Vsi delavci TGA in vsi Jugoslovani bomo naše samoupravljanje še naprej razvijali, če bo potrebno pa ga bomo branili, saj je postalo del nas samih. Jože Glazer čiščenje aluminij s S prve seje našega delavskega sveta zato sem ga prosila, naj nam pove nekaj o svoji poti borca. Malce se je zamislil in začel: Strnišče, dne 14. VI. 1950 Zapisnik s seje delavskega sveta dne 14. 6. 1950 v prostorih teh. pis. ob 15. uri. Navzočih 20 članov. Dnevni red: 1. razdelitev funkcij 2. plan dela 3. razno I. Sestanek je otvoril tov. Vnuk Lojze, ki je predlagal dnevni red ter predlagal, da se izvolita oredsednik in tajnik delavskega sveta. Na predlog tov. Ota Težaka sta soglasno izvoljena za predsednika tov. Berlič Marjan ind. tehnik, za tajnika Zupanič Jože ključavničar. Za plan dela delavskega sveta si še niso popolnoma na jasnem, zato se na predlog tov. Vnuka izvoli 5-član-ska komisija katera naj prouči plan dela. V komisijo so soglasno izvoljeni: 1. Tov. ing. Tonejc Stane 2. Tov. ing. Kunsti Drago 3 Tov. Maicen Rudolf 4. Tov. Kokol Anton 5. Tov- -Kramberger Srečko V to komisiio se vkliučita tudi predsednik in tajnik delavskega sveta. Komisija se bo sestala v petek 16. 6 1950 v prostorih ljudskega odbora ob 16. uri. Na sejo komisiie se povabi predsednik delavs.kega sveta gradbenega podjetja Gradis. Tov. Kckol Anton vpraša, kaj je z pianom tovarne Objasni tov. glavni ing. Kunsti — Gradbeni plan ie o-dobren in ga ima gradbeno podjetje Gradis. Odobrena so sredstva za nabavo v inozemstvu to ie,'da so devize zaslgurane Stremi se za tem in to je tudi naša naloga da bomo morali 1200 ton mont. materiala izdelati sami v domači delavnici oziroma v naših domačih tovarnah. Zato bo naša prva naloga, da ugotovimo koliko in kaj bomo lahko izdelali v domači delavnici. Ker nima nobeden ničesar več za pripomniti se sestanek ob 16.10 uri zaključi, ter se določi 21. 6. 1950 takoj po delu v teh. pisarni naslednji sestanek delavskega sveta. Vse za petletko! Tajnik: (Zupanič Jože) Predsednik: (Berlič Marjan) Dostavljeno: 1 X direktorju tu, 1 X generalna direkcija 1 X rep. odbor kov. Ljubljana 1 X Glavni ing. 1 X arhiv delavskega sveta Na porumenelom listu je bilo bolj težko prebrati črke, jasno pa sta bila vidna podpisa tajnika in predsednika prvega delavskega sveta TGA. Da bi zvedela kaj več, sem obiskala predsednika Marjana Berliča, ki je upokojen in živi v Ptuju takratni tamik, Jože Zupanič pa je še vedno pri nas kot vodja kotlarne. Marjan Berlič se rad spominja let, ki jih je preživel v TGA: »To so bila najlepša leta, ne samo zato, ker smo bili mladi, ampak zato, ker smo si bili tako blizu. Delali smo z navdušenjem in se veselili tovarne, ki je rasla pred nami. Takrat smo gradili in se učili. Mehanizacije ni bilo. Večkrat si si moral narediti orodje kar sam, če si hotel delati. Spominjam še, kako sem cele tri dni, seveda s sodelavci, tuhtal in iskal napako, ki jo nastala v vparilnici in kako zadovoljni smo bili, ko je zopet vse normalno delovalo. Marjan Berlič Poleg rednega dela v tovarni smo gradili (stadion), nogometno igrišče in ustanovili nogometni klub Aluminij. Tudi sam sem bil na-, vdušen nogometaš in še zdaj grem večkrat na igrišče. Še in še bi lahko našteval. Skratka, to so bila leta, ki se jih z veseljem spominjam. Podrobnosti s seje delavskega sveta se ne spomnim več. Bili smo navdušeni nad samoupravljanjem. To smo zagrabili kot veliko pomoč tudi pri grad nji tovarne. Takoj so začele prihajati razne pripombe predlogi, delavci so veliko spraševali in mislim, da je naš delavski svet hitro zaživel«. Tudi Jože ZUPANIČ poudarja isto: To so bila moja najlepša leta; ysi smo d®' lati kot eden, vsaka akcija je uspela. To, kar smo rekli danes, je bilo jutri narejeno. Zdaj, ko imamo skoraj vse, drug drugemu nismo več potrebni. Mislim, da imamo danes le malo preveč sestankov, posebno še. ker vseh sklepov ne realiziramo. Samoupravljanje smo z navdušenjem sprejeli, bile so le redke izjeme. Delavci smo začutili, da se nam cdpirajo vrata v nov svet. Takrat nam je to veliko pomenilo Gradili smo veliko tovarno in odvisni smo bili od celotne družbene skupnosti, ki jo vlagala svoja sredstva Prve seje so bile bolj informativne, saj nismo imeli televizije, ki bi nas obveščala. Zato so bile vedno sklepčne, čeprav smo jih imeli v popoldanskem času. Na vprašanja, ki jih je bilo veliko, je navadno odgovarjal direktor. Tako smo zvedeli kako bo z gradnjo, kdaj in kje bomo dobili denar in podobno. Dobitniki zlatega znaka Andrej Toplek Franc Vreže Ludvik Anžel Ludvika Anžela poznamo vsi. Z njim se skoraj vsak dan srečujemo delavci dnevne izmene, ko vestno opravlja delo vratarja. V recepciji sva se tudi pogovarjala, vendar so najine misli trgali telefonski klici in motili gostje, ki so ta dan prišli v TGA. Tako sva, po ne vem kolikih kratkih prekinitvah, rekla nekaj o njegovem življenju in delu. Takole se spominja začetkov službe v TGA: »V tovarni sem že dolgo, od 1947 dalje, ko sem bil v službi pri industrijski milici, ki je med drugim varovala tudi nastajajočo tovarno. Ko se je začela montaža, sem ostal tukaj. Rad sem delal v Glinici, vendar me je kmalu doletela bolezen in tako sem po operaciji želodca ostal v bolniški kar dve leti. Po naročilu zdravnika sem bil premeščen na lažje delo, semkaj za vratarja. Služba je po svoje zanimiva. Doživel sem veliko prijetnih ur, srečanj, prav tako pa tudi neprijetnih. Zgodilo se mi je, da me je vinjen delavec napadel in sem se ga komaj (s pomočjo sodelavcev) rešil. Rečem lahko, da imam več problemov z domačimi delavci in gosti, da pa so tujci veliko bolj disciplinirani.« Slišala sem, da je tovariš Anžel sodeloval tudi v NOV, »Dolga je ta pot, ki sem io prehodil in veliko sem doživel. Nemci so me mobilizirali in tako sem prišel z njihovo vojsko v Francijo, kjer smo se dali ujeti, saj smo na vsak način hoteli priti domov, da bi se priključili naši vojski. Francozi so nas najprej prepeljali v London, od tam na Škotsko, zopet nazaj v London in z ladio v Neapelj. Bilo nas je veliko, menda okrog 6000 Jugoslovanov. Iz Neaplja smo prišli na otok Pag, cd tam v Liko in Slovenijo, kjer sem se priključil 10. ljubljanski brigadi. Tik pred svobodo, 5. maia 1945, smo naleteli na bunker in vojake, ki so se umikali. V tem neenakem bo!u je veliko naših padlo, veliko pa je bilo ranjenih, med niimi tudi jaz. Ranjen sem bil v nogo in i;amo. Želel sem si le to, da me ne bi dobili živega. Zame se je srečno končalo, čeprav sem preležal v bolnici celo poletje. V svobodo sem prišel kot vojni invalid vendar srečen, da je vse hudo mimo in da sem sodeloval v naši NOV.« Na vprašanie, kaj ga moti v naši delovni organizaciji, ie cdgovoril, da nedisciplina in slabi odnosi. Včasih, pravi tovariš Anžel, so bili ljudje bolj složni, danes pa, da se le vsak zase drži. Še malo in tovariš Anžel bo šel v pokoj. Dolg čas mu ne bo, ker zelo rad dela na vrtu. Pravi, da je to njegov hobi. Veliko se ukvarja s svojo vnučko in rad gleda televizijo. Z Andrejem TOPLEKOM sem se pogovarjala v njegovi pisarni, kjer v vitrini skrbno hrani pokale in priznanja, ki jih je dobilo naše gasilsko društvo. Prosila sem ga, naj mi pove nekaj o sebi in svojem delu v TGA: »Tukaj sem že od leta 1947. To so bila težka, pa vendar lepa leta, ko smo začeli graditi tovarno. Spominjam se, kako smo večkrat udarniško krčili gozd in pomagali pri vseh delih. Ker je bilo potrebno poskrbeti za varnost nastajajoče tovarne, so ustanovili varnostno službo. V njej smo bili predvsem tisti, ki smo pred kratkim slekli vojaško suknjo. V tej službi sem bil neke vrste kurir in včasih sem celo dvakrat na teden potoval v Beograd, da sem oddal pošto. Spominjam se, kako sem včasih lačen hodil po Beogradu, saj je bilo vse na karte. Sčasoma pa sem le odkril gostilno, kjer so mi tudi brez njih potolažili lakoto. (Nadaljevanje na 10. strani) aluminij g Dobitniki zlatega znaka (Nadaljevanje z 9 strani) 1949 sem šel prvič v gasilsko šolo, ki je bila v Ljubljani in po opravljenem izpitu so me postavili za vodjo požarnovarnostne službe ki smo jo takrat komaj organizirali. To službo opravljam še danes. Od takrat dalje sem tudi poveljnih industrijskega gasilskega društva. Z delom sem zadovoljen. Večkrat pride kakšen problem, a se je potrebno pač znajti. Kakšnih večjih težav ali nesreč pa tako nismo imeli. Pogorela nam je mizarska delavnica in večkrat kaj zagori v livarni. Tam je reševanje zelo nevarno, ker je veliko strupenih plinov. Manjših požarov imamo letno nekje od dvajset do trideset. Kadar nas pokličejo od zunaj, gremo takoj reševat, saj so tod okoli doma naši ljudje in moramo pomagati. Večkrat se gasilci zberemo na raznih srečanjih in pripravimo tekmovanja, kjer preizkusimo svoje sposobnosti.« Kot vsakega, sem tudi tovariša Topleka vprašala, če ga kaj moti v naši tovarni Povedal je, da le to, da tako dolgo čakamo z modernizacijo. Ves čas je sodeloval z NOV in bil tudi v partizanih. Še danes se s tesnobo^ v srcu spominja prvega srečanja z grozotami vojne, ko je videl požgano vas in na pogoriščih zoglenela trupla otrok ter starčkov. Prav tako se mu je vtisnila v spomin bitka za osvoboditev Koprivnice, kjer so morali kar sedemkrat jurišati, preden so zlomili sovražnikov odpor. Tam je padlo veliko ljudi. Svobodo je dočakal v Križevcu. Takoj šel služit vojaški rok, za tem pa, ne da bi šel domov, se je vključil v mladinsko delovno_ brigado, ki je gradila progo Šamac — Sarajevo. To je bilo 1947. leta, ko se je že tudi zaposlil v TGA. Pravi, da sam ne ve, kaj ga je zaneslo sem. Tukaj si je ustvaril dom, družino in ostal zvest tudi tovarni. Franc VREŽE je tegeaje-vec že več kot trideset let. Ves čas se je aktivno vklju- čeval v delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem v sindikatu. Večkrat je bil član delavskega sveta, raznih odborov, v krajevni skupnosti pa soustanovitelj delavsko-prosvetnega društva »Svoboda«, kjer sodeluje še danes. O sebi je pripovedoval: »Med. vojno, že 1941, so nas izselili v sosednjo Hrvatsko. Takrat sem bil še mlad in hudo je bilo gledati trpljenje, ki so ga našim ljudem povzročili sovražniki. Najbolj grozljiv prizor, ki ga ne bom mogel nikoli pozabiti, je bilo ustaško klanje 1941, ko so pobili toliko ljudi in trupla pometali v reko, da je ob bregovih tekla rdeča voda. Po svobodi se je naša družina vrnila in kmalu sem se zaposlil v TGA. Najprej sem delal v računovodstvu, za tem v planu, bil sem tudi Če bi kar nadaljevali z gornjim naslovom, potem je pri tem potrebna taka analiza, ki nekaj pokaže — seveda pri tem ne mislim laboratorijske, ampak človeške. Popoldne, ponoči, za praznik in nedeljo —• to je naš kruh, bi lahko mirno zapisali v nadaljevanju tega zapisa, ki nikogar ne obtožuje niti pohvaljuje. Marsikateri izmed bralcev, bo dejal, da je naslov morda malce nenavaden. To menimo tisti, ki delamo tako, kot piše v naslovu. Bodisi popoldan, v nedeljo ali za praznik* se nad elektrolizo vali črni dim, nad glinico pa vodja transportne in sanitarne skupine. Leta 1963 so se začele formirati delovne enote in sem prevzel dela tajnika organov samoupravljanja, kar delam še danes. Z delom sem zadovoljen in tudi na tovarno sem se navezal, da nikoli nisem mislil iti kam drugam. Skrbi me le, kaj bo z našimi delavci, ki delajo v nezdravem okolju v elektrolizi in še kje. Veliko govorimo o modernizaciji, naredili pa smo še zelo malo. Vsako leto pa upokojimo več invalidov. Vprašali ste za moj hobi. Nekaj posebnega nimam. Mogoče je to petje. Peti v našem pevskem zboru mi je v posebno zadovoljstvo. Vseskozi delam tudi v DPD Svoboda in sploh na kulturnem področju v naši občini. V. P. mnogo glinice, ki gre v nepovrat, vendar so tovarniške ceste prazne. Toda v obratih diha življenje, čeprav je leto težko, saj je v preizkušnji človeške vztrajnosti. Da je temu res tako, nam povedo mnogi podatki iz raznih analiz in poročil, saj mnogi vdihavajo črni dim ter plin v elektrolizah, mnogi glini-čarji krepko vsrkavajo drobcene delčke gliničnega prahu in pri vsem postajajo tudi delovni invalidi. Tako plin v elektrolizi, kot gli-nični prah, lužni in parni hlapi niso nikomur v prid, toda vsi se zavedamo, da temu pač trenutno ni druge rešitve in se je treba sprijazniti. Toda kdo? Mi stari delavci, ki delamo tukaj od pričetka obratovanja (mnogi že od izgradnje tovarne) ter nam ni več dana možnost, da bi se zaposlili kje drugje v boljših pogojih dela, pa morda tudi v materialnem pogledu. Toda vse drugače je pri mladih, ki so že zaposleni ali pa zaposlitev iščejo in jo pri nas tudi dobijo. Toda za kako dolgo? Medtem, ko tisti z že nekaj mesečnim ali letnim stažem iščejo možnosti drugje, pa tisti novo sprejeti že prvi dan kar odidejo, brez da bi pričeli delati — ko seveda vidijo pogoje dela in tudi izvedo za ostale pogoje. In če se sedaj povrnemo k tistim, ki jim radi pravimo stari (in to mnogi tudi smo), potem si je vsekakor potrebno zastaviti vprašanje zakaj tako? Omenil sem že, da gre pri tem za starost, nikakor pa ne smemo pozabiti tudi vernosti teh delavcev, ki se zavedajo, da so v tej tovarni začeli, da so z njeno modernizacijo in novo tehnologijo doživljali lepe pa tudi slabe dni, vendar niso nikoli kolebali. Kdo bo delal v tej tovarni potem, ko bo potekla delovna doba mnogim istočasno in ne bo zajamčena dosledna zamenjava? Mislim na tiste, ki ne bodo imeli dovolj delovnih in ostalih izkušenj^. Stari nismo nezamenljivi, toda po vsem tem, kar se dogaja trenutno, je to moie vprašanje izredno aktualno ter pomembno. Ne bi se sicer strinjal s tistim delavcem v glinici, ki je dejal: »Še malo, pa grem v pokoj, potem pa me ne bo bolela glava kako gre v tovarni, saj bom dobival svojo (zasluženo) pokojnino.« Vendar pa temu ni tako, saj bodo tukaj še mnogi njegovi sodelavci, delovni tovariši in osebni prijatelji, ki so z njim delili dobro in zlo. Na vseh nas leži odgovornost in teža tega problema! Delati dopoldan, popoldan, ponoči, ob praznikih in nedeljah, ni lahka zadeva, predvsem še za mlade delavce, zato bi morda tudi tisti, ki menijo o previsokih izmenskih dodatkih, le malce bolje pretehtati svoja stališča do tega še kako aktualnega in resnega vprašanja. Odgovori mnogih, ki so dejali, da v izmeni ne bi delali za noben denar, so ena izmed tistih komponent, ki povedo prav vse. Istočasno izdajo vse tiste, ki najbolj nasprotujejo dodatkom, ki jih prejemajo izmenski delavci. Seveda moram pri tem takoj poudariti, da to ni mišljeno za vse, kajti .med njimi so tudi taki, ki menijo, da imajo izmenski delavci celo premalo za svoje izmensko delo. Nič ne bom pretiraval, če omenim, da glavni in uspešni rezultati dela ležijo prav na tistih ljudeh, ki delajo v izmenah. Izmenski delavci so prav ob nedeljah ter praznikih izpostavljeni le svoji iznajdljivosti in zavesti. Nedeljski in praznični vikendi mnogih ne smejo okrniti in oslabiti ter zmanjšati proizvodnje — saj je prav tu naš kruh, kot sem omenil. Toda tukaj menim, da večkrat niso na mestu Popoldne, ponoči, praznik in nedelja -to je naš kruh aluminij 10 mnenja o nedeljah in praznikih, ko se vrnejo vodilni in vodstveni delavci na svoja delovna mesta in nekateri govorijo: »Zdaj nas ni bilo tukaj tri (ali štiri dni) pa je vse narobe«. Nasprotno! Zavest in odgovornost, za katero so plačani tisti, k.i morajo voditi delo v takih dneh, je prišla do popolnega izraza in tudi do dokazanega rezultata. Seveda pa to ni nikomur očitek, ampak vsem tistim, ki tako mislijo (to vedo sami kdo so), da je naš delavec bil in ostane vedno delavec in se tudi zaveda, da je od njegovega dela odvisen tudi njegov kos kruha, da zato mora čuvati svoje proizvodne naprave, da so lete v čimvečji možni meri izkoriščene in dajejo od sebe — razumljivo z upravljanjem delavca — tisto kar zmorejo. Delati popoldne, ponoči ob nedeljah in praznikih za nas ni niti najmanj težko, ker smo na to navajeni in se zavedamo, če ponovim, da nekdo tukaj mora delati tudi ob tem času, in da je to resnično naš kruh, čeprav je težko poslušati pripombe ob takih dnevih — predvsem poletnih, ko greš na delo — češ: »Jaz pa sedaj ne bi šel, saj je boljše v senci,« in podobno. Vse je res in vse ima svoj začetek in tudi konec. Moj konec sestavka bi naj bil v tem, da smo v tovarni potrebni drug drugemu, da rešujemo vse nastale probleme v resni in odkriti razpravi, da se vsi zavedamo, da smo dolžni opraviti svoje delo, da smo dolžni sodelovati v delovanju samoupravnih organov, da smo dolžni delovati v družbenopolitičnih organizacijah in ne nazadnje tudi v krajevni skupnosti v kateri živimo in da v nas ostaja zavest, da je treba najprej ustvarjati in potem, po dobrih rezultatih vloženega dela in truda, tudi deliti. Vse kar nam je nekoč povedal pokojni, ljubljeni tovariš TITO naj ostane kot polna zavest in odgovornost tudi v naših srcih. Če bo tako, potem so naše bodoče perspektive tudi v TGA zagotovljene! , France MEŠKO Izkušnja je najboljša šola. Samo šolnina je zelo draga. Iznajditeljstvo - iznajditeljstvo V Ljubljani je bilo 19. maja posvetovanje o inventivni dejavnosti, katerega se je udeležilo vsaj 200 ljudi, ki opravljajo raziskovalno delo ali pa delo na MID. Med pomembnejšimi mislimi moram omeniti misli predsednika republiških sindikatov tov. Vinka Hafnerja in drugih govornikov, med katerimi je bilo kar precej doktorjev znanosti, ki so dejali, da je naloga sindikata pri razvijanju množične inventivne dejavnosti v tem, da ustvari ugodno klimo za njen razvoj. Republiški sindikat bo izdelal pravilnik za nagrajevanje poslovodnih organov in drugih strokovnih delavcev s področja MID, ker je ta strokovni kader posebno pomembno stimulirati zaradi stabilizacije našega gospodarstva. Če napravimo analizo v TGA »Boris Kidrič«, ugotovimo, da sindikat svoje naloge še ni do konca opravil, da imamo človeka, ki se ukvarja samo z MID, imamo strokovno komisijo za inventivno dejavnost, imamo že imenovano komisijo pri sindikatu za inventivno dejavnost, ki pa še ni začela delovati, imamo SS o inventivni dejavnosti in v njem takšen sistem nagrajevanja, ki stimulira tudi poslovodne organe in ostale strokovne delavce. Podoben ali enak sistem za določevanje, kaj je MID in kaj je službena dolžnost kot ga imamo mi v TGA, imajo vse DO, ki so sprejele pobudo Akcijskega odbora za inovacije pri Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje. To so predvsem delovne organizacije iz Maribora, ki imajo to dejavnost najbolj razvito in iz naše občine delovne organizacije AGIS, »Olga Meglič« in TGA. Namen, ki smo si ga postavili s samoupravnim sporazumom, da bi spodbudili prav vse člane TGA k uveljavljanju svoje inventivne sposobnosti, je prav gotovo dosežen, saj lahko prijavi vsak član delovne organizacije inventivni predlog, le korigirano posebno nadomestilo je različno, ker upošteva, da mora biti vsak pri svojem delu kreativen, kar se odraža v korekcijskem faktorju po 58. členu omenjenega sporazuma. Ti faktorji so se pri 37 ocenjenih predlogih v teku enega leta, odkar velja ta samoupravni sporazum, gibali med 0,9 in 0,5. Tako je faktor 0,9 prejel diplomirani inženir za inventivni predlog 112, ker se je problem predloga nanašal na druge TOZD, z ozirom, da pa se bo uporabljal tudi v njegovi TOZD, pa se pri izračunu posebnega nadomestila niso upoštevale koristi iz njegove TOZD. Iz omenjenega predloga je razvidno, da je SS stimu- lativen tudi za visoko kvalificiran kader, pa tudi iz predloga št. 217, ki je posebej opisan, da je lahko delavec nagrajen za tisti del dela, ki ga je napravil več, kot je bilo od njega zahtevano. Da je to prava pot utemeljujem z dejstvom, da lahko v glavnem le od visoko kvalificiranih delavcev pričakujemo spremembe tehnologije z večjimi prihranki. Ob takem razmišljanju nam mora biti jasno, zakaj imajo nekatere delovne organizacije le 5 do 10 predlogov na leto, ali pa še tega ne. V TGA smo imeli lani 63 predlogov, Pišek Anton Zoran Heric so pa tudi delovne organizacije, ki imajo še po dvakrat več predlogov na leto, kot pa mi. Kot primerek, kako veliko je področje MID navajam predlog št. 217 z naslovom »Zunanje hidrantno omrežje — nova livarna«, ki ga je delavski svet TOZD Predelava aluminija potrdil 14. 5. 1980. Tov. Zoran Heric, avtor navedenega predloga dela v TGA že 15 let, opravlja naloge »nadziranje projekta v izgradnji I«, je v svojem predlogu predlagal, da se pri izgradnji zunanjega hid-raptnega omrežja namesto jeklenih brezšivnih cevi po projektu 35-2-26-78 uporabi cevi iz polietilena tip PE HD vrsta T za tlak 10 atmosfer. Rezultat tega predloga je prihranek za TGA v višini 127.575,60 din, ki nam bo prišel še kako prav pri investiciji nove livarne. Na vprašanje, ali je bila to avtorjeva službena dolžnost, je potrebno pogledati opis del oziroma nalog, ki v prvi točki pravi: »Tehnično in časovno kontrolira delo izvajanja projekta«, kar pomeni, da vsebina tega predloga ni bila avtorjeva delovna dolžnost. Komisija za inventivno dejavnost pa je po 58. členu SS o inv. dejavnosti določila korekcijski faktor 0,7 kar pomeni, da je za 30 odst. avtorju znižala posebno nadomestilo, saj se je avtor imel možnost seznaniti s predlogom pri opravljanju svojega dela in da zamenjava cevi iz drugega materiala ni izredna prizadevnost. Tako bo avtor prejel enkratno nagrado — posebno nadomestilo 16.176,35 din za prihranek 127.575,60 din, za kar lahko avtorju čestitamo, kot tudi vsem ostalim in želimo še veliko takšnih uspehov, saj vsi takšni predlogi pripomorejo k stabilizaciji našega gospodarstva. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je 9. 5. 1980 potrdil inventivna predloga št. 139 in 140 z naslovoma: »Predlog za uvedbo enotnih rotorjev na črpalkah VD 80 in PPB 80« in »Sprememba plošče za sesalni pokrov VD 80« avtorjev Jeza Franca, Mesarič Ivana, Dolenc Franca, Korpič Maksa, Šijanec Antona in Petrovič Ivana. Po prvem predlogu ni potrebno uvažati rotorjev za črpalke BPV 80, pri drugem predlogu pa se sedaj več ne uničujejo sesalni pokrovi. Korist za oba predloga v letu 1979 je znašala 23.558,54 din, za katero pa bodo avtorji prejeli posebno nadomestilo v višini 4.369,85 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je 9. 5. 1980 potrdil inventivni predlog št. 147 z naslovom: »Predlog za premaz črpalk za črpanje žveplene kisline« avtorja Jeza Franca. Tov. Jeza Franc dela v TOZD Vzdrževanje že 24 let in je to njegov tretji inventivni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. S tem, da sta se črpalki premazali z epoksidno smolo, smo dosegli prihranek pri vzdrževanju omenjenih črpalk v višini 28.672,72 din, za katerega pa prejme avtor 4.872,75 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je 9. 5. 1980 potrdil inventivni predlog št. 76 avtorja Pišek Antona. Tov. Pišek Anton dela v TOZD Vzdrževanje že 25 let in je to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Sam predlog se nanaša na tesnjenje treh Imperial-filtrov v TOZD Tovarna glinice, ka- Naši etniki V mesecu juniju so praznovali petdeseti rojstni dan naši sodelavci: Zvonko LETONJA iz tozda Proizvodnja aluminija, Anton BANKO in Anton ŠE-BEDER iz tozda Predelava aluminija, terega pretesnitev opravimo po predlogu avtorja v 24 urah, medtem ko se je prej porabilo 200 ur. Filtre je bilo potrebno pretesnih dvakrat na 3 leta. Ob upoštevanju stroškov realizacije na prvem predelanem filtru, ki so znašali 168 ur in 190 kg pločevine Č 0361 in je bil v pogonu skoraj tri leta, znaša letna korist za tri filtre 10.901,74 din in posebno nadomestilo za avtorja 2.427,56 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je 9. 5. 1980 potrdil inventivni predlog št. 214 z naslovom: »Zaščitno ločevanje tokokrogov nizkonapetostnih porabnikov« avtorja Furman Jožeta. Tovariš Jože Furman dela v TGA Kidričevo že 8 let in je to njegov drugi prijavljeni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Komisija za inventivno dejavnost ni iskala ekonomske koristi, ampak je ocenila varnost po 57. členu SS o inovacijah, za kar bo avtor prejel 4.968,— din. Franc TOMANIČ, Alojz ZUPANIČ in Helena JELEN iz tozda Vzdrževanje in Anton GOLOB iz tozda Promet. Vsem iskreno čestitamo in želimo še veliko sreče in zadovoljstva pri delu in v domačem krogu. Detdeset- aluminij n Kje so ženske aktivistke? »BABA« Prelistavala sem starejšo številko »Jane« in naletela na članek, ki • meni, da po 8. marcu lahko kritizira ženske in njih aktivnost — pa se sprašuje: KJE SO ŽENSKE AKTIVISTKE? Postala sem slabe volje. Ob vseh moških v moji hiši sem večkrat slabe volje posebej še, če odpade preveč dela name. Kljub temu vem da me imajo ti moji moški radi in če tudi zinejo kako pikro na moj račun, jim tega ne zamerim in hitro pozabim, saj pri vsem delu nimam časa, da se na koga jezim. Kot mati, žena, delavka sem tudi že 20 let delavka v DPO. Pri svojem družbenopolitičnem delu sem večkrat o-pazila, da so reakcije na moje delo negativne. Kot ženska, ki nisem hitro užaljena, sem v akcijah odkrito povedala svoje stališče — nimam dlake na jeziku, zato sem bila včasih tudi kritizirana, kar pa sem vedno smatrala za pozitivno in vredno premisleka. Posebno odkritost opažam pri večini ženah _-t- aktivistkah, mislim celo, da smo ženske bolj odkrite narave kot moški — seveda dokler nas ne zastrašijo. Nimamo lastnosti: ambicijozen, previden in podobno. Ob tej priložnosti sem se spomnila tudi na določen dogodek: Ko sem na nekem sestanku poskusila povedati svoja stališča in sem bila celo v predhodnih diskusijah podprta s strani nekaterih udeleženih, sem na samem sestanku opazila hud odpor nekaj moških udeležencev. Poskušali so me celo utišati z grožnjami, da bodo zapustili sestanek, ker pa sem smatrala, da imam prav in da nikogar osebno ne žalim, sem vztrajala, dokler ni padel medklic »BABE NISEM PRIŠEL POSLUŠAT«. Taka opazka me je vrgla iz tira, hudo me je presenetila, posebe! še, ker sem smatrala, da smo v naši družbi opravili z BABO na javnih sestankih Tako opazko si je morda moj oče, kot trdi knap, privoščil pred več desetletji, toda danes si je to privoščil nekdo mlajši, ki verjetno dobro pozna vlogo 8. marca. Po sestanku sem celo slišala, da je bila izražena že- lja, da se v prihodnje zberejo sami moški, toda tega jim ne zamerim, saj vem, da nekateri moški še danes ženske ne smatrajo za človeka. Po vsem tem sem zaključila, da sem šla verjetno za to moško pamet nekoliko predaleč, saj se ženske aktivisti zavedamo, da naša vloga še zdaleč ni enakovredna moški, ker gledamo vse preveč na probleme z očmi gospodinje, MOŠKI PA LE MISLIJO PO MOŠKO zato tudi ne obupamo, če nas ignorirajo in nam z medklici poskušajo vzeti voljo. Žalostne pa smo ob de'-stvu, da so tudi ženske, ki ne prenesejo ženske aktivnosti, njih truda ne priznavajo, s tem pa razvrednotijo naše pravice. Toda tovariši, soljudje moškega spola, poleg vaše pameti imate tudi mišice in s temi nas strašite, zato večina žensk raje ostaja doma v zapečku, ker nimajo poleg obilice dela toliko energije da bi se vam javno upale postaviti v bran. Po časopisih pa bodo novinarji še dolgo pisali z mastnimi naslovi: KJE SO ŽENSKE AKTIVISTKE? Ana POČEN GROŠ rise : ŠEGULA Janka Vtisi iz Poreča BALLY—BALLY Ponavadi smo po večerji posedali na oblazinjenih sedežih okrog steklenih sten po hodnikih hotela, blizu recepcije ali pred prostorom Bally-Bally. Nekateri so brali časopise, drugi pa debatirali o dogodkih minulega dne, opazovali mimoidoče. Naenkrat vstane eden naših ter s počasnimi koraki stopa k prostoru Bally-Bally. Ostali, ki smo sedeli, gledamo za njim ter se sprašujemo, kaj bo storil? Pride naš tovariš v sredino sobe, obstane, potegne dim iz cigarete in se ozre okrog sebe. Na obrazu se mu vidi, da o nečem premišljuje. Nato se napoti k enemu od aparatov Bally-Bally, katerega je zapustil prejšnji igralec, seveda brez uspeha. Vrže kovanec za dva dinarja v aparat in potegne ročico ter čaka. Figure v aparatu se vrtoglavo vrtijo in se nastavijo. Nič se ne zgodi. Vrže naslednji kovanec in zopet opravi vse potrebno. Postopek se ponovi. Tokrat se vsujejo kovanci iz aparata. Veliko jih ni. Pa nič zato. Mirno pobere kovance in pride nazaj. Miren je in brez besed. Cigareto pokadi do konca Ostali smo mislili, da je s tem konec Bally-Ballyja Vendar smo se ušteli. - Zopet brez besed vstane odide v igralnico ter ponovi prejšnji vrstni red dela pri aparatih. Zdaj ga opazujemo z zanimanjem ter ugibamo: »Bo imel srečo?« Naš tovariš je postal bolj pozoren na aparat, pri katerem je mlajši moški igral precej dolgo, seveda brez uspeha. Ko je mo|J