Leto volitev, leto obilnih sprememb
Po sprejetju novih ustavnih sprememb, ko smo v naši repu-bliki legalizirali večstrankarski sistem, je slovenska skupščina na zadnjem dccembrskem zasedanju sprejela dva pomembna za-kona: zakon o političnem združevanju, ki v bistvu doioča pravila igre o ustanavljanju političnih strank, in zakon o voli-tvah, ki naj bi bolj ali manj zagotovil enakopravnost vseh, ki bodo nastopili na volitvah. Stare zveze (ZK, ŠZDL, ZSMS) so postaJe samostojne politične stranke, si spremenile imena ter se pognale v volilne boje. Novo nastale stranke se niso počutile enakovredne starim, zato so se povezale v takoimenovano demo-kratično opozicijo in malo pred novim letom v novo obliko strankarske povezave, v Demos - združeno opozicijo. Stranke pa še kar nastajajo. Ta čas jih imamo 14 ali še več. Še tja do volitev v aprilu bomo prisiljeni poslušati njihove ognjevite vo-lilne boje, da bi pridobili našo naklonjenost na volitvah. Eni nam dopovedujejo, da živimo kot psi, drugi tarnajo, da so jim ukradli ideje, vsi pa nam obljubljajo demokracio, demokracijo in spet demokracijo, pa armado brezposelnih in še druge »dobrote« po vrhu.
Polno pa je še drugih novosti v letošnjem letu. Tako po zakonu o podjetjih iz predlanskega decembra nimamo nič več ozdov in tozdov, temveč imamo družbena, zasebna in drugačna podjetja.
Novosti so se začele tudi v kmetijstvu. 27. januarja je, na primer, začel veljati težko pričakoyani zakon o zadrugah. Z njim je nastala pravna osnova, da zadružniki izterjajo nazaj svoje premoženje, ki jim je bilo odvzeto po 1. juliju 1953, procesi, ki bodo sledili, pa bodo omogočili razvoj kmetij kot podjetij. Ta zakon pa tudi poenostavlja postopek za ustanovitev zadruge, kar obeta nove razvojne možnosii v duhu podjetništva in poslovnosti. Ne moremo naštevati še vseh drugih novosti. Dovolj jih je, že teh, ki so povezane z letošnjimi volitvami. Na primer, nimamo več sisov in letos ne borno volili številnih delegaci) zanje.
Letošnje volitve so nasploh že nekaj časa v središču pozorno-sti. Pogosto beremo ali poslušamo, da bodo to po 45 letih prve svobodne in demokratične volitve na naših tleh. Res je to, da se z novim volilnim zakonom poslavljamo od dosedanjega delegat-skega sistema, saj bomo neposredno volili delegate v skupščin-ske zbore, vlogo delegacije pa bodo lahko opravljali delavski sveti in drugi s statutom določeni organi v podjetjih in krajevnih skupnostih. Ves volilni postopek - od predlaganja kandidatov do volitev - je z zakonom postavljen na popolnoma nove temelje z vnovično pomembno vlogo zborov volilcev, ki so se po rokovniku začeli včeraj, 20. februarja, in bodo potekali do 3. marca.
Mi se z našim glasilom nekoliko pozno vključujemo v volilne aktivnosti in smo nekaj pomembnih postopkov že zamudili. Pa vendar, najpomembnejši so prav zbori volilcev, na njih bomo določali kandidate, ki jih mora biti več, kot se jih voli. Sicer pa več in bolj podrobno pišemo na notranjih štirih »volilnih« straneh. Tam se z volilnimi programi predstavljajo tudi naše politične stranke. Objavljamo jih po vrstnem redu, kot smo gradivo prejeli v uredništvo. Najprej Demos, potem ZSMS, Socialistična zveza in Zveza komunistov.
Vsem smo namenili enako prostora, kot smo se dogovorili na seji uredniškega odbora, ki stno ga razširili s predstavniki De-tnosa, občinske volilne komisije in občinske skupščine. Sicer pa je Naša skupnost še vedno v stari podobi, z izdajateljem sociali-stično zvezo, kot je dogovorjeno, bo taka izšla do volitev še enkrat. Bo pa do vseh enako prijazna in kritična, kot je bila v vseh minulih tridesetih letih doslej, ne glede na barvo in položaj, tako, kot se v poštenem življenju spodobi. Tako nekako je pričakovati, da se bodo - glede na številne zapletene in izjemno zahtevne zastike v naši družbi - odločali na volitvah tudi naši volilci. Ne po barvL temveč po zaupanju v sposobnosti in posluh kandidata za ljuii in nihove vsakodnevne probleme.