Džunerla KRoman iz afriških pragozdov. ApgJfžki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 34 Toda ladji sta pluli dalje —. Upanje na rešitev je adobesedno splavalo po vodi —. Jezen je vrgel Clayton vejo v stran in se počasi •oblekel. Kup listja in vejevja se je med tem razgorel in silen steber dima je vstajal v mirni jutranji zrak. Zrtnišljen ga je gledal. »Škoda«, je dejal. »Saj nič ne pomaga! Nov kup fcom moral narediti!« Sunil je z nogo ogorek ter se obrnil v gozd. Na robu je še enkrat pogledal po morju. Noga mu je obstala —. Ali se ni križarka sukala nazaj —? Da! K obrežju -se je obračala! Najbrž so končno vendarle opazili dim — In res je bilo. Jadrnica je povezala polovico svojih jader in obiežala na mestu, križarka pa se je počasi bližala obrežju. Kilometer od brega se je ustavila, spustili so čoLn v *vodo in četa pomorščakov je priveslala h kraju, kjer je gorel kup. Mlad častnik je stopil na suho, pozdravil in vpra: -šai: »Gospod Clayton, kajne —?« Clayton se je zelo začudil. »Da, moje ime je Clayton. Am-pak — odkod pa me posmate?c Ne spominjam sc, da bi —.« »Gotovo da se še nisva srečala v življenju! Pa vsi Tcmo, d« ste tuikaj. Saj smo vas prišli iskat! — Toda to je dolga povest. Najprvo mi prosim povejte, kje so naši tovariši. Ali jib ni več —?« »O da, vsi smo zdravi in vsi željno pričakujemo odrešenja. — Le ene osebe manjka —.« Žalost mu je zaprla besedo. Ubogi Glayton! V razburjenem veselju nad skorajšnjo rešitev je čisto pozabil na nesrečno usodo Inino —. Časlnik je videl Claytonovo žalost. Sočutno je vprašal: »Manjka —? Ali je kdo umrl? So vas napadli?« »Tudi to je dolga povest —!« je dejal Clayton otožno. »Pojdimo k našim ljudem! Tam se pomenimo več.« Stopila sta v coln in odveslali so v zaliv. Medtem je poslala križarka še več čolnov, tudi poveljnik bojne ladje je piišel na suho. Pozdravili so se in se predstavili. Clayton je povedal zgodbo o nesrečni Inini usodi. S sočutnim zanimanjem so poslušali francoski častniki in poveljniki bojne ladje je koj ukrenil vse potrebno, da bi že brez uro mogla odriniti močna rešLlna četa pomorščakov v džunglo, iskat ponesrečeno Ino. Poslal je čoln na križarko po ojačenja, po orožje in streljivo, po živila in tudi po zdravila. Računal je, da bo iskanje trajala par dni in da utegne prhi do bojev s čmci. Medtem so Francozi pripovedovali svoje dogodivščine in kako so zvedli za Claytona in za njegovo družbo. Pred dobrim mesecem je najetela križarka na jadrnico, ki je plula proti jugu in na večkratni poziv ni dala nobenega odgovora. Zasledovali so jo do noči, drugo jutro pa je ni bilo videti več. Bojna ladja je nadaljevala križarenje ob zapadnem afriškem obnežju in skoraj čisto so pozabili na jadrnico. Nekega viharnega jutra pa, ^eč tednov je med remminilo, so jo našli sredi razbiirkanlh valov. Njena jadra so bila raztrgana, glavni jambor polomljen. Približali so se ji, pa nič se ni genilo na njentijn krovu. Zapuščena in prazna se je zdela da je. Sklenili so da počakajo na mirnejše vreme, pa pra^ tedaj so opazili, da jim iz jadrnice nekdo daje znamenja. Poslali so čoln in našli strašne reči. Tucat mrtvib in umirajočib momarjev se je valjalo na gugajočem se krovu. Izmed živih nobeden ni bil vefi pri zavesti. Celo tisti, ki je z zadnjim naporom dal zna-: menje križarki, se je onesvestil še preden so prišli na pomoč. Z močnim žganjem in s hladno vodo so jib spet spravili k zavesti. In ko so se nesrečneži še okrepčali z jedjo in pijačo, so povedali svojo žalostno zgodbo. Poznamo jo po večini. Tista jadrnica je bila, ki se je na njej peljal profesor Porter s svojo družbo po zaklad na kapverdiški otok. Momarji, po zlatu hlepeči, so se uprli, djali Porterja in njegove ljudi na suho, pa se kmalu na to tudi sami med seboj sprli. Snake je iistrelil Barkerja, edinega, ki je znal ladjo voditi. Ko so opazili, da se jim bliža križarka, so brž zakopali zaklad in bežali na jug. Po noči so se pod ugodnim vetrom obrnili proti zapadu, hoteli so uiti črez atlantiško morje. Toda že po par dneh jim je zmanjkalo živil in vode in vrnili so se proti afriškemu obrežju. Pa izgubili so smer, brez cilja so jadrali naokrog in končno jih je na odprtem morju zalotil vihar. Njihov položaj je bil obupen. Krmariti nobeden ni prav znal, kod plovejo, niso vedeli, živil niso imeli reč, najhuje pa jih je mučila žeja. Napol blazni od pomanjkanja in groze so eni poskakali v morje, drugi so bili cclo za to preslabi in so umrli od onemoglosli, lc mala jih je bilo še živih in ti so bili v nezavesti, ko jih je iia&la križarka. Fiancoski poveljnik je zvedel od njib o usodi profesorja Porterja in njegove družbe, pa nobeden ni mogel prav povedati, kje so jih postavili na suho. Zato je križaril ob obre^ju^preiskal vsak kotiček in od časa do časa dal uslreliti iz topa. In tako so našli izgnance. Med pripovedovanjem se je rešilna četa pripravila za na odhod. Dobro je bila založena z živili ter oborožena s puškami ui samokresL Dvajset mož je štela četa ia dva častnika, poročnika Arnsta in Carpenterja. Jutro je še bilo ko so odrinili. Profesor Porter in Clayton sta šla z njima. Po mnogem iskanju so našli kraj, kjer se je nesreča zgodila. Še enkrat so skrbno pregledali tla in grmičje za sJedovi, pa niso našli mnogo več nego dan poprej Clayion. Posvelovali so se. Da ni bilo obupanega očeta in žalostnih oči Clajrtonovih, prav gotovo bi bil poročnik Arnst, ki je četi poveljeval, iskanje opustil. Pa blagega srca je bil in vsaj pokazati je hotel, da rad rse stori za rešitev, kar je v njegovih močeh. Sam zase pa je bii f repričan, da je Ine izgubljena —. Razkropil je četo v dolgo vrsto, da bi mogli obenem pregledati koiikormogoče veliko prostora, ter se je spustil v pragozd proti vzhodu. Počasi, zelo počasi so prodirali. Mestoma so si mor?li dobesedno pot sekali skoz zaraščeno goščaro. Ne t'i.i bi daleč prišli tisti dan, da ai sevemi oddelck čete naletel na stezo, ki je bila za silo izhojena. TantaroTa, slonova steza je biia in na sereroTzhod je peljala. Po kratkem posvetOTanju so sklenili, da se bodo držali steze. Arnst je Zbral srojo ljndi in t dol^eaa jesjcm redu so nadaljerali STuje potoranje. Sam je šel na čelu, za njim Porter in Clayton. Mlad je bil in naglih korakov, kmahi je pustil tovariše za par sto korakov zadaj. Vse je bilo mirno, nobene nevamosti ni slutiL Zavil je lcrog ogla. V goščavi je zašumelo. Obstal je va. poslušal. Pa v tistem hipu je dobil od zadaj silen udarec po glavi. Kriknil je, le to je še videl, da je planila četa črncev iiadenj, pa se je nezavesten zgrudil. Tovariši. so čuli krik. Pohiteli so mimo počasnega profesorja Porterja po stezi. Tedaj pa je završalo po pragozdu. Smrtnozadet od ostre sulice je padel eden pomorščakov, cel roj puščic se je usul nad nje in z divjini krikom se je vrglo dobrih petdeset črncev na Francoze. Vnel se je besen boj. Pomorščaki so pograbili za puške in samokrese, noži in bajoneti so se križali, puškina kopita so pela, težki bati so udarjali. Pa le par minut je trajal boj. Črnci so se iimaknili in so izginili v gozd prav s tako naglico, kakor so prišlL Par črncev je obležalo mrtvih na tleh, Francozi pa so Lmcli prhneroma težke izgutn?, štiri mrtve in deset ranjenib. In poročnilia Arnsta je manjkalo —. Carpenter je prevzel poveljstvo. Treaiutno črncev ni smel zasledovati, premalo Ijudi je imel. Od vseh dvajsetih mož, ki so odšli v džunglo, jib je bilo komaj še šest zdravih. Sovražnik je utegnil dobiti v bližini ojačenja. R-jzen tega so morali posjkrbeti še tudi za ranjence. Odločil je, da se za tisti dan vrnejo na obrežje — poldne je že bilo —, sestarijo in opremijo novo četo ter se earana spet podajo na pot in rešijo Arnsta, — ali pa Tsaj ma&čujejo njegovo smrt. Sledu ni bilo težko najti. Črncev je bilo okoli peldeset in dovolj razločno sled so naredili po gozdu. Carpenter je poslal svoje ljudi k čolnu, sam pa je pospremil profe&orja Porterja in Claytona h koči. Vsi trije so molčali. Poiočnik je z žalostjo mislil na izgubljenega prijatelja Arnsta, delal maščevalne načrte in sklenil, da bo jutri za vsako ceno poiskal tovariša, pa če bi biJo treba vso džunglo prehoditi. In gorje črncem, če so ga vunorili —! Ubogi, nesrečni oče Porter in mladi Clayton pa sta v nemem brezupu vračala domov — praznih rok. Štiriindvajset ui je že minilo. kar je izginila Ine. jKaj se fc zgodilo z njo —? Da ni več med živimi. o tem ni nobeden izmed njjih dvomil. — Pri koči so bili. Tedaj se odpro vrala. Bela postara sfopi iz ajilt Začudeni obstanejo prišleci in —. »Oče —U je jeknilo dekliški glas t večerni mrak Ine je zletela t naročje profesorju Porterju. — (Dalje prlbodnjift.)