pottnins oi«'«n» » cotovhi teto lVII. V Uublianl. » petek, dne 29 marca 1929 St. 73 Naročnina Dnevna maaja za državo SHS meaecno 23 Din polletno 190 Dtn celoleino 3UO Din za inozemstvo mencCDo 40 Din Bedenka izdala ceiole no vJugo-alavlt« lito Din. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« St. 2 Oln Cene oglasov i aioip. peUi-vrtia maUoglaalpol-90 ln 2 D.veCII oglaal nad 43 mm viftlne po Din vellltl po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po io Din o Pn voCiem g Izide ob « zlulra) razen pondel)Ke In dneva do proznflai mSSB Omamili' o /e v Kopuarjem ulici Al. 61J J Rokopisi se ne vrača/o, nelranhlrana olama se ne s pretentalo ■» lirednlitva fr.lefon »I- 2050. unrovnl&tva št. 2328 Informativen tisi za slovenski narod oprava /e vKopliarievi ui.ii.lt * Čekovni račun: Clubljana štev. 10.«SO In IOJ49 za Inseiale, Saralevošl.73«J, Zagreb šl. 39.011. Praga lo nuna/ <1. 24.797 Življenje je sveto! Velikonočni teden spominja vse kulturno Človeštvo na največje moralne dobrine, ki jih je prineslo svetu krščanstvo. Naj bo kdo kateregakoli naziranja o najvišjih stvareh, tega ne taji nihče, da je Kristusova vera ublažila, oplemenitila in povzdignila nravi sveta, ki se je dvigal na razvalinah rimskega cesarstva. Prav za prav se šele s krščanstvom začenja prava kultura, zgrajena na dostojanstvu, enakopravnosti in duhovni svobodi vsakega; na neodjemljivih pravicah individua, naj bo kateregakoli plemena ali stanu, ter na neizprosnih dolžnostih vsakega do bližnjega in do celote ter narobe — občestva do vsakega, tudi najnižjega svojega člana. Eden najbolj važnih moralnih principov, ki je po vplivu in moči krščanstva izpre-menil barbarsko družbo v kulturno, je brezpogojno spoštovanje človeškega življenja, brezizjemna prepoved uničenja kateregakoli človeškega življenja, razun v opravičenem skrajnem silobranu ali kadar obsodi zakonita oblast v imenu družbe kakšnega svojega nevrednega člana na smrt. Kako je v tem oziru krščanstvo globoko poseglo v dejanski potek življenja, razvidimo iz tega, da je odslej tudi tako zvani politični umor postal zločinstvo na enaki stopnji kakor vsako drugo. Naj je bila in žal šc je dejanska praksa v tem oziru še vedno dosti daleč od krščanskega ideala, vendar Cerkev ta princip neomajno vzdržuje in je brez dvoma tudi dejansko v tem pogledu zelo omilila politične nravi evropskih narodov ter omogočila to, kar se imenuje kulturni napredek. Političen umor, naj bo izvršen po iniciativi posameznika ali po nalogu kakšne zarote, je in ostane prav tako zločinsko dejanje kakor umori iz nepolitičnih motivov. In prav-tako nemoralno je proslavljanje političnih zločinov. Tudi objektivno politični umor ni nikoli doprinesel k občemu dobru, ampak je v svojih bodisi bližnjih bodisi daljnjih posledicah imel le škodljive posledice — iz enega umora se rodi iz maščevanja drugi in tako dalje v neskončnost. Cezar, ki ga je umoril Brutus, je bil neskončno več vreden in je neizmerno več doprinesel k občemu blagru ko bornirani »demokrat« Brutus, v resnici eksponent stare rimske aristokracije, in vendar so ga častili še do francoske revolucije kot nekakega polboga. In četudi bi — predpostav-ljajmo tako — kakšen tak umor ne imel vidnih zlih posledic, ampak bi se zdel tudi v svojih izdejstvitvah koristno dejanje, vendar v resnici ruši moralo in radi tega temelje družbe v njenih koreninah, čeprav bi se to na zunaj in dolgo ne izražalo z vso jasnostjo. Nasilje rodi vedno le nasilje, naj se komu zde nagibi še tako »visoki«. Človeško življenje je in mora biti nedotakljivo in umor je in ostane v vsakem slučaju globoko antisocialno dejanje. Na to moramo opomniti tudi javnost v naši državi, v kateri se je zgodil pred dnevi zopet umor, za katerim se sumijo politični motivi. Umorjeni nam je bil po svetovnem in političnem naziranju tuj in vseskozi nasprotnik, toda tudi njegovo življenje je sveta in nedotakljiva vrednota, in če so morilci menili, da jih je vodilo politično prepričanje, kateremu je bil Toni Schlegel nasproten, pa je tudi on imel svoje pošteno in iskreno politično prepričanje, pa le ni posegel po političnem umoru, da ga uveljavi proti svojim nasprotnikom. Z eno besedo: Kam pridemo, če bosta boj med političnimi nazori odločevala bodalo in revolver? Ce bi zdaj Schleglovi prijatelji prijeli za isto orožje, da maščujejo svojega političnega voditelja? Čas je, da se tej praksi v naši državi stori energično konec. Naša politična zgodovina od osvobojenja dalje je omadeževana že po celi vrsti umorov: Draškoviča, obeh Radičev, Ba-sarička, Ristoviča, generala Kovačeviča, Hadžipopoviča, in atentatov: na pokojnega Pašida, poslanca Krafta, Žiko Laziča, da ne omenjamo ubijstev in atentate na manj vidne osebe, izvršene iz »nacionalnih« nagibov. Pa še drugi atentati so bili zamišljeni, pa hvala-bogu ne izvršeni. Ali ni že zadosti? Ali ne zahteva konsolidacija naših notranjih razmer, dvig naše politične morale in naš ugled v inozemstvu, da se s tem enkrat za vselej neha? Živimo v času, ko morajo bolj kot le kdaj poprej biti vse občestvene sile naperjene na pozitivno delo za ozdravljenje naših javnih razmer, za izboljšanje naše uprave, za ubla-ženje notranjih političnih borb in povzdignje-nje našega političnega in moralnega nivoja, za Organizacija osrednje uprave izločitev posameznih oddelkov - Redakcijo ministrstev Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) V ministrstvih se delajo priprave, da se iz posameznih ministrstev stvorijo organske celote, to je, da se izločijo oddelki, ki ne spadajo organično v dotična ministrstva. S tem se hoče izvesti sistematičnost tudi v zunanji organizaciji. Kot smo poročali, se bodo gotova ministrstva najbrže ukinila, iz drugih ministrstev pa se bodo izločili oziroma se jim bodo na novo dodelili posamezni oddelki. Tako čujemo, da se bosta iz ministrstva za promet izločila gradbeni in pomorski oddelek. Pomorski oddelek naj bi prevzelo ministrstvo za trgovino in industrijo, gradbeni oddelek pa bi prevzelo ministrstvo za javna dela. Nasprotno pa bi dobilo prometno ministrstvo od ministrstva za trgovino tn industrijo eventu-elno oddelek za turizem. Dalje se bodo med ministrstvoma za promet in generalno direkcijo za vode uredile kompetence glede vodnih poti in prometa na njih. Ureditev plovnosti je spadala namreč dosedaj pod kompetenco direkcije za vode, promet sam in policija na njej pa pod kom- | petenco prometnega ministrstva. Tako so se pripetili slučaji, da sta se križali ob zadnjih nesrečah v Belgradu, ko se je odtrgalo od prezimovališča na Savi nekaj vlačilcev, kompetenei ministrstva za poljedelstvo in vode ter ministrstva za promet. Prezimovališče je imelo v oskrbi poljedelstvo, policijo pa je vršilo prometno ministrstvo. Kar se tiče oddelkov, ki so dodeljeni drugim ministrstvom, pa spadajo po mnenju zunanjega ministrstva pod njegovo kompetenco, se zlasti mnogo govori o oddelku za zunanjo trgovino in o izseljeniškem oddelku. Oddelek za zunanjo trgovino je sedaj posebna instanca v okviru trgovinskega ministrstva. Mnogo se je govorilo, kako je treba dvigniti našo trgovino in poiskati zunanji trg. S tem je bistveno tangirana konzularna služba, ker so konzuli ne diplomatski, ampak trgovinski zastopniki naše države. Zato se dela v zunanjem ministrstvu na to, da dobi to ministrstvo tudi trgovinski oddelek od trgovinskega ministrstva, ki naj bi se spojilo oziroma stopilo v ožjo zvezo. Za konzularni oddelek zunanjega ministrstva je zunanje ministrstvo prav tako zahtevalo zase izseljeniški oddelek, ki je sedaj priključen ministrstvu za socialno politiko. Zlasti mnogo se je debatiralo o tem, kaj vse spada pod javna dela. Inženerji so predlagali, naj se javnim delom priključi tudi promet. Kako bo v bodoče gradbeno ministrstvo, šc za sedaj ni gotovo. Gotovo je, da se bo vse to, kar spada pod to ministrstvo, spojilo z njim. Gospodarski zakon pred vrhovnim zakonodajnim svetom Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Zakono-t!a;iai svet, ki se bo sestal 4. aprila, bo imel med drugim mnogo posla tudi z gospodarskimi zakoni. Gozdarsko ministrstvo je dosed-aj iz-gotovilo: 1. Zakon o zavarovanju rudar-j e v. N-ačrt tega zakona jc bil gotov že pred poldrugim letom. Sedaj se je ponovno pregledal Ln spopolnil. Čujemo, da sc bo ta važen načrt bistveno spremenil, še preden pride pred zakonodajni svet. Nadalje je gotov 2. Zakon o gozdovih. Ker je gozdna industrija pri nas velikega pomena za vse prebivalstvo v državi, je pomen tega zakona oči-videm. Težave pa so s-e pojavile tedaj, ko se je sestala prva komisija, ki naij bi to vprašanje sistematično uredila. Gre namreč za ureditev med seboj različnih gozdnih sistemov, ki so pri nas v veljavi. V Sloveniji imamo individualni sistem, na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji pa zopet druge sisteme. Pri tem pride v poštev skupno gospodarstvo, omejitve gozdov, zasebna, oziroma občinska režija. Ze na prvi pogled je jasno, dia so razlike bistvene. Ko se j>e sestavljal zakon, je šlo za to, ali naj bo zakon 1« okvir, ali enoten, da bi se vsa materija uredila za vso drža/vo. Komisija si ni mogla pomagati drugače, kot da je napravila okviren zakon. Toda tudi ta okvirni zakon bo po izjavi gozdarskega ministrstva v kratkem doživel važne spremembe. Zakon temelji na bistveno drugi osnovi, kakor dosedanji prečanski zakoni. Kompetence oblasti je prenesel na centralo v ministrstvu. Ob- razložitev zakona še ni gotova. Poverila se -c Stanom te komisije. Gotov j« 3. Lovski zakon. Ze ob priliki, ko se je to vprašanje načelo, sta se pojavili dve ! vprašanji: prečanski zakupni in srbsko-bosan-sko-h/ercegovmski rcg-alni sistem. Lovske organizacije so zborovale v Belgradu in obiskale Nj. V. kralja. Zagrebški veliki župan dr. Zo-ričič je dobil nalogo, naj sestavi načrt. V bi-j stvu vsebuje načrt predloge, ki jih je sestavila i Zveza jugoslovanskih lovskih društev, V pre-' čanskih krajih ostane zakupni sistem, v BoGni in Hercegovini ter Srbiji pa regalni, oziroma fakultativni zakupni sistem, če se občine zanj ! izjavijo. Belgrad, 28. marca. (Tel. Slov.) Gozdarsko ministrstvo je podpisalo pravilnik o računovodstva ravnateljstva za državne rudnike v Sarajevu in vseh drugih, 20 po številu, obstoječih državnih rudnikov. S tem pravilnikom je urejena vsa rudarska stroka po posameznih podjetjih. S pravilnikom je ministrstvo postavilo gospodarstvo v rudnikih na komercielno podlago trgovskega kupčevanja. j Gozdarsko-rudarsko ministrstvo je nadalje spreinnilo in dopolnilo pravilnik o polaganju državnih strokovnih izpitov v rudarskem resoru ministrstva. Novela se je izdelala na podlagi izkustev, ki jih je imelo ministrstvo dosedaj pri polaganju izpitov. Pravilnik vsebuje nove uredbe o polaganju državnih izpitov od strani zasebnih inženerjev, ki žele dobiti pravico avtorizarije po uredbi o avtoriziranju inženerjev in arhitektov. Velikonočna številka „Slovenca" ki izide v soboto dne 30. marca zjutraj, prinaša: Leposlovno prilogo broširano v okusnem zavitku in ilustrirano, na 48 straneh s sledečo vsebino: Beseda za velikonoč, pesem Jože Pogačnika. Rapsodova velikonočna poslanica, Ivan Pregelj. Velika noč v ostroškem samostana, Miloš Živkovič. Velikonočna povest iz »Bratov Kara- mazovih« F. M. Dostojevskij. Pieta, pesem, Rainer Maria Rilke. Otroci se igrajo, Narte Velikonja. Otroška priloga s šestimi lepimi povestmi, pesmim! in kratkočasnicami, uredil F. Bevk. Iz Valvazorja. Iz kraljestva živali (nosorog, ris, gua- nako, vikuna). Beli labodi (Iz knjige »V sibirskih pra- šumah« Ossendowskega). Velikonočna nagradna uganka. Nadalje prinese velikon. »Slovenec«: Vstal je Gospod krasno kompozicijo P. Hug. Sattnerja, libretto od P. Krlzostoma, na štirik straneh v finem tisku. Tretja priloga je ilustrirani Slovenec'* v zelo okusni priredbi. Razprava proti morilcu Ristoviča Morilec Štegla pobegnil v inozemstvo - Razprava proti atentatorju Šuniču bo 24. aprila Zagreb, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Po sedemmesečni preiskavi je stopila afera umora urednika >Jedinstva« Ristoviča v završni stadij. Banski stol je te dni zavrnil vse ugovore proti obtožnici. Glavna razprava proti Risto-vičevemu morilcu Josipu Šuniču bo 20. aprila V Zagrebu. Obtožen je hudodelstva tajnega umora, za katero je zagrožena smrtna kazen. Z isto obtožnico je obtožen Jakopič, ki je istega večera napadel pred zločinom Ristoviča v restavraciji »Kolo« in ga ranil na glavi. Obtožen je lahke telesne poškodbe. Senatu bo predsedoval Ivan Bačac. Na razpravo je poklicano 19 prič. Misli se, da bo razprava trajala tri dni. Zagreb, 28. marca. (Tel. >Slov.<) Preiskava v šleglovem umoru ni prinesla doslej nobenega uspeha. Metasi, ki so ga aretirali na podlagi Dakičeve izjave, je bil zaslišan in je dokazal alibi. Metasi je bil pridržan v zaporu, ker ima napačen potni list in se bo radi tega proti njemu postopalo. Peti dan preiskave ni prinesel nobenih pozitivnih dognanj. Pojavljajo se glasovi, da odkrito in vneto sodelovanje z najvišjim fak- ! torjem države, da postane Jugoslavija edinstvena, močna in ugledna država. Zato je pa treba tudi odločnosti od strani vseh poklicanih, da se taki atentati, kakor je bil atentat . . C^UUrfln nnl/rnl *n vcolri r»rr>- I ua taaiutiaija u^.nvg.M, —■*•-* — - -----, i--- prečijo. Terorju je treba napovedati odločen j boj na vaej črti zarotništvo proti življenju so- j j državljanov jc treba izruvati v korenini, ljudi, ' ki hočejo motiti naše javno življenje in preprečiti njega ureditev s podlim nasiljem, naj bo prikrito s še tako »idealnimi« gesli, je treba napraviti neškodljive, treba je z vsemi silami zaščititi princip legitimne oblasti proti v*aki politični in moralni anarhiji! Borba političnih mnenj in nazorov v večji ali manjši meri jc neizogibna in potrebna, toda mora biti le s poštenimi in ne nasilnimi sredstvi. je verjetno, da je morilec pobegnil preko meje. Verjetno je, da bo tok preiskave krenil v drugo smer in da bodo morilca iskali izven mej naše države. Policija čuva rezultate preiskave v največji tajnosti. Konferenca o južni železnici Belgrad, 28. marca. (Tel. Slov.) V Verooi se je te dni vršila konferenca, ki je trajala tri dni. Na njej so se sestali zastopniki Italije, Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Gre za nekaj milijonov zlatih frankov, katere morajo te štiri države letno plačevati Franciji za južno železnico. Ce gre gotova količina blaga preko tržaš-škega pristanišča (odtod ime tržaška tonaža), potem mora Italija plačati gotovo premijo, oz. odpade nanjo večji znesk, ki naj se plača Franciji. Pogodba, ki to določa, jc sklenjena na 25 let. V Veroni so se o tem pogajali. V bistvu se je dosegel sporazum, čeprav se v podrobnostih niso pogajali. Za agrarno banko Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Oblastni ravnatelj v Zagrebu dr. Šuštar nadomestuje umrlega ravnatelja ravnateljstva za kmetijski kredit Muačeviča. S tem, da je vlada odklonila državno dotacijo ravnateljstvu za kmetijski kredit v znesku 50 milijonov, se je dejansko onemogočilo, da bi ostalo ravnateljstvo za kmetijski kredit tako, kot je. Čujemo, da je dr. Šuštar dobil od glavnega ravnatelja poštne hranilnice dr. Nedeljkoviča pooblastilo, da v najkrajšem času izdela pravilnik za agrarno banko. Konferenca radi odpiranja trgovin Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) V so-ciakiopoUtičnem ministrstvu so se zbrali zastopniki trgovinskega ministrstva z načelnikom dr. Krpanom in inšpektorjem dr. Pavlctičem, zastopniki belgrajske trgovinske, obrtne in industrijske zbornice, zagrebške trgovinske zbornice, zagrebške delavske zbornice in trgovinske in obrtne zbornice novosadske. Dopoldne in popoldne so obravnavali uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtnih obratov. Do Uončnoveljavnega sklepa ni prišlo. Debata se bo najbrž še dva dni nadaljevala. Slovani in manjšine Zunanji minister velike slovanske države in nam prijateljske Poljske, g, Zaleski, je na zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov zastopal svojo državo, ki je polstaleo fcian Sveta. Nedavno je o tem zasedanju, poeebej pa o manjšinskem problemu podal zanimive izjave. Ker je stališče — kakor ga je zagovarjal gospod Zaleski — obenem tudi stališče Češkoslovaške hi Jugoslavije, prinašamo te izjave: Predlog zastopnika Kanade Danduranda za spremembo postopanja z manjšinskimi peticijami je plod plemenitega idealizma. Obžalovati pa je, da je ta predlog prišel istočasno z nemškim, ker se je to nekaterim zdelo, kakor da gre za rkupno nemško -kanadsko akcijo. Kar pa se tiče nemškega predloga, je Stresemann z napovedjo, da bo postavil na dnevni red celoten problem mednarodne zaščite manjšin, povzročil posledice, ki gotovo niso bale v njegovih intencijah. Predvsem je izzval očit o ogorčenje v vseh onih državah, ki so sprejele obveznosti napram manjšinam. Države so uvidele nevarnost, ki leži v netenju nevarnega ognja narodnostnega vprašanja. Uspeh je bil odločen in energičen odpor zastopnikov teh držav proti vsakemu poskusu, da bi se vprašanje mednarodne zaščite manjšin izkoriščalo za neke druge cilje in egoistične namere. Velik uspeh poslednjega zasedanja Sveta Društva narodov je prepričanje in odločna zahteva vseh, da se sme sodelovanje v Društvu narodov izkoriščati samo v one svrhe, ki so določene v paktu in da je naloga Društva narodov samo ta, da skrbi za sigurnost in za obstoj vseh držav, ne pa da pomaga onim, ki bi te države hotele rušiti in izpodkopavati njihove temelje. Uspeh je bil dalje tudi ta, da se je splošno ugotovilo dejstvo, da je cilj manjšinskih pogodb njihova politična asimilacija, njihovo lojalno nastopanje v državi, v katero jih j« usoda vrgla. Zunanji minister Zaleski }e nato prešel na položaj manjšin na Polfskem in na glasil, da bi se ravno nemške man<*ine morale iz tega učiti in se s tem okoristiti. Politični voditelji nemške manjšine na Poljskem morajo uvideti, da je mnogo bolje in tudi pametnejše, da zavzamejo brez kakih pomislekov stališče lojalnosti napram državi. Naj raje gledajo, da bodo sodelovali povsod in na vseh poljih s Poljaki, kakor pa da pričakujejo pomoči iz 'ujine. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se med nemško manjšino pojavlja močna struja, ki je odločno •proti temu, da bi se njen položaj izkoriščal od agentov. Upa, da se bo ta proces nadaljeval in da nemška manjšina ne bo več tvtrrila nekake ovire za popolno zbližanje med Poljsko in Nemčijo. To zbližanje pa je za obe državi od živ-lfenske važnosti. Poljska vlada bo vedno delala za zbližanje in intimno sodelovanje z nemško državo, ker ona v tem ne vidi samo skupen interes obeh držav, marveč močno garancijo za mir v Evropi. Belgrajske vesli Belgrad, 28. marca. Ing. Cvetko Božič, šef gozdarske uprave na Bledu, je zopet odpoklican v slovenski oddelek v gozdarskem ministrstvu. V prosvetnem ministrstvu se 4. apnia sestane komisija, ki bo pregledala ves učni načrt, ki je dosedaj veljal na ljudskih in srednjih šolah. Državno sodišče prične z razpravami v drugi polovici aprila. Belgijski kralj Albert je odlikoval generala, vojnega ministra liadžiča z velikim križem belgijske krone I. reda, generala Milivoja Joksimoviča in Zivojina Tersibašiča z velikim oficirskim redom belgijske krone II. razreda, artilerijskega polkovnika Vlado Krstiča pa s poveljniškim redom belgijske krone, dalje več majorjev. Naša delegacija na bodimpeštanski razstavi, kjer je zastopala kmetijsko ministrstvo, se je vrnila v Belgrad. Ozkotirne železnice v zapadni Srbiji se bodo po odredbi prometnega ministrstva od 31. marca dale v eksploatacijo sarajevskemu oblastnemu ravnateljstvu. Seja ministrskega sveta ae je vršila ob pol 6. G. šumanova je odlikovana z redom pro ecclesia et pontifice. Slovaški evangeličanski škof dr. Pereš je bil ob priliki vstoličenja v Stari Pazovi odlikovan z redom Sv. Save 11. reda. Distriktni nadzornik Cinič Abasi pa z redom Sv. Save 111. reda. Besedilo Kellogovega pakta prinašajo današnje »Službene novine« v obeh jezikih. Novoeadska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Od časa do časa ae bo zvedrilo. Slabotni vetrovi. Ponekod bo deževalo. Temperatura se ne bo spremenila. Trojni umor. V Smederevski Palanki je žena obrtnika 2ike Petroviča varala svojega moža s trgovcem Stankovičem. Mož je radi tega sklenil maščevanje. Z nabasanim revolverjem je šel v hotel »Central«. Tu je prišlo do zmerjanja in do pretepa in končno do streljanja. Vsa kavarna Je faiia po koncu. Ko jo je orožništvo obkolilo, s« je kmalu izpraznila. Ko so prišli orožniki v kavarno, to našli na tleh tri irtve r mlaki krvi. Sprejeti zakoni o kongregacijah Veliko zmaga francoske vlade - Odklonjeni predlogi opozicije Pariz, 28 marca. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je dane« na noSai seji sprejela, razen dveh zadnjih, vse kongregacijske zakone. Vlada je zastavil« vso svojo avtoriteto, da doseže be, po njenem prepričanju za prestiž Francije potrebne zakone v predvidenem času. torej še pred veliko nočjo in brez nadaljnjih poslabšanj, katera je hotela doseči opozicija. Tako je bilo odklonjeno tudi po radikalih, predlagano zvišanje starostne meje za vstop novi-cev v kongregacije od 16. do 18. leta. Popolnoma sklenjeni so bili številni spreminijevalni predlogi opozicije, ker sta Poincare in Tardieu ponovno zahtevala zaupnico. Večina sa vlado je znašala približno 320 glasov proti 265 glasovom. S tem je osem misijonskih družb v Franciji zopet oiicielno prepuščenih. Danes popoldne se bo razpravljalo o zadnjih dveh zakonih, od katerih prvi dovoljuje frančiškanski red, drugi pa urejuje državno kontrolo nad cerkvenimi posestvi, ki se imajo vrniti. Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Socialisti so vložili inlerpelaci,'o, v kateri zahteva-jo od vlade pojasnila, kako se izvaja prepoved nastanitve nasproti verskim redom, k! so se med vojno tajino naselili na Francoskem- Po podpisu prijateljske pogodbe Simpatični komentarji grškega časopisja - Venizelosova častitka Atene, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Vsi grški listi izražajo živahno zadovoljstvo o podpisu gržko-jugoslovanske prijateljske in razsodišč-ne pogodbe. Končno so odpravljeni vsi nesporazumi ter se je mir na Balkanu bistveno oja-čil. Podpis protokolov o jugoslovanski svobodni coni v Solunu je dal političnemu dokumentu trajno podlago Ta pogodba je vredna vrstnica grško-italijanske pogodbe in spopolnjuje delo za mir. Izraža se želja, da bi kmalu sledila tudi gršfto-bolgarska in grško-turška prijateljska in razsodiščna pogodba. Nikakor pa grško-ju^oslovanska pogodba ne bo ostala samo na papirju. Samo »Katinerini« naglaša še enkrat, da je neobhodni predpogoj za uspeh pogodbe to, da se pri izvrševanju protokolov s strani Jugoslavije striktno ohranijo grške suverene pravice. Belgrad, 28. marca. (Tel. Slov.) Predsednik grške vlade Venizelos je poslal predsedniku vlade Petru Zivkoviču tale brzojav: »Sklenitev prijateljske pogodbe, za katere podpis sem z veseljem zvedel, obnavlja vezi tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Vaši eksce-lenci se iskreno zahvaljujem za Vaš brzojav. Prosim Vas, da sprejmete mojo željo k srečnemu napredku kraljevine SHS. — Venizelos.« Ultimatum Nemcem Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Listi napovedujejo, da je na današnji, morda zadnji seji reparacijske konference pred veliko nbč-jo, ki bi utegnila biti tudi zadnja pred končnim prelomom, treba vprašati nemško delegacijo v ultimativni obliki, ali hoče sprejeti zahteve zavetnikov, ali pa konferenco razbiti. >Petit Parisien« piše, da so se spričo popolne pasivnost? dr. Schachta delegati zaveznikov na včerajšnji protestni seji zedinili tako, da nima nobenega smisla, če se konferenca vrti vedno na istem mestu. Dr. Scliacht mora sedaj staviti brezpogojno sprejemljive predloge, ali pa prevzeti odgovornost za razbitje konfe- Pogreb gen. Sarraila Pariz, 28.. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je bil pogreb generala Sarraila v invalidskem domu, in sicer po želji pokojnika bistveno enp-stavnejši, kakor je bil Fochev pogreb. Krsto so iz hiše žalosti prepeljali v invalidski dom nt isti lafeti, kakor Fochovo krsto. Pred invalidskim domom je vojni minister Painleve v kratkem žalnem govoru navajal zasluge prvega branilca Verduna in poznejšega vrhovnega poveljnika orientske armade ter potem izjavil, da je vedno vršil samo svojo dolžnost in služil domovini. Potem ko sta mimo krste odkorakala dva polka, so krsto položili v kripto. Za princa Karla Bukarešt, 28. marca. (Tel .»Slov.«) >Cu-ventnl« piše, da je Romunija pred važnimi dogodki, ki se tičejo stališča bivšega prestolonaslednika Karla. Potem, ko se je kraljica-vdova Marija poravnala s sinom, Je govoril z njim tudi bivši minister Manoilescu. Princa Karla bo obiskal tudi princ Stirbey, ker se hoče tudi on poravnati z njim. Borba za petrolej London, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Po dolgotrajnih pogajanjih z zastopnikom družb Royal Dutch in Anglo-Persian so se ameriški interesenti za petrolej zedinili na to, da za 8% omejijo produkcijo petroleja v Združenih . državah, Mehiki in Venezueli, da obdržijo ceno petroleja na sedanji višini. Justilikacija generala London 28. marca. (Tel. »Slov.«) Po angleških vesteh iz Kitajske je bil maršal Ii-kajsun. ki je bil dolgo časa na čelu začasne nankinške vlade, v Nankingu ustreljen, dasi mu je Čangknjšek zagotovil svobodno pot. Likajsun je bil baje poseben prijatelj Anglije in je bil najvplivnejši voditelj novo nastale opozicije proti Nankingu, takozvanih kvangsi čet. Očetomor na Goriškem Gorica, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Umor j 61 letnega Matije Kranjca v Orehovem pri Cerknem je pojasnjen. Kranjca so našli ustreljenega 8 štirimi streli iz revolverja v nj?govi hiši. Karabinijeri so zaprli njegovega sina Justina, ker je letel sum nanj, ker je imel z očetom, ki Je nedavno polegnil 2500 lir zaostale pokojnine, neprestane prepire in je po njegovi smrli poslal njegov dedič. Justinova žena Kristina ki so jo zaprli obenem z možem, je zdaj izpovedala, da je njen mož res morPee. Isto je izpovedal njegov 12 letni brat Franc. renco. Kakor poroča »Matin«, so zavezniki mi tej seji sestavili obširen memorandum s svojimi zahtevami in koncesijami. Owen Young sam je sestavil za nemško delegacijo drug memorandum, ki je bil danes predložen plenarni seji, in v katerem se primerja paralela med trenotnim stanjem na podlagi Dawe-sovega načrta in bodočo ureditvijo po zahtevah zaveznikov. Owen Young bo oficielno pozval predsednika nemške državne banke dr. Schachta, da med velikonočnimi prazniki še enkrat natančne premisli z nemško delegaeijo in jih opozori na težke posledice za Nemčijo in njen kredit, če ki se konferenca razbila. Rusija mobilizira proti London, 28. marca. (Tel. »Slov «) »Dai-ly Telegraph« javlja, da po vesteh, ki neprestano prihajajo iz Pešavarja, zbira Rusija ob afganistanski severni meji veliko vojsko. Ru-sko-afganistanska meja je zaprta. Afgani, ki bivajo v Rusiji, so bili internirani. S tem se je razmerje sil med posameznimi preten-denti za prestol zelo spremenilo za vojaško najsposobnejšega pretendenta Hašini kana, katerega bi sedaj priznali za kralja skoro vsi rodovi, če bi se upal odločno nastopiti proti Kabulu. Kratica Marija v Madnda Madrid, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Romunska kraljica - vdova Marija je s princezinjo Ileano in s spremstvom dospela v Madrid, kjer bo ostala več dni in odkoder bo nato potovala v Andaluzijo. Za romunsko poso'ito Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.) Romunslci zunanji minister Mironescu je v spremstvu romunskega poslanika v Washingtonu in svojega kabinetnega ravnatelja dospel v Pariz k nadaljnjim pogajanjem za stabilizacijsko posojilo. Zasedanje velikega sveta Rim, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Veliki fašistovski svet je sklican na 8. aprila. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o plebiscitu (Mussolini). 2. Poročilo o Balilli (Ricci). 3. Izpre-memba poslovnika zbornice (Turati). 4. Poslovnik Velikega sveta (Turati). 5. Narodni korporativni svet (Bottai), Nova italijanska akademija Rim, 28. mprea. (Tel. »Slov.«) Kralj je imenoval: cav. Tomaža T i 11 o n i in prof. G. V o 1 p e , prvega za predsednika, drugega za tajnika novoustanovljene Italijanske Akademije. Proti žalitvi konzula Atene, 28. marca. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je zahteval Venizelos, da naj se iz interpelacije, ki je bila vložena o dogodkih v Solunu pri grškem narodnem prazniku neodvisnosti, izbriše stavek, ki imenuje postopanje italijanskega konzula nesramno in neverjetno. Zelo neprimeren napis na zasta-I vah Grkov iz Dodekaneza: »Svoboda ali ; smrt!« je povzročil utemeljene proteste ita-i lijans' ega konzula. Dcdekanežani ne smejo ovirati soglasno od vseh strank odobreno po-| liliko Grčije, katero hoče voditi še v večji meri. Tudi voditelj rojalistov Kaldaris je odobril politiko prijateljstva z Italijo, vendar pa bi se moralo dovoliti Dodekme/anom, da bi j smeli v Grčiji svobodno izražati svoje narod-' no ču3tvo. Insolventnost Brunnerjeve ga koncema 2e v sredo se je pričel na tržaški borzi majati te&j Brunnerjeve deluiške družbe Sicmat. Od 168 je padel na 164, v četrtek na 160, v petek 145 in v soboto 120. V istem času je borza zaznamovala nenavadno valovanje Cosulichevih delnic, ki so noti-rale v torek 145, sredo 139, četrtek 130, soboto 144. ; V nedeljo je primorska javnost Iz dunajskih listov zvedela, da je Brunnerjevo podjetje, ki je bilo na glasu enega izmed nnjsolidnejšili v Trstu, prosilo italijanske in angleške banke za moratorij. Italijanske banke, izmed teh predvsem »Ranča Commerci-| ale Triesllna«, so na posredovanje italijanske vla-1 de dovolile dvomesečni moratorij, angleške le de-setdnevnL V pondeljek se je opazilo okoli podruž-I niče »Banca Commerciale Triestinac v Gorici pre-; cejšnje vrvenje ln vlagatelji so naglo dvigali svojo prihranke; prav tako je nastal v Trstu ne ravno precejšen naval na centralo. V sredo so tržnški listi objavili izjavo upravnega sveta te banke, da je Ban. ca Commerciale Triestina izpostavljena pri Brun-nerjevem podjetju le za omejeno vsoto, ki je krita z vrednostnimi papirji; upravni svet izjavlja nadalje, da je stanje zavoda Banca Commerciale Triestina solidno, kar so upravni svetniki ugotovili pri novem pregledu računov. G1'(1q Brunnerjevih dolgov se postavljajo razne številke, naibolj se vzdržuje glrs, da znašajo ti dolgovi okoli 209 milijonov lir. Vlada bo prav gotovo direktno ali indirektno posegla vmes in storila vse mogoče, da se sanira podjetje, katerega konkurz bi pretresel gospodarstvo celih pokrajin, to je primorske, furlanske in beneške. Znano je, | da je pri Brunnerjevih podjetjih zainteresiran tudi ■ Cosulich in narobe; odtod padec Cosulichevih delnic, ki notirajo danes okoli 180. Cosulich ia Brun-ner kontrolirata -so industrijo na Primorskem. Brunnerjeva insolventnost bo gotovo pospešila dotok italijanskega kapitala is starih pokrajin na Pri-j morsko, kajti le s tem kapitalom bo mogoče sani-J rati Brunnerjeva podjetja. Ker se Cosulicheva sku-, pina že naslanja na »Banca Commerciale Italiana«, bo potem nacionalizacija Trsta perfektna. Več vzrokov je dovedlo ogromna in moderna Brunnerjeva podjetja v stisko. Tu velja predvsem primera, da so Brunnerjeva podjetja rasla kakor gobe po dežju in to v času, ko je italijanska industrija krčila in čistila obrate, da bi lažje preživela težko krizo, ki jo prinese v večji ali manjši meri vsaka stabilizacija. Omeniti je treba nakup beneških predilnic, ki so Brunnerjev padec še pospešile. Brunnerjevi so širili predilnice, gradili elektrarne in livarne s čudovitim zanosom in z matematično gotovostjo, da se bodo ogromni investirani kapilali rentirali. Italijanski trg je med tem obubožal, pridružila se je še konkurenca Crcspije-vih podjetij; Brunnerja je tuja konkurenca izpod-kopala na Balkinu in v Mali Aziji. Napetost v političnih odnošajih s sosednimi državami je po mnenju izvedencev tudi ovirala trgovske stike. V Brunnerjevih podjetjih je polagoma nastala nadproduk-cija. Govorijo, da se je Brunnerjevim ponesrečilo tudi več borznih špekulacij. Brunnerjev koncem, lci ima sedež v Trstu, obsega celo vrsto podjetij. Temeljni družbi sta tvrdka »Brunner sinovi Jakoba« in delniška družba »Sicmnt« (Societil Italiana Commercio materie tes-seli),' ki skrbi za prodajo tkanin; nadalje »Tržaška predilnica Brunner« in »Tovarna tkalnih strojev«. Brunnerjeve tovarne so bile posejane predvsem po Goriškem in v Furlanijl. Ena izmed glavnih se nahaja v Podgori ob Soči (elektriška centralo, livarna za lito jeklo, tovarna statev, prf-dilflica, tkalnica in bnrvilnica,- zaposlenih je okoli 4COO:>večini v bolnišnicah, blazmcah, hiralnici, jetnišnici in sanatorijih Od teh je bilo 237 mož, 203 ženske in 159 otrok pod 14 leti. Skupno število vseh lani v Ljubljani umrlih oseb je torej 1213. Samoumor je izvršilo lani v Ljubljani 7 domačinov in sicer 5 mož in 2 ženski ter 3 moški -tujci, skupno torej 10 oseb. Koliko je Ljubljana narastla Ce seštejemo te številke, vidimo, da se je lani v našem mestu naselilo in rodilo skupaj 8520 oseb, umrlo in izselilo pa se je 8418 oseb. Razlika med obema številoma pove, za koliko ie Ljubljana ani narastla na prebivalcih in to je: 102 osebi. Vendar pa je to število že ugodnejše, kot je bilo predlanskim v 1. 1927. Tedaj se je namreč izselilo iz Ljubljane 7780 oseb, umrlo pa je 574 domačinov, doselilo pa se je v Ljubljano 7744 oseb, rojenih pa je bilo 715 domačih otrok. Predlanskim je Ljubljana narastla le za pet oseb. Da tudi lani ni bil prirastek ljubljanskega prebivalstva večji, je glavni vzrok stanovanjska beda, ki že vsa tx>vojna leta ovira naraven razmah Ljubljane ter se te v letu 1928 le prav malo omilila. To dokazuje tudi visoko število izseljencev, ki so morali zapustiti naše zdravo mesto le radi pomanjkanja stanovanj in se naseliti v najbližji okolici ah pa na deželi. Radi velikega števila izseljencev se mesto ne more povoljno razvijati, kar škoduje mestni trgovini, obrti in industriji, pa tudi davčni in pridobitni moči ter splošnemu gospodarskemu napredku naše mestne občine. V letu 1928 je mestna občina ljubljanska ugodila za sprejem v svojo domvinsko zvezo 84 prošnjam naših državljanov. Od teh je bilo 39 moških, 79 žensk ter 56 otrok, skupaj 174 oseb. Sprejem v domovinsko zvezo je bil odklonjen 71 prošnjam naših državljanov s skupno 165 osebami. Pod pogojem, da si pridobe naše državljanstvo in proti plačilu predpisane občinske takse, je mestna občina zagotovila sprejem v domovinsko zvezo 38 inozemskim prosilcem oziroma družinam s skupno 76 osebami (29 moških, 22 žensk ter 25 otrok). Delavskih knjižic je mestni popisovalni urad tani izdal 474 domačim in tujim osebam, poseskih Knjižic je domačinom izdal lani 22. (Prav malo Ljubljančank gre torej za služkinje.) Domovinskih listov je urad lani izdal 1246. V Ljubljani najmanj Ljubljančanov Mestni popisovalni urad vodi poleg statistike tudi evidenco prebivalcev našega mesta ter vseh v Ljubljano pristojnih oseb. Radi tega dnevno izpopolnjuje družinske in popisne pole. Te pole so bile prvič uvedene v Ljubljani 1. 1772. Vseh rodbinskih in popisnih pol ima popisovalni urad okrog 176.000 in jih hrani v 373 svežnjih. V rabi je vsak dan okro 79.000 »živih« (novejših) ter okrog 13.000 »starih« popisnic. Kot računa mestni popisovalni urad ima domovinsko pristojnost v ljubljanski mestni občini okrog 75—82.000 oseb. Seveda jih živi od teh stalno v Ljubljani le prav malo. Vsa velika večina ljubljanskih občanov živi izven našega mesta v neposredni okolici in na deželi ter je tuai raztresena po vsej državi in svetu. Natančno število vseh v Ljubljano pristojnih oseb se ne more ugotoviti, kajti, kot rečeno, živi večina ljubljanskih občanov izven našega mesla, mnogo se jih rodi, poroči in tudi umre izven Ljubljane, v tujini ali domovini, mnogo se jih tudi porazgubi v svetu. Ti odsotni občani seveda ne javljajo mestnemu popisovalnemu uradu rojstev svojih otrok, ne svojih porok in ne smrti svojih sorodnikov. Zalo se taki in slični osebni podatki tudi ne morejo zabeleževati v mestnih popisnicah. Osebni podatki izven našega mesla se le od slučaja do slu-vaja zafcccžujejc v popisnicah. Končno je tudi zanimivo, da se današnji prebivalci Ljubljane, kol uradniškega in delavskega mesta rekrutirajo po veliki večini iz priseljencev iz neposredne mestne okolice, oziroma z dežele ali zasedenega ozemlja in od drugod. Zato je število »pravih Ljubljančanov«, lo je ljubljanskih občanov ln meščanov, ki so bili rojeni v Ljubljani ter so že po svojih starših semkaj pristojni, zelo nizko. Koledar Petek, 29. marca: Veliki petek. Ciril. Umetnine slov, žena Razstav« Dri. zavoda za žensko domačo obrt. Ljubljana, 28. marca. Prava ljubljanska senzacija je bila ta razstava med ženskim svetom. Vleklo je tudi to, ker je bilo povedano, da so razstavljene reči za razstavo v Barceloni. Bistvo razstave je prikazati našo čipkarsko obrt. To se je posrečilo v polni meri. Skoraj vse izdelke so izvršila naša kmečka dekleta po šolah in tečajih osrednjega zavoda. Vsi izdelki se lahko izvršujejo v masi in zato je razstava tembolj važna, ker lahko odpre marsikomu oči, da se dobi doma tudi to, kar se navadno tihotapi iz inozemstva k nam. Obisk je bil zelo lep, kar priča o velikem zanimanju našega ženstva za lepa ročna dela. Kot posebnost razstave so mariborski izdelki Slov. žen. društva, ki pospešuje tudi domačo obrt. Prekrasne so vezenine, posnete jio starih pečah in za Ljubljano so novost »kere« (vrsta šivanih čipk), s katerimi so obrobljeni razstavljeni robčki. Predsednica društva g. Anica Ašdčeva iz Maribora je obiskala sama razstavo in prinesla še prelepih del. Izborne načrte za mariborska dela je zasnovala po večini gdč. Jela Levstikova, strok, učiteljica na dekliški mešč. šoli v Mariboru. Razstavo so obiskali v spremstvu naših dam gg. Smolnfova-Čapkova, predsednica »Jednote slovanskih žena« in MaH Dostalova, ki sta se vračali iz kongresa v Belgradu. Damam je razstava zelo ugajala. Zaprosile so za klišeje, da morejo Češki ženski svet seznaniti z našimi ročnimi deli. Velik spoštovalec naših ženskih ročnih del je gosp. generalni konzul dr. Pleinert, ki Je obiskal razstavo s komisarjem oblastne samouprave dr. M. Natlače-nom. Gospod generalni konzul zelo podpira dunajsko akcijo za propagando naših del v Avstriji, kar smo zvedeli na zavodu. Razstavljena dela kažejo, da se ženska domača obrt lepo razvija in postajajo izdelki vedno finejši. Vzorci so krasni in veliko je popolnoma novih. Za cerkvene oltarne prte so izdelani vzorci po ornamentih iz staro-krščanske dobe. Brez dvoma se bodo razširili po naših cerkvah, ker so tako lepi. Tolmačenje raznih vzorcev in tehnik je napravijo razstavo še enkrat bolj interesantno. Poskrbeti bode pa treba, da bodo naši lepi izdelki tudi res razstavljeni v Barceloni tn da dobijo svoj oddelek. Za to naj TOI pravočasno ln zanesljivo poskrbi. Dvoje otrok v ognju Ljubljana, 28. marca. Neprevidnost mater je povzročila že dokaj otroških nesreč in nezgod in tudi ljubljanska kronika jih v zadnjem času beleži precej. Danes popoldne se je v Rožni dolini zopet pripetila taka hujša nesreča otroka, ki jo je zakrivila odsotnost matere. Mati otrok Z. je včeraj nekako ob 4 pojx>ldne zapustila stanovanje ter odšla po vodo. Svoji dve mali hčerki je pustila v kuhinji sami. Večja, 7 letna hčerka, se je v svoji otroški pameti sj>omnila, da mora biti ona sedaj doma mama. Vzela je vžigalice in hotela zakuriti v štedilniku. Ogenj se ni hotel vneti in mala gosjx>dlnja je vedela, da petrolej rad gori. Dober del vsebine Iz petrolejske steklenice je izlila na drva. Mala, komaj 16 mesecev stara sestrica Maksa pa je radovedno opazovala, kako njena sestrica kuri. Se ena vžigalica — rsk — v kuhinji je nastala močna eksplozija, kateri je sledil plamen. Sedemletni hčerki je bila sedaj prva misel: beg. Pognala se je skozi okno iz prvega nadstropja na dvoriSče. Njen skok ni bil nevaren, ker je dvorišče precej vzvišeno hi okno ni visoko. Pozabila pa Je na svojo 16 mesečno sestrico Makso. Malo Makso je objel plamen. Na njen obupni krik so vdrle v kuhinjo sosede, mati ter neki zidar ln jx>tegnili otroka na prosto. Poklicani so bili gasilci iz tobačne tovarne, toda medtem so že domači sami pogasili ogenj v kuhinji. Mala Maksa je dobila v ognju strahovite opekline. Ves desni del obraza se je spremenil v en sam bel mehur, s katerega se je luščila koža. Tudi po rokah tn telesu je dobila hude opekline. Obveščeno je bila ljubljanska rešilna jx>sta-ja Z bliskovito naglico je prispel rešilni avto v Rožno dolino in tam sprejel ponesrečenega otroka Iz rok neke sosede, med tem pa so mater zasliševali stražniki. Malo Makso so odpeljali v bolnišnico, zdravniki pa zelo dvomijo, če bo njena nežna konstitucija prenesla te straliovite poškodbe. Strela ubila pastlrico Sarajevo, 27. marca 1929. Nad krajem Počitelj pri Capljini se je 24. t. m. zgodil žalosten slučaj. Osemnajstletna deklica Fata Merdžan, hčerka kmeta Alija, je nad selom pasla ovce. Ker je bilo oblačno, ko je šla od doma, je vzela seboj plašč. S tem plaščem se je ogrnila, ko je popoldne začelo deževati, glavo pa Je pokrila s pokrivalom. Okrog treh popoldne pa jc začelo grmeti, se bliskati ln treskati. Fata je zbežala pod drevo. Ni pa preteklo dolgo, ko je strela udarila v drevo in deklico na mestu ubiia. Strela je deklici razklala glavo in zažgala obleko. Ubite so tudi tri ovce in dva janca. Ostala drobnica sc jc pa razpršila. PomtPdanslie plaSCe od Din 400'— naprej nudi F. In I. GorICar, LloMfana Sv. Pelra cesta 29 »Pirhov smo prinesle ubožcemu Plemenito dejanje desetih deklic. Ljubljana, '26. marca. Sestra vratarica v ljubljanski hiralnici sv. Jožeta se je močno začudila, ko je pogledala skozi okence in videla, da se gnete na portl skupina kakih deset majhnih deklic, obloženih z zavitki in pokritimi košaricami. »Kdo pa ste, odkod in kaj bi rade?< »Učenke smo ln smo prinesle vašim ubožčkom pirhov. Prosimo, ali nas boste pustili noter?« »I, seveda. Kar z menoj, dobri otroci!« V pisarni so dobile dovoljenje, da smejo v spremstvu sester na oddelke. V zavodu za umobolne je bil to velik dogodek. Male dobrotnlce so se plaho skrivale za usmiljenke, ki so jih bodrile in jim prigovarjale, da se ni treba nič bati. »Sestra, prosim, pokažite nam »sina božjega«, tistega, ki je bil v »Slovencu« naslikan. Pa so jim ga pokazale sestre. Prav v bližino je prišel, se krotko smehljal in z vprašujočimi očmi motril nenavadne obiskovalke. »Da, da, punčke, jaz sem pravi »sin božji«. Le pridne bodite in rade molite! Kaj pa imate v paketih?« »Joj, sestra, ali me bo zagrabil?« »Pol boječe, pol usmiljeno so se razgledovale deklice po neprijazni okolici in jele z drobnimi prstki razvijati zavitke. Neprestano so se držale v bližini redovnic in delile umobolnlm siromakom darila: pomaranče, jajca, slaščice. >Kje pa ste vse to dobile?« je poizvedovala ena izmed sester. »Zmenile smo se. da si bomo pritrgale od tistega, kar nam dado starši za malico v šoli. Nekaj pa so nam dali tudi doma. Tako smo zbrale in prinesle.« •»Bog vam povrni, zlata srčeca! Je prav, da mislite na uboge in da se urite v krščanski dobrodelnosti.« >Tobaka nima nobena?« je vprašal pritlikav f\ >vk in t i Vazpl rjave /.obe. »Tobaka? Ne, tobaka nimamo.« »Hm, škoda, res, škoda!« Hiralnica sv. Jožefa Ima nekoliko stalnih dobrotnikov. Gospe od Elizabetne konference se spomnijo teh siromakov vsako prvo sredo v mesecu z darili. Za Veliko noč Jim je poklonila Ljudska jxjsojilnica 1000 Din, kakor vsako leto. Na praznik sv. Jožefa jih Je obiskal prevzv. gospod knezoškof, ki je v domači kapeli opravil sv. mašo, nato pa obiskal hlralce in hiralke in se z vsakim ljubeznivo razgovarjal ter mu podelil svoj blagoslov. Za praznike jim pripravljajo sestre skromno iznenadenje, kolikor je to pač mogoče pri pičlih sredstvih, s katerimi razpolaga zavod. Pol milijona dinariev, ki jih imn zavod dobiti od države, bi stanje hiralnice in hiralcev znatno izboljšalo. Pred prazniki na kolodvoru Ljubljana. 28. marca. Sedaj tik pred prazniki, je na železnicah zelo velik promet. Dolge kolone čakalcev pred kolodvorskimi blagajnami so se zopet pojavile, dočim še ni poteklo niti mesec dni, ko je radi mraza potoval le tisti, ki je res moral z železnico. Ni čuda, za praznik bi bil vsak rad doma pri svojcih. Študentje so večinoma že vsi odšli, sedaj pa so na vrsti oni, ki bodo imeli za praznike le po nekaj dni dopusta, ter izletniki Če bo vreme ugodno, bo največji promet na velikonočni ponedeljek, seveda se bodo tedaj vozili le Ljubljančani na enodnevne izlete. Smučarji so se za praznike naprav-ljali na planine, da se zadnjikrat še poslove od letošnje zimskosportne sezone. Zdi pa se, da jim je včerajšnji dež pokvaril vse veselje in da bo s smuko le treba počakati prihodnje zime. V širni svet za kruhom Izseljeniški komisariat v Zagrebu nam sporoča, koliko naših ljudi Je januarja odšlo v širni svet za kruhom. Tekom meseca januarja se je izselilo v prekmorske deželo 1084 oseb, za 160 manj ko lanskega januarja. Kakor vedno, je tudi sedaj dala največ izseljencev Hrvatska s Slavonijo: 823, za njo pa Dalmacija (250 oseb) in Vojvodina (224). Iz Bosne in Hercegovine se je Izselilo 84 ljudi, iz Slovenije pa 72. Najmanj jih je dala Srbija, le 66, tn pa mala Črna gora, odkoder se je izselilo 15 oseb. Od izseljencev je 62% kmetskega stanu. Največ jih je odšlo v Argentinijo (600), v Združene države 223, v Urugvaj 67, v Kanado 56, v Brazilijo 47. Vrnilo pa se je v domovino tekom januarja 230 oseb, lanskega januarja pa 252. Kafco se iim godi v Bell Krajini Suha egiptovska leta. — Požar. Metlika, 27. marca. Jožefovski sejem v torek 26. t. m. se je po splošnem mnenju prav dobro obnesel. Prodalo so je precej živine, osoblto prašičev. Pa tudi semenje se je dobro prodalo, osoblto korenje. Največ pa je bilo morda prodanih klobukov in čevljev. Vidi se, da je Velika noč pred vrati. Lahko so se smejali klobučarji, ko so se vračali s praznimi zaboji in polnimi žepi domov Tudi čevljarji so bili videti zadovoljnih obrazov. Gostilničarjem pa nikdar ne ssfali«, tako je že nekako v pregovor prišlo. Takih sejmov bi bilo treba, toda kaj, ko nI denarja. Denarno kriza je zelo velika. Vsi trgovci Čutijo to najbolj, ker mesto, dn bi se jim napolnile blagajne, so Jim polnijo dolžne knjige. Meseci, ki so bili za trgovca najboljši, so podobni sedmerim egiptovskim suhim letom. Kmeta žuli jarem na vseh straneh. Vsled lanskih vremenskih nezgod je prišel v skrajno denarno stisko in si kupi, kar res samo krvavo potrebuje. Da bi si pa kaj privoščil, ni govora. Kupovati mora radi suše tudi stvari, katerih v normalnih letih ni kupoval, kakor n. pr. krmo. Za zaključek sejma je dne 26. t. m. zagorelo v »Blažih« — v vasi Drafiiči. Ker je gospodarsko 1lwLxdwMqa> Ap smo samo pol ljudje. Izogibajte se vsega, ker lahko slabo vpHva na ta vrelec življen-ske sile. Vi mogoče niti ne slutite, toda kava, ki jo Vi tako ljubite in ki jo še zvečer radi pijete, Vas lahko prikrajša za marsikatero uro sladkega spanja. Temu je vzrok strup za živce in srce, ki se nahaja v navadni kavi, a to je kofein. Radi tega pijte v bodoče samo kavo Hag. To je prava in zelo lina zrnata kava, ki ne vsebuje nikakega kofeina. Poizkusite vsaj enkrat kavo Hag. Vi boste imeli od tega samo koristi. Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27— dobite v vsaki boliši trgovini. V kraje, kjer se Se ne dobivajo, jih poilje vsako množino franko po običajni ceni. KAVA HAG D. D.. Martičeva 14 b. ZAGREB. Vzorec pošljemo po prejemu Din 1J0 v znamkah in priloženega ' oglasa 810 KAVA HAG VARUJE IRCE in ŽIVCE f jioslopje precej odstranjeno od vasi, nI bilo nevarnosti, da bi zgorelo kaj drugega, kakor skedenj. Saj je že to zadostna škoda za sedanje razmere, posebno ker bo težko za seno, ko ga nihče nima, da bi mu pomagal Kupovati pa bo zopet težko, ker seno drže pri nas že 2—3 Din kg. Zažgali so lastni otroci. Igrali so se pod kozolcem in si zakurili, ne sluteč, kaj se lahko primeri. Seveda so otroci še jiopolnoma mali, niti v šolo še ne hodijo. Otrok je poč vrtoglav in je podoben metulju, ki se vrti okrog plamena, fw ne sluti, da bo tudi som sebi škodoval. Zopet resen opomin, naj bi se še bolj pnzllo no »dečicoc. Pomladanske plašče moderne, v krasni izvršitvi, najlepših modernih vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki Fran Lukič - Stritarjeva ulica Stanje tobačnih delavcev in vpokojencev Ljubljana, 28. marca. Uprava državnih monopolov namerava s 1. aprilom t. 1. uveljaviti novi pravilnik o kategorijah in plačali monopolskega delavstva. Da bi mo-nopolski delavci dosegli še nekatera izboljšanja tega pravilnika, preden stopi v veljavo, Je delavstvo ljubljanske tobačne tovarne jx> svoji Zvezi tobačnega delavstva te dni poslalo kabinetni pisarn' Nj. Vel. kralja, ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru, ministru zn socialno politiko in monopolski upravi v Belgrad spomenico, v kateri navajajo bedno stanje tobačnega delavstva in v številkah dokazujejo, da je danes položaj tobačnega delavstva razmeroma mnogo slabši, kot pred vojno. Tako je znašala leta 1913. najvišja plača pro-fesionista v tobačni tovarni 180 kron, delavca 124.80 kron, delavke 03.00 kron. Leta 1928. pa je bila najvišja plača profesionista 985 Din, delavca 789.50 Din, delnvke 729 Din na mesec. Po statističnih ugotovitvah Delavske zbornice je bila leta 1928. relacija 1 zlate krone napram življenskim potrebščinam 16.16 Din. Petčlanska družina tobačnega delavca je porabila leta 1913. mesečno za 63.70 kron živil, a leta 1928. za 937.30 Din, kar znaša letno v prvem slučaju 764.40 kron, v drugem slučaju 11.247.60 Din. Za živila in ostale potrebščine je izdal tobačni delavec letn 1913. za petčlansko družino letno 1467.40 kron, leta 1928. pa a!.003.40 Din. Pri tej kalkulaciji je vzet za podlago najvišji zaslužek in najvišji polrošek. 2e pred vojno je tobačno delavstvo bilo tako slabo plačano, da Je jedva zmagovalo nabavo najnujnejših življenskih potrebščin. Pri današnjih plačali pa manjka najboljše plačanemu delavcu letno 15.073.40 Din. 1?-jrma so oni, ki imojo dnevne doklade j»o 5 do 10 Din, kar znaša letno 1500 do 3000 Din. Celoletni zaslužek najbolje plačanega delavca znaša 11.320 dinarjev. Pri petčlanski družini pride tedaj nn vsakega družinskega člana dnevno 6.50 Din. ozironiM 5 Din. Leta 1913. je bilo zaposlenih v ljubljanski tobačni tovarni okoli 2200 delavcev in delavk. Dne 1. januarja 1929. pa jih je bilo le 1100, t. j. za 50% manj, kot pred vojno. Produkcijo tobačnih izdelkov pa je danes za 10% višja, kot leto 1913. Dejanska vrednost tobačnih izdelkov v ljubljanski tobačni tovarni znašo letno 100 milijonov dinarjev, od tega odpade nn delavske plače 10.8%. Druga resolucijn, ki jo je odposlalo društvo tobačnih upokojencev, priporoča ureditev pokojnin staroupokojencev ljubljanske tobačne tovarne. Upokojenci z 240 Din mesečne pokojnine ne morejo živeti. Statut o preskrbnlnskem sistemu za delavce in delavke ljubljanske tobočno tovarne jim daje pravfco do največ 80 zlatih kron mesečno, kar bi znašalo danes 1292.80 Din. Praga! Zadnji dan za znižane cene 9. aprila odpotuje br. župnik H«fner v Prago, da končno uredi vse potrebno radi prevoza, prenočiič. prehrane in drvgega. Ob tej priliki mora na vsak način vedeti točno število nalih udeležencev, za katere naj preskrbi potrebne ugodnosti in znižanja. 8. april |e torej zadnji dan, ko se lahko javil po znižani ceni. Pismena pri|ava in po-šiljatev prvega obroka morata imeti poštni žig najkasneje od 8. aprila. Kdor se javi po 8. aprila, plača polno ceno. Cene za izlet v Prago. Znižana cena: III. razred (telovadci) 650, (netelovadci) 750 Din. — II. razred (v kon-viktu) 1050 Din. — II. razred (privatno) 1150 Din. — II. razred (hotel) 1350 Din. Polna cena: III. razred (telovadci) 700 Din, (netelovadci) 875 Din. — II. razred (v kon-viktu) 1250 Din. — II. razred fprivatno) 1350 Din. — II. razred (hotel) 1550 Din. Pripravljalni odbor. Ostale vesti ic Smrtna kosa. Iz Begunj pri Lescah 27. marca Umrla je na Zgoši pri Begunjah g. Antonija L i n n e r, vdova po podmaršalu Gustavu, v starosti 86 let Kratka pljučnica ji je prestrigla življenje, dočim je bila do zadnjega živahna in priprosta v hrani. Po prevratu je težko izhajala z malo pokojnino nekaj dohodkov ji je prinesel lep sadni vrt, ki ga je bil njen umrli soprog zasadil. Rojena v Ljubljani se je preselila z očetem v Novo mesto, kjer je bil oče predsednik okrožnega sodišča. Stanovala je družina v Kandiji v gradu, kjer je sedaj bolnica usmiljenih bratov. Tam je tudi umrla mati — od našega pesnika Prešerna opevana Julija Primičeva — poročena pl. Scheuchenstuel — in bila pokopana na šmihclskem pokopališču. Mati Julija je bila vedno bolehna, njene hčere so pa dosegle visoko starost. Imela je namreč 4 hčere — poročene Mammert, Rechbach, Linner in Bauer, ki še živi v Ljubljani, in enega sina, ki je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu. RaV ka g. Linner je bila verna m ko je opazila, da je resno bolna, je sama prosila za duhovnika. — V Kamniku je umrl trgovec in posestnik Karel Skala. Pogreb bo v soboto ob pol treh. ic Naročnikom »Slov. gospodarji« sporočamo, da so slike za velikonočno številko došle prepozno in da bodo priložene prihodnji teden. ir Razpis ustanov. Podpisana urrava razpisuje za studijsko leto 1929 /30. dve ustanovni mesti dr. Pavel Turnerjeve ustanove, vsako v višini 36 000 Din, namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter dobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči prej navedenim absolventom enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne iz- * Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu in prsih, na hrbtu tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef«-vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ebrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega Movtka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju so vtoeiti na rektoratu najkasneje do 1. maja t. 1. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske in juridične fakultete. — Univerzitetna uprava v Ljubljani, dne 18 marca 1929. ic Nakelski župan Mariniek ponesrečil. Župan občin« Naklo g. Janez M a r i n 5 e k je sredo zvečer ob pol 8, ko je bilo ie temno, šel na pod po seno za teleta. Splezal je na oder, da bi zmetal krmo doli, ko se pod nj'm j udere deska Zupan je strmoglavil z odra 5 m globoko na pod, kjer je obležal na golih deskah Zlomil si je v kolku levo nogo in levo roko. Na veliki četrtek so ga prepeljali v ljubljansko Leonišče. Želimo mu, da bi kmalu j okreval. ic Izplačilo razlik pri poštnem ravnatelj- i stvu v Ljubljani. Izplačilni seznam za razlike uslužbencem ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva je iz Belgrada odposlan. Kakor hiitro bo izplačilni seznam dospel v Ljubljano, se prično razlike nakazovati. ir Vreme. V L j u bi .t a n i je barometer včeraj ob 8 zjutraj kazil 766 mm, toplomer minimum 5° C, maksimum 15" C. Dopoldne dež, potem lahka burja. — V Mariboru: barometer 766.4, toplomer min. 7°C, maks. 14°C. Dež, burja. — Zagreb: barometer 766.6, toplomer min. 6° C, maks. 16°C, dež, lahka burja. — Belgrad: barometer 765.2,' min. 5° C, maks. ,15° C, dež, mirno. — Skoplje: barometer 763.5, min. 5°C, maksimum 14"C, dež, mirno. — Split: barometer 763.3, min. ICC, maks. 16° C, oblačno, močna burja. ir »Ilustracija«, 2. številka, izide danes popoldne na 16 straneh bakroliska in 16 knjigo'.iska ln prinaša tehnično izvrstno podane Ilustracije. Dve strani gledališča, dve strani slik Iz Dalmacije, šport, pomlad v nnšib gorah, Kristusovo trpljenje v umetnosti, naši otroci, matere v slovenskem slikarstvu, film in polno drugih zanimivosti. Tekstni del ne zaostaja in prinaša izbrano gradivo, okrašeno z risbami in slikami Naj omenimo samo oceno vodilnega političnega dnevnika v naši državi »Politike«, ki pravi: »Po opremi prvoga broja nesum-ljivo je da če list biti naibolji ilustrovani list u zemlji. Ilustracije su savršene, takve kakve smo, dosada. obično mogli dobivati jedino iz Beča. List izdaje konzorcija, kojoj se na čelu nalazi g. K. čeč, najbolj slovenački šamparski stručnjak. Urednik lista je g. N. Velikonja.« — »Ilustracija« izhaja enkrat na mesec in stane letno 109 Din, posamezne š'evllkp v vseh trafikah in knjigarnah po 10 Din. Uredništvo tn uprava »Ilustracije« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11. •k Avtobus na progi Poljčane— Ptni na veliko noč ne vozi. ic Sienk:ewicz »Na noliu slave« kot trideseti zvezek Ljudske knjižnice. Slavni poljski pisatelj Sienkiewicz opisuje sijajno zmago kralja Jana Šobijeskega nad*Turki pri Hotinu v svojih treh romanih >Z ognjem in mečem«, »Potop« in »Mali vitez«. V romanu »Na polju slave« pa nam predočuje pisatelj kralja .lana Šobijeskega na višku moči, ko je leta 1688. rešil Dunaj pred Turki in s tem stri turško silo, ki je leto za le'om tudi slovenskim deželam prizadejala neizmerno gorja. — Kakor vsi Sienkiewiczevi romani je tudi ta od začetka do' konca silno napet, da ga ne moreš odložiti dokler ga nisi prečital do konca. Cena Din 28— za broširan ozir. Din 40,— za vezan izvod. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ic Vsem, ki hočejo okrasiti okna in dom s cvetlicami, toplo priporočamo knjigo inž. Cirila Jegliča »Naše prijateljice«, ki bo premnogim sobnim vrtnarjem lahko pomagala iz zadrege. Te lepa, živahno pisana in bogato ilus^intna knjiga bo vsakogar razveselila kot velikonočno darilo. Vezan izvod stane v knjigarni 45.60 Din, udje Mohorjeve družbe pa dobe pri založbi v Celju še znaten popust. A Ljubliana Nočna služba lekarn. Nočno službo vršita: PiccolI na Dunajski cesti in BakarCič na Sv. Jakoba trgu. ★ ČEVJARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI vabi vse ilane, da se v (im večjem številu udelele pogreba člana in bivšega načelnika zadruge g. Matej Oblaka, ki se vrši od doma, Glinee ul. XIII. šl. 9, na farno pokopališče na Viču v petek dne 29. marca ob štirih popoldne. Odbor. ★ KRASNE ŽALNE PLAŠČE in obleke priporoča F. Lukič, Stritarjeva ulica. Kako se bo povečal hotel Union Na občnem zboru delniške družbe Union se je pretresalo vprašanje, ali se poveča hotel Union in razširijo prostori. Namen je bil, podaljšati hotel, na stavbišču ob Miklošičevi cesti za nadaljnih 50 sob. Vendar se to povečanje hotela ne bo izvršilo, ker je kalkulacija točno pokazala, da ima največ dohodkov iz hotela samo mestna občina in sicer v obliki 30% hotelske davščine, takozvani tujski davek, ki se pobira v tej višini samo pri nas. Ta davek se mora plačevati celo od kurjave in celo od kopalnic, ki so združene s sobami. Kalkulacija je točno pokaza'a, da je ta hotelska tujska davščina edina ovira, da se hotel ne more povečati, akoravno bi bilo to nujno potrebno, ker pogostoma zmanjka hotelskih sob in se morajo došli tujci od-slavljati in se jih ne more postreči. V vseh drugih mestih je oblast že zdavnaj uvidela, da se s tako visoko liotelsko davščino strašno ovira tujski promet in upropašča hotelsko obrt. Mesta v inozemstvu so to že pred leti opravila, na Solnograškem se je celo sklenilo, da ne sme v nobenem mestu presegati hotelska davščina 6%. Radi tega občni zbor ni mogel riskirati, da se hotel podaljša, ker bi pri tako visoki davščini družba imela le občutno izgubo. Sklenilo pa se je kavarno Union za 8 metrov podaljšati ob Frančiškanski ulici, da se s tem ustre-že gostom, ki prihajajo v to kavarno. Kavarna Union je zelo dobro obiskana radi fine in dobre postrežbe ter največje izbire najboljših časopisov. Kvaliteta kave in drugih gorkih in mrzlih pijač je prvovrstna in vzorna. V poletnem času prihaja v Ljubljano in skozi Ljubljano vedno več tujcev automobilistov, kateri pri takem hotelu zahtevajo tudi garaže za lastni automobii. Zato se je sklenilo postaviti na stavbišču za Akademskim demom 12 garaž, moderno zgrajenih, s pritiklinami, da se tudi v tem oziru ustreže zahtevam gostov in se na ta način pridobi mnogo novih gostov. Sklenilo se je adaptirati tudi obstoječo verando, priključiti isti »umetniško sobo« in prirediti za pevske zbore potrebno garderobo. * 0 Veliki tedon v Ljubljani. Ljubljana živi v znamenju velikega tedna in pričakovanju velikonočnih praznikov. Slrrbne ljubljanske gospodinje imajo polne roke dela, polno'glavo skrbi, teh ljubih, dragih skrbi za — pirlie. V mnogih družinab bodo praznovali letošnjo Veliko noč tako lepo ln prijetno, kot so jo lani, ali pa, če srečne okolnosti dopuščajo, še lepše in prijetnejše. Mnogo pa jib je, ki jim bo veliki teden podaljšan preko praznikov vstajenja. In vendar, kjer se je nastanila največja beda, tja so pohitela na pomoč blaga srca, da bi tudi ti siromaki ne bili na Veliko noč pozabljeni, zapuščeni. Dobrodelne ustanove našega mesta so pod vzelo velikodušno akcijo za velikonočno podporo najbednejšim ljubljanskim družinam. — Živahno vrvenje nn ulicah, na trgu, po trgovinah. Prazniki so tu, za praznike je treba tega, onega. In vsakemu se mudi, da čimpreje opravi in kupi, kar se je bil namenil. Toda, smolal AH bi ne mogla biti Velika noč po prvem? Denarja ni, denarja. Toda kaj. glavno, da je kredit. Po cerkvah otožno razpoloženje velikega tedna. Zvonovi so odšli v Rim, oltarji prazni, odkriti. Tesna tišina vseokoli, le ob božjem grobu zakašlja od časa do časa sključena starka, ali prehlajen molivec poleg nje Mladina ima mnogo veselja v teh dneh z ragljami in razgljicami. Starši si žele lepega vremena, da bi mogli svoje malčke peljati v cerkev in jim pokazati »kje Bogec spi«. 0 Ljubljanski trg, Bližajoči se prazniki povzročajo na živilskem trgu vsak dan večjo živahnost. Kljub deževnemu vremenu so včeraj ljubljanske gospodinje innogo kupovale. Kupčevalo se je večinoma pod dežniki, vendar zato cene zelenjavi, korenčku in hrenčku, smrbnei, surovemu in kuhanemu maslu niso bile nič višje, kot druge dneve. Celo jajca, po katerih je baš v teli dneh veliko povpraševanje in je trg z nlimi dobro založen, se niso nič podražila. Po 2 Din 25 par za par so zahtevale jajčarice. Dajale so jih pa tudi po dinarju komad. Mestoma Je bilo opaziti tudi no koliko vreč krompirja. Po 2 Din kilogram. Krom. pirja, tega važnega živila, sedaj marsikje primanjkuje, ker ga je veliko ztairznilo po kleteh in shrambah. Tudi prodajalke južnega sadja so te dni zadovoljne. Ob stojnicah Be gnete polno kupoval-cev in ltupovalk, ki se oskrbujejo s sladkimi potrebščinami za potice in kolače. Nekateri tarnajo uad visokimi cenami rozin, orehovih jedrc hi da-teljev, toda kupujejo vendar, ker mora biti, saj je vendar Velika noč tu. Med branjevkaini ni konkurence v cenah, pač pa v zgovornosti. Skoro ne moreš tam mimo, da ne bi kupil vsaj pomarančo. »Za pirlie, gospod, kaj kupit gospa?« Q Umobolna ženska na cesti. Tovarniška de* lavka Marija Kastelic iz Lilije je pripeljala svojo uinobolno tovarišico Ivanko K. v Ljubljano na opazovalni oddelek. Ker je sprejem umobolnih radi prenapolnjene umobolnice ukinjen, so morali odkloniti tudi sprejem te ženske. Kasteličeva se je po da a z njo nazaj na kolodvor. Toda ua Miklošičevi cesti ie bolnici postalo naenkrat slabo in reva sc je zgrudila na tla. Moral je priti rešilni voz, ki je bolno žensko odpeljal na kolod vor © Berači. Stalen pojav ua veliki teden so v Ljubljani berači. Drugače beračijo ti le ob petkih in jih po icija le tedaj nalovi nekaj, toda na veliki teden pa so so berači pojavili že v sredo. Policijski raport je včeraj omenja) šest beračev, ki so bili aretirani v sredo, včeraj, na veliki četrteic pa jih je bilo tudi aretiranih nekaj. Glavni naval beračev se pričakuje za danes na veliki petek in bomo mogli najbrže že jutri poročati o številnih aretacijah radi beračenja. 0 Pasja nadloga. Na policiji se sedaj zelo množijo ovadbe zoper lastnike jx>pad'jivih psov. Najbolj hudi so na pse gotovo kolesarji, ki soglasno zahtevajo uvedbo pasjega kontumaca, proti čemur lastniki psov seveda ogorčeno ugovarjajo. — Tako je mlad pes neke gospe ogrizel predvčerajšnjim v Prešernovi ulici dva kolesarja. Največ pa prihaja ovadb zoper pse z mestne periferije. Maribor GRABDENI NAČRTI V MARIBORU V L. 1929. IV. Nov hotel in sanatorij. — Gradba nove centralno avtogaraže. Grajski trg bo dobil s končno prenovitvijo poslopja na vogalu Grajske in Slovenske ulice, kjer se nahaja kavarna »Avstrija«, tor z dvigom Zemlji-čeve gostilne za eno nadstropje in zgradbo teras zelo lično hi zaokroženo sliko. Poleg prvovrstno opremljene kavarne dobimo na Grajskem trgu tu-d' novo hotelsko poslopje, last g. Zemljiča. Z dozidavo enega nadstropja bo pridobljenega prostora za 22 novih sob. Novost pa bosta za Maribor terasi na vrhu stavbe (palača Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani). Na voglu Volkmerjeve ulice in Grajskega trga se bo gradila nad dozidanim drugim nadstropjem nepokrita terasa za gostilniške goste; na voglu Grajskega trga in Slovenske ulice pa pokrita terasa. V delu krasnega poslopja ob Grajskem trgu bodo točilnice in restavracijski prostori, iz Slovenske ulice pa bo vhod v hotel. V podaljšku hotelskega dela pa se bosta v prostorih, kjer je imel dosedaj svojo pisarno Rosenberg, gradili dve dvorani, večja in manjša. Večja bo merila v dolžini 15.90 m, v širini pa 9.60 m, manjša v doj-žini 8.25, v širini pa 0.70. Celokupni adaptacijami stroški se računajo na preko 3 milijone dinarjev in bo tudi notranja opremo novourejenib restavfd-cijskih prostorov ter hotelskih lokalov prvovrstna. Z velikopotezno adaptacijo Streharjeve in Zemlji-čeve hiše bo tudi ta del v sredini mesta dobil novo lice; zdi se, da se bo ravno tukaj osredotočilo mariborsko življenje in vrvenje. Dejstvu, da je ravno Grajski trg poleg Glavnega trga od državnem mostu, središče prometa, se bo sedaj pridružil š'? moment visokofrekvenčnega družabnega in tuj-sko-prometnega valovanja. Posebno veliko zanimanje vlada tudi med Mariborčani za gradbo privatne klinike primarija ter vodje kirurškega oddelka tukajšnje bolnice dr. Cerniča. Poslopje bo enonadstropno, po svoji višini pa se bo približalo dvonadstropni stavbi. Kakor znano se bo gradil -janatorij na vogalu Krekove ulice ter zgornjega dela Gosposke ulice Ob Krekovi ulici bo primeren park s šetal iščem za pa-cijente, proti drž. gimnaziji pa bo stalo samo po-slopje. V visokem pritličju bodo čakalnica, ordi-nacijska soba, sobe za zdravljenje, bolniške sobe ter operacijski prostori. Posamezni oddelki bodo ojiremljeni s prvovrstnimi sredstvi moderne zdravstvene tehnike. V prvem nadstropju pa bo šests-^b-no stanovanje. Surova zgrrdbn se računa na 1 milijon 300.000 Din, za kar je dala, kakor smo že poročali. mestna občina 80 odstot jamstvo. Gradba omenjenega sanatoriji bo iz razlogov živahne zdravstvene pobudnosti in vsesplošnega napredovanja na tem polju za naše nrsto velika pridobitev. Na prostoru,, kjer se sedaj nahaja priv. pod- G. Papini. Tema Jezus je komaj še dihal. Bolj in bolj so se dvigale prsi, da bi vsaj nekoliko zraka prišlo vanje. Po glavi so se podile bliskovite bolečine. Srce je utripalo hitro in močno, da ga je stresalo. Zdelo se je, da se bo razpočilo. Žgoča vročica je palila telo; namesto krvi so se pretakali plameni po žilah. In telo je tako nerodno viselo. Nemogoče je bilo zgeniti se." Život je visel na rokah; čim je le malo popustil, je povečala teža trupa rane na rokah. Ce «e je povzpel, so se še bolj utrudile mišice na prsih, vse izmučene od križeve poti in razmesarjene od bičanja. To mladostno božje Telo, ki je trpelo doslej zato, ker je vsebovalo preveliko dušo, se je izpremenilo zdaj v grmado, ki so gorele na njej vse bolečine sveta. — Neki davni govornik, ki je imel poklic za rablja in zdi se, da je »udi doživel take stvari — umrl je pred Kristusom in bil umorjen, — je dejal: »Križanje je resnično najokrutnejši in najstrašnejši način usmrtitve. Bolečine so najhujše in umiranje najdaljše. Nekateri obsojenci otrpnejo pred smrtjo, kar jim olajša bolečine in pospeši smrt. Drugi pa ne otrpnejo in bolečine se večajo in trajajo do drugega dne in čez Žeja je neznosna, srce se krči, žile otrpnejo, mišice lomi krč, v glavi je omotica in skeleče bolečine. V človeku je venomer nagon, ki je zbežal — čim prej zbežal. Večina jib umrle tekom dvanajstih ur.« — Kri, ki je tekla iz četverih velikih ran Kristusovih, se je že sesedala krog železnih žebljevib glavic. Pri vsakem gibu pa bo iznova privrele tenke proge, kl so počasi polzele nizdol in kapljale na tla. Ker so one- mogle mišice na vratu, se je nagnila glava na eno stran. Oči, umirajoče oči, h katerim je stopil Bog kakor oknu, da bi pogledal na svet, so bile motne in so steklenele v smrtnem boju. Na posinelih ustnicah, razpoklih od joka, izsušenih od žeje, zdaj pretegnjenih od mukepolnega dihanja, je bil videti madež kužnega, Judeževega poljuba. Tako umira Bog, ki je ozdravil vročične od vročice, ki je napajal žejne z vodo življenja; ki je obujal mrtve z mrtvaškega rdra in iz groba; ki je hromim udom podelil gibčnost; ki je iz poživinjonih duš izgnal hudobne duhove; ki se je jokal z jokajoeimi; ki je hudobnežem, ne da bi jih kaznoval, podaril možnost, da so se prerodili v novo življenje; ki je z besedami in dejanji, sličnimi pesmim, ki o bile čudeži, oznanjal ono popo'no ljubezen, kakršne ne bi mogli mi, kot blodna živina živeči, nikdar in nikoli iznajti. On je zacelil rane, a oni so ranili njegovo nedo-tekljivo telo. On je odpustil zločincem, n oni, zločinci, so njega — nedolžnega, pribiti na križ med dva razbojnika. Brez ozira na to, če je kdo zaslužil njegovo ljubezen ali ne, je ljubil ljudi z neskončno ljubeznijo, a ljubitelji sovraštva so ga privedli tja, kier se sovraštvo s sovraštvom kaznuje. On je pravičnejši od vseh pravičnih in je v lastno škodo dopustil najnizkotnejšo krivico. Najbednejša bitja je posvetil, pa je prišel v roke peklenščkov. Življenje je prinesel na svet, pa so mu poplačali z najsramotnejšo smrtjo. — Tako pa se je moralo zgoditi, da se je človeštvo spet naučilo hoditi po isti poti, ki io je iz-nibilo v pa rad i Ju; da se je iztreznilo iz živinske omamljenosti in se dvitmilo v svetniške slad- kosti; da se je prebudilo iz lenobne slabotno-sti, — ki je le navidezno življenje, v resnici pa je smrt, — in doseglo nebeško kraljestvo. Naša pamet tega ne more razumeti, da je tako moralo biti; s srcem pa nikoli ne pozabimo, ka'šna žrtev je bila potrebna za izravnavo naše ogromne krivde. V devetnajst-krat sto letih se je še vsak človek, ki je v Kristusu prerojen in vreden Kristusa poznati in ga ljubiti, vsaj enkrat v življenju jokal ob spominu na tisti dan, na tisto trpljenje. Toda vse naše solze, pa če bi jih bilo za morja in bi bile daljne in slane ko morje, ne bi odtehtale niti kapljice od onih, ki so tedaj vse rdeče in težke padale na goro mrtvaških glav. — Neki divji kralj divjakov je izrekel najtehtnejše besede od vseh, kar jih je kdaj ob spominu na to kri prišlo iz človeških ust: Ko so kralju Klovdiku brali o Kristusovem trpljenju, je vzdihal in se jokal. Mahoma ga pa je prevzelo, zgrabil je za meč in vzkliknil: »Ha, da bi bil jaz s svojimi Franki zraven!« Kralj je govoril ko otrok, ko vojak, ko človek sile. V nasprotju je bil s Kristusovimi besedami, katere je na Oljski gori izrekel Petru. Vendar so lepe njegove besede. V njih se zrcali ne-umevna lepota čiste, odkrite ljubezni. Resnično — ni dovolj: jokati se radi njega, ki se za nas ni samo jokal. Tudi bojeviti se moramo zanj: boriti z vsem tistim, kar je v nas samih, in nas odvaja od Kristusa; boriti se z vsem, kar je pri nas sovražno Kristusu. Zakaj i— uasi »o poslej milijoni jokali ob spominu na oni dan — tistega velikega petka so se smejali vsk ki so stali krog križa, vsi — le ženske ne. In tisti smejavci niso izumrli do dannšniepa dne. ZaDUstili so otroke in vnuke; mnogo njih je bilo krščenih in se zdaj smejejo z nami vred; in ti bomo imeli spet otroke in vnuke — in vsi ti se bodo smejali dotlej, ko se bo smejal samo eden. Če se s solzami ne more zadostiti za Kristusovo kri; kakšna kazen bo zadostna za ta strašni smeh? Le oglejmo si tiste, ki stoje krog križa, na katerem mesari Kristusa zver-bolečina: Pretepajo se za prostor na strmih obronkih Golgote; videti so ko kozli v njih sovraštvu. Le poglejte jih v obraz — naši dobri znanci so, saj so neumrjočil Glejte, kako iztezajo vohajoča usta, grfa-ste vratove, upognjene nosove, okrutne oči pod ščetinastimi obrvmi 1 Glejte, kako so grdi s svojo Kajnovo naturol Le pazite — naši bratje so, znanci s ceste, vsak dan jih sreča-vamo, nihče ne manjkal Večni Kristusovi sovražniki so. Vedejo se ko pijanci v krčmi. So kakor pomije človeštva, Kristusa zasramujejo zasmehujejo, njega, ki se bori s smrtjo za nas in ki umrje za nas. Nikoli si niso dobro in slabo, nedolžnost in zavrženost, luč in tema tako zopervale, ko onega dne, ki se ne da nikoli popraviti. In bilo je, kot bi hotela pri-roda zakriti ta grozni prizor. Nebo, ki je bilo vse dopoldne jasno in čisto, se je nenadoma stemnilo. Neprodirna tema je kakor iz globine pekla vstajala izza hribov in se raztezala vse okrog do najoddaljenejšega obzorja. Krdelo črnih oblakov je planilo na solnce, ga obl roži!«?, napadlo to svetlo, ljubko, aprilsko solnce, ki je pravkar tako prijazno ogrevalo roke morilcev. In mahoma so oblaki za neprodlr-nim zastorom teme požrli to dobro solnce. >In do desete ure ie bila tema v vsei deželi.« jetje Triumph-avto, pa se bo gradila velika centralna avtognraža, česar smo dotlej v Mairboru pogrešali. Garažno poslopje pojde ob Frančiškanski in VVildenreinerjevj ulici in bo proti Sodni ulici mejilo ob parcelo Ljudske tiskarne. V tej centralni avtogaraži bo 34 separiranih garaž, razen tega pa dva boksa za približno 2-"0 motornili vozil. V sredini dvorišča bo pokrit prostor za spiranje vozil, opremljen s tozadevnim dvlgalnlin aparatom. V bližini bo tudi bencinska črpalka. Centraluo garažo bo gradila priv. družba, v kateri sta tudi gg. Pelikan in Liniuger. S tem bo zadoščeno v našem mestu tudi razvoju avtomobilizma. □ Smrtna kosa. Umrla sta: Jakob 2iberna, star 59 tet, čuvaj drž. žel. Pogreb danes ob pol 17. — Irma Tblir, vdova po žel. uradniku, stara 62 let. Pogreb danes ob pol IC na mestnem pokopališču v Pobrežju □ Velikonočni trg. Radi deževnega vremena je bil bolj slabo založen. Sena tn slame splob ni bilo včeraj na trgu. Pač pa so pripeljali slaninarji na 24 vozeh 77 zaklanih svinj Cene posameznim pridelkom so se dvignile. Na ribjem trgu pa so bila morske ribe v bogati izbiri za 25 do 80 Din. □ Zopet tihotapec. Ugleden celjski meščan je kanil spraviti preko Maribora štiri večje omote, v katerih se je nahajala armitura za kopalnico, žur-mice Itd. In je omote spravil v sprcvoduikovo shra-rjevaiišče. Prvo revizijo je sijajno prestal; pri ponovni reviziji pa je imel smolo. Zalotili so ga iu mu naložili globo v znesku 12.000 Din UgKedni Celjan je šel v Celje po denar ter odštel včeraj pri tukajšnji carini naloženih 12 jurijev V Mariboru pa tihotapci res nimajo sreče. □ 80 letnik. V Pesnici obhaja danes častitljiv jubilej 80 letnice splošno priljubljeni in ugledni gostilničar Mihael Klug. Sivolasemu jubilantu tudi naše iskrene čestitke. □ Mestni župan dr. Juvan se je vrnil včeraj iz Belgrada, kamor je odpotoval v nekaterih važnih občinskih zadevah, in je strankam ob sprejemnih urah zopet na razpolago □ Smrt na orohu Obesil se je na orehu pred svojo viničarijo v Zg. Kungoti 22 letni viničar Lovrenc Šeričko. Domačini so ga skušali spraviti k življenju, kar pa se jim ni posrečilo. Vzrok samo-umora ni znan. Nato je g. »rezki poglavar za; Goričana. ~ »rezki poglavar zaprisegel župana g. dr. Potem je mestni župan zaprisegel pod-dr Ogrizeka. Nato je žugati predlagal, Ssnisna vseh vrst — zajamčeno najboljše kakovosti priporoča ANTON FAZARINC, CELJE Celje VAŽNA SEJA OBČINSKEGA ODBORA OBČINE OKOLICA CELJE. V nedeljo, dne 24. t. m., se je vršila pod predsedstvom g. župana Alojzija Mihelčiča seja občinskega zastopa. Seje se je udeležil tudi okr. glavar vladni svetnik g. dr. Hubad, ki je zaprisegel vse občinske odbornike. Župan je uvodoma podal svoje poročilo. Občina je zaprosila oblastni odbor mariborske oblasti, da razširi oblastno hiralnico v Vojniku. Oblastni odbor je odgovoril, da v letu 1929 teh del ne more izvršiti, ker da nima v letošnjem proračunu tozadevnega kritja Radi spora med voiaško upravo in veleindustrijcem Mujdičem je morala občina prevzeti v depot Majdičev travnik, na katerem tO stale stare avstrijske vojaške barake. Na skup-hostnim zemljišču soseske Leveč se je končno izvedla vknjižba realnega bremena vzdrževanja lev-škega mostu v prid okoliške občine. G. župan je poročal, da je država naklonila občini 7000 Din podpore v svrho vzdrževanja cest. Sledilo je poročilo finančnega odseka, ki ga je podal predsednik odseka g. dr. Godnič. Ker je zadnja poplava porušila Grenadirjevo brv, je občinski odbor sklenil, da se ista zopet upostavi. Delo je pioračunano na 55 896.40 Din, h kateri vsoti se bodo še pridružili izdatki. za železnino tako, da bode vse popravilo stalo pribl. 65.000 D. Delo se je oddalo edinemu ponudniku g. Vinku Kukovecu. — Sledila je ureditev vprašanja zgradbe ceste od Lastnega doma do državne ceste med Baldasinovem in Petschuhovim posestvom. Na predlog referenta dr. Godniča se ie sklenilo to cesto zgraditi takoj. — Končno je prišla v debato zadeva podaljšanja Aškerčeve ulice čez Maksi-miljanov travnik na državno cesto mimo Jarmer-jeve vile. Na vprašanje mestne celjske občine se je okoliška občina izjavila, da prispeva k zgradbi te ceste z onim zneskom, ki odpade na cesto, ki teče po okoliškem teritoriju. Celotni proračun znaša 195.923 Din, od kojega zneska odpade na okoliško občino znesek po 34.000 Din. Sledilo je poročilo stavbenega odseka, po-no po predsedniku g. Vinko Kuk ovecu v zvezi z g. Neratom. V najkrajšem času se bodo gradile razne stanovanjske stavbe in prizidki. Bilo je 11 takih prošnjikov, katerim je občinski svet rad iovolil stavbna dovoljenja. Na tej seji se je rešilo še drugo pereče vprašanje: V dosedanjih odsekih niso bili zastopani predstavniki prejšnjih socialistov. Po zaslugi gosp. župana Mihelčiča se je tudi ta zadeva sporazumno rešila tako, da je na predlog gosp. župana bil sprejet sledeči sklep: odseki ostanejo vsi v dosedanji sestavi. Poleg tega se pa še izvolijo sledeči odborniki v odseke, in sicer: v finančni gg. Hrastnik in Plankar, v stavbeni gg. Janežič in Vodopivec, v cestni g. Keblič, v obrtni gg Vodo-pivec in Keblič, v ubožni in socialni gg. Hrastnik in Smcrc, v personalni g Stante, v stanovanjski g Plankar, v pokopališki g. Vodopivec in kot preglednik računov g. Plankar. * & Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 2. aprila t. 1. od 8 do 12 pred poldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. e/ Proslava zlatomašniškega jubileja Svetega Očeta se izvrši tia velikonočni ponedeljek, dne 1. aprila v Cerkvi Sv. Jožeta nad Celjem po sledečem sporedu: Ob 4 popoldne kratka pridiga, nato pete litanije, pri katerih poje vsa ceikev Ob koncu cerkvene jx>božnosti zapoje vsa cerkev velikonočno »0 Marija, bodi zdrava!« Sledi cerkveni koncert, ki ga vodi č. g. Al. Mav, ua orglah spremlja organist g. Luževič. £rSeja celjskega mestnega občinskega sveta. Predvčerajšnjim ob pol 18 se je pod predsedstvom mestnega župana g dr. Al. Ooričana vršila seja celjskega občinskega sveta, ki so se je udeležili vsi da se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Ve'ičaustvu kralju ter predsedniku vlade, kar je občinski svet z velikim navdušenjem odobril. Nadalje je g. župan poročal, da je veliki župan mesto pokojnega obč. svetnika Komavlija in obolelega obč. svet. Cvirna > imenoval v občinski svet gg. Ferka in M akarja. 1 Sledila je zaprisega občinskega sveta. Pred volitvami odsekov ozir. komisij ie g. župan poročal, da je veliki župan razveljavil volitev v odseke, ker so se volitve Izvršile z dviganjem rok. Pri tem je opozoril na poslovnik obe. sveta, ki predvideva volitev z dviganjem rok, ako večina tako sklene. Občinski štatut sicer v § 36 predpisuje vo itve v odbore z listki, vendar se pa ta predpis ne more nanašati na volitve v odseke, ki jih obč Statut ne pozna, temveč le na odbore, ki so v občinskem šta-tutu navedeni. Sledila je volitev odsekov. Po slučajnostih je g. župan voščil obč. svetnikom vesele velikonočne praznike in se;o zaključil sa Pevska vaja pevskega zbora Kat. prosvetnega društva danes radi praznikov odpade. Prihodnja vaja je v petek, dne 5. aprila t. 1. Dopisi Ormož Klavern sejem. Pretekli petek se je vršil 1 vsakoletni živinski in blagovni sejem, ki je vedno privabil morje naroda od vseh strani Tudi letos j je bilo vsega dovolj: blaga in ljudi Samo kupčij je bilo zelo malo, tako da so bili sejmarji zelo nezadovoljni. Narod celo zimo ni imel nobenega zaslužka in tako ni denarja. Nagla smrt gorer.isUega berača. Pred par dnevi se je pri Sv. Miklavžu pojavil neki tu'ec, ki je prosjačil od hiše do hiše. Pri Sedlnkovih v Hermancih se je ustavil, ker je nenadoma zbolel. Bolezen se je končala s smrtjo. Iz listin, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da je prišel iz Mengša in se je imenoval Filip Sršen. Star je bil 69 let. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Župan občine Kog g. Anton Borko je na Jožefovo praznoval 301etnico svojega plodonosnega županuvanja v občini Kog. Občinarji so mu pri tej priliki izročili krasno diplomo, s katero ga občinski odbor imenuje za častnega občana občine Kog. — Med odborniki se je ob lej priliki nabralo 100 Din za dijaško kuhinjo v Ptuju. G Borko je znana osebnost po vsem ptujskem, ljutomerskem in ormoškem okraju ter splošno čislan in spoštovan. Cerkveni vestnik Vstajenje pri sv. Jožefu. .\'a veliko soboto se začno zjutraj sv. obredi ob 7. Vstajenje je zvečer ob pol 8. — V nedeljo slovesna sv. maša ob 8, popoldne ob 8 potresna procesija iz stolnice k sv. Jožefu. Velikonočna procesija na Rakovniku bo tudi letos v nedeljo zjutraj. Ob 5 bo prva sv. maša, nato jutranjlce. po jutranjicah pa procesija. Ko se procesija vrne, bo darovanje sveč. Zahvalna pesem in blagoslov, nato sv. maša. CERKVENA GLASBA O VELIKI NOČI Križanke. Veliki petek zvečer po rožnem vencu (okrog pol 0) se bodo pele žalostinke raznih skladateljev. — Velika sobota. Ob pol 8 zvečer slovesno vstajenje. Po »rtkralnem aleluja. Zveličal-naš je vstal iz groba (G Kihar), nato jirocesija. Po procesiji: Te Deum (v C, zl. Jos. Gruber), Re-gina coeli (zl Anton Foerster), Tantum ergo (zložil dr. Kimovec). Vse s spremljevanjem instrumentov. Velika nedelja. Ob pol 11 (pridiga odpade) slovesna sv. maša. Pred mašo: Skalovje groba (zl. L. Cvek); pri sv. maši: Missa quinta (v F, z orkestrom, zl. dr. A. Faist), Graduale in sekvenca (zložil P. Griesbacher), Ofert. terra tremuit (zl. A Foerster), Tantum ergo (zl. dr Fr Kimovec). Po sveti maši: Jezus, pramagavec groba (zložil St. Premrl). Velikonočni pondeljek. Ob 10 (po pridigi) sv. maša. Med mašo se bodo pele velikonočne pesmi raznih domačih skladateljev s spremljevanjem inštrumentov. Cerkev sv. Jožefa. Velika nedelja. Ob 8 slovesna sv. maša. Pred mašo: Dan presveti (zl. Ahdr. Vavken), med mašo: Missa solemnis (v C, zl. Ig. MLteror), Graduale haec dies, Sekvenca victiuiae pasehali, Ofert, terra tremuit (zležil Jos. Gruber), Tantum ergo (zl. dr. Fr. Kimovec); po maši: Skalovje groba (zloži) L. Cvek), vse z orkestrom. Velikonočni pondcljelc. Ob 8 sv. maša, pri kateri se pojo velikonočne pesmi naših skladateljev ob spremijo vanju orkestra. ilehho Albus milo zvon za pranlc varale Vaše perilo. Večina umetnih sredstev za pranje škoduje perilu zaradi svojih škodljivih dodatkov. Albus milo Zvon nasprotno, raztopi najtrdovratnejšo nesnago ter varuje najbolj občutljivo tkanino.' Albus milo Zvon za pranje je mehko, iz finih masti izdelano pristno milo, prosto vseh škodljivih dodatkov. Daje krasno perilo in varuje roke. Albus milo Zvon odgovarja po svoji izdatnosti popolnoma ceni. Gospodinja ga ceni zaradi njegove vedno enake vrline. AlbHS milo Zvon m pranje Izdeluje: Albus tovarna mila, d. d. Novisad »»»»IMIHHttmtmHHM« Albus milu iiun 2a p anju dol.iva v vseh v strogo spaHajoč'h tnjovinah. Programi Radio-Lltsbliana.: Petek, 29. marca. Po določilih avstrijske j naredbe, ki urejuje praznovanje vel. tedna, opol-| danski spored odpade. — 18 Zbor bogoslovcev poje Jeremijevežalosliiike in Premrlov Miserore. — 1880 Iv. Cankar: IV. pestaja; Iv. Pregelj: Glejte, človek!, recitacija g. I. P. — 10 Vljollnski solokoncerl (g: Bravničar) — 19.80 Cerkvena glasba, prenos iz frančiškanske cerkve. — 20 INRL zadnja večerja, izvajajo člani narod, gledališča. — 2015 Bachove in Handlove arije (ga. Medvedova). —20.45 Arnold: Pilat, recitira g. Rogoz, član nar. gled. — 21 Hajdn: Sedem besed Kristusovih, izvaja radiokvariet. — 32 Poročila in časovna napoved. Sobota, 30. marca. Po določilih avstrijske naredbe, ki urejuje praznovanje velikega tedna, opoldanski spored odpade. — 16 Vstajenje, prenos iz stolnico. Premrl: Dva responzorija; Rihar: Zve-Iičar naš je vstal iz groba; Sattner: Te Deum; Titke: Regina coeli; Hochreiter: Tantum ergo; Premrl: Poglejte, duše, grob odprt. — 19 Srednje-dalmatinsko otočje. propagandno predavanje v Češkem, nemškem in slovenskem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar. — 20 Pevski večer kvarleta Glasbene Matice; nato koncert radio orkestra. — 22.15 Prenosi Inozemskih radio sporedov. Drugi programi t Nedelja, 81. marca 1929: Zagreb: 10.80 Prenos Iz stolnice: Starosloven-ska sv. maša za mešani zbor ln orgle (Odak). — 17 Plesua glasba. — 20.80 Prenos z Dunaja — 22 Lahka glasba. — Praga: 9 Cerkvena glasba — 11 Koncert. — 12 Zvonenje ln koncert. — 16.80 Zabavna glasba. — 18.05 Petje. — t0.05 Godbn na selje. — 15 Koncert. — 19.30 Koračnice. — 21 Pomladni glasovi v glasbi in igri. — Bern: 20 Maria Magdalena, igra. — 20.30 Koncert. — Katovice: 9 Služba božja. — 17 Koncort. — 20 Orgelski koncert. — Rim: 10 Cerkvena vokalna in instrumentalna glasba.' — 13 Trio. — 17 Koncert. -- 20.45 Katja, opereta. — Toulouse: 13.45 Plošče. — 28 Plesna glasba. — Berlin: 9 Cerkvena glasba. — 11.30 Orkestralni koncert. — 15.30 Pravljice. — 16.30 Zabavna glas!,a. — 19.80 Carmen. opera. — Dunaj: 10 20 Petje zbora Wiener Siingerkuaben. — 11 Koncert simfoničnega orkestra. -- 16 Koncert. — 18.40 Solopetje. —- 20.05 Zabavna glasba; nato večerni koncert. — Milan: 10.40 Cerkvena iustru-mentalna in vokalna glasba. — 12.80 Kvartet. — 16.45 Kvintet. — 21 Prenos opere. — Budajicst: 10 Cerkvena glasba. — 12 Simf. orkestralni koncert. - ,17.25 Orkester. — 19.15 Operet? - 21.45 Poročila in koncert ciganske kapele. — 28 Plošče. Ponedeljek, 1. aprila. Zagreb: 10.30 Služba bežja. — 17 Plesna glasba. — 20 Prenos opere — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Velika noč za otroke. — 12.80 Koncert. — 16.30 Koncert — IS 05 Operetna glasba, -r- 19 Vražja stena, opera. — 22.20 Plesna glasba. — Stuttgart: 11.15 Koncert. — 14 Za otroke. — 15 30 Zabavna glasba. — 19 30 Uverture. — 20.80 Komedija. — Bern: 12.45 Koncert — 15.80 Koncert. — 19.30 Poljudna glasba. — 20 Zabavna ura. — 20.30 Orkester. — 21 Burka. — 21.20 Orkester. — Katovice: 10.15 Služba božja. — 12.10 Orkester. — 15.15 Poljuden koncort. — 17.30 Za otroke; — 19.30 Zabava. — 20 Velikonočna prireditev. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Koncert. — 20.45 Lahka glasba in veseloigra; nato plesna glasba. — Toulouse: 13.45 Plošče. - 21.30 Plošče. — 22 Orke-sier. — Berlin: 9 Cerkvena glasba. — 11.30 Godba na pihala — 20 Humor. — 20.45 Poljuden orkestralni koncert; nato plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert. — 11 Koncert. — 16 Kon-cert. — 18.45 Beethovnove sonate. — 19.20 Pesmi. — 2005 Burka; nato poljuden koncert. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet, — 17.20 Otroški zbor. — 20 30 Prenos operete. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 10 Cerkvena glasba. — 12.25 Orkestralni koncert. — 17 Orkester. — 19 Madjarske pesmi ob spremstvu ciganskega orkestra. — 21 Vesel večer. Torek, 2, aprila. Zagreb: 13.15 Plošče. — 17 Koncert. — 2080 Pronos iz Berlina. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 16.30 Komorni koncert. — 19 05 Ljudske pesmi — 19.15 Ruski humor. — 20.30 Prenos iz Berlina: Orkestralni koncert. — Stuttgart: 10.30 Plošče. -- 12.15 plošče. — 19 45 Naše zvezdnato nebo v aprilu. — 2015 Tannhiiuser. — 21.15 Igre; nato klavirski koncert. — Bern: 12.50 Plesna glasba — 16 Orkester — 17 Orkester. — 20 Melodrami in klavirske točke. — 21.20 Zabavna ura. — Katovice: 1210 Plošče. — 16 Za otroke. — 175o Orkestralni koucert — 20.80 Prenos orkestralnega konccrta iz Berlina. — Rim: 13 Trio. — 17 30 Petje in glasba. — 20.45 Maske, opera (Maseagni). — Tomlonse: 13.45 Plošče. — 21.80 Iz oper. — 22 Lahka glasba. —- Berlin: 11 Koncert. — 14 Plošče. — 16.30 Zabavne recitacije. — 17 Zabavna glasba. — 18.10 Knjige. — 20.30 Orkestralni koncert za mednarodni prenos. — Dunaj: lt Kvartet Cerda. — 16 Koncert. —.17.10 Za mladino. — 20 PoroČUa in Mendelssohnova sonata — 20 30 Prenos koncerta iz Berlina. — Milan: 11.15 Plošče. — 12 30 Kvartet. — 16.80 Kvintet. — 20.30 Staroitalijanska glasba. — 22 Koncert. — 28 Plesna glasba. — Budapest: 9.15 Plošče. — 12.05 Ciganska kapela. — 17.40 Orkestralni koncert. — 20.80 Prenos koncerta iz Berlina. Spori S. K. Javornik Rakek sporoča, da se glasi za tekoče leto naslov kluba edino pravilno: Milavec Miro, Cerknica. ..... S. K. lirija (hazenska sekcija). Današnji trening v kolizejski dvorani odpade. Prihodnji trening se vrši v nedeljo dopoldne na igrišču. Radi važnosti tega treninga jc potrebna polnoštevilna udeležba vseh igralk. Prihodnji teden se vrše treningi samo na igrišču. — Načelnik sekcije. Gostovanje zagrebške Viktorije v Ljubljani. Po dolgem odmoru bomo zopet imeli priliko videti v Ljutliani prvorazredno zagrebško moštvo. Ilirija —....Lita ma >inl>linaw\XM« ncavnibA •*mukXI>n \fib občinski odborniki in pri kateri je mariborskega velikega župana zastopal srezki poglavar vlad. svet. dr. Josip Hubad Srezki poglavar je uvodoma opozoril občinski svet na novo upravno ureditev države z dne 6. januarja t. I., ki stremi za tem, da ae vse narodne sile usmerijo v pozitivno dela pihala. — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 11,15 Evangeličanska služba božja. — 14 Velikonočno ve- . REKOItDilE REZaTATE amo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI Braun, Bele, Kornield, Mikša. Izvrstna je ožja obramba, ki slovi kot ena najzanesljivejših v Zagrebu. Krilska vrsta ima najboljšega moža v srednjem krilcu Govediču I. Najboljši del moštva je brez dvoma napadalna vrsta, od katerih so posebno na glasu obe krili Podvinec in Mikša ter leva zveza Kornfeld, ki so vsi trije že opetovano nastopili v zagrebški reprezentanci. Posebno nevaren je Kornfeld, najboljši strelec moštva in radi svoje izredne prodornosti in driblinga strah vsakega vratarja. Pri svojem zadnjem nastopu v Ljubljani je Viktorija dosegla proti Iliriji neodločen rezultat 2:2. Po pisanju zagrebških listov, pričakujejo topot napram Iliriji boljši uspeh torej zmago, naglašujoč izredno dobro formo moštva. Nasprotnik Zagrebčanov Ilirija, se je za tekmo vestno pripravila, ne bo pa imela lahke naloge. Morala bo zaigrati precej boljše, kakor pri dosedanjih nastopih, ako hoče oditi z igrišča nepora-žena. Tekma bo vsekakor nudila prvovrsten športni užitek. Tekmi se pričneta oba dni ob pol 16 ter st vršita ob vsakem vremenu. Oba dni se vrši tudi predtekma ob. 14. Vstopnina: dijaška in članska Din 6.— stojišče 10.—, tribunski sedež 15.—, ložni sedež 20.-r. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. url. Petek, 29. marca, ob 15: I. N. R. L Izven. Sobota, 80. marca: Zaprlo. Nedelja, 31. marca, ob 10. dop.: 1. N. R. f. Izven. Ob 15. pop.: I.N.R.l. Izven. Ponedeljek, 1. aprila, ob 10. dop.: I.N.R.l. Izven Ob 15. uri popoldne: l. N. R. I. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. url. Petek, 29. marca: Zaprto. Sobota, 30. marca: Zaprto. Nedelja, 31. marca ob 15: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. uri zvečer: »GROF LUKSEM-BUKSKI« Izven. Ponedeljek, 1 aprila, ob 15: »PRI TREH MLA DENKAH«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: »AIDA«. Gostuje ruski tenorist g J. Vitting. Izven. Prcdprodaja gledaliških vstopnic za vseh S prazničnih predstav se vrši deljeno in sicer je predprodaja za dramske predstave v dramskem gledališču, za operne pa v opernem. Blagajni sta odprti v soboto, nedeljo in ponedeljek od 10 do pol 1 in od 3 do 5 popoludne. Mariborsko gledališče Nedelja, 31. marca ob 15: »NA CESARIČ1NO PO VELJE«. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi. Ob 20: »ADIEU MIMI«. Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek, L aprila ob 15: »POLJSKA KRI«. Znižane cene. Kuponi. Ob 20: ;CMARLEYEVA TETA«. Prvič. Go stovanje g. Daueša. Gostovanje g. Dancša na mariborskem odru Na Veliko noč začenja priljubljeni komik g. Dane; svoja gostovanja v nadvse veseli burki »Charleyeva teta«, v kateri je povzročal pred leti v Ljubljani Ulia UamilVVIIClia tv ,»vw imn vvmuiIjv iiluai. v? u« stoji iz samih mladih igračev, ki so vsi večinoma dijaki. Moštvo goji lepo kombinacijsko igro ter se nahaja letos v prav dobri formi. Nastopi v svoji najmočnejši sestavi: Ratkajec-Gregmek (Govcdičll.), Demerac - llršak, Govedič In Vorko - Podvinec, ce e salve smeha, pa ie verjetno, da bo tudi v Mari-baru ponovno napolnil gledališče. Prireditve in društvene vesti Upravni odbor ljubljanskega oficirskega doma bo priredil svoj družabni večer s plesom dne 1 apr ob 21 v prostorih Oficirskega doma na Taboru. Vabijo se vsi prijatelji oficirjev, da ta večer s svr-jimi rodbinami obiščejo. Obleka po želji. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pomočniški zbor Grcmija trgovcev v Ljubljani sklicuje redni letni občni zbor za v torek. 16. aprila t. 1. ob 7 zvečer v dvorani Delavske zbor niče na Miklošičevi cesti. Občni zbor se vrši eno uro po sklicanju ob vsaki udeležbi. — Načelnik. Poizvedovanja M«'« vsota denarja m jc našla. Dobi se nt Gradu vrata št. 63. Izgubila se je včeraj, v četrtek, denarnica z večjo vsoto denarja, na poti od glavnega kolodvora do Ilirske ulice. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na ravnateljstvo policije. Za duha in srce Mussolinijev dvojnik V Newyorku živi skromen brivec r-nk Valenitino, morda kak rojak slavne}' skega igralca Rudolfa Valentina. Ta bi. e mora sedaj pobrigati, da ne bo več p; n svojemu glasovitemu rojaku Mussoliniju, kateremu je na las podoben. Ko je newyorški italijanski konztd signor Cavarados&i zvedel, da tega brivca newyorški časnikarji fotografirajo, f i Imajo in intervvjuvajo in da se celo , pogosto pripeti — ne proti briivčevi volji, — j da ga slave kot pravega duceja, se je odločil, da napravi temu konec. Signor Cavaradossi je torej poklical k sebi brivca-ducea lin mu jasno razložil, da je že čas, da neha s to neumestno cirkusijado. Ubogi Valentine se je počehljal v zadregi za ušesi, — toda kaj hoče, ubogati je moral. Vendar pa je reporterjem le potožil, kako mu ne puste še to malo slave ; na svetu. Končno je sicer Valentino ameriški državljan in mu ne bi bilo treba ubogati povelj iz Rima — vendar je sempatja slišal kaj pripovedovati in je radi ljubega miru — takoj vsaj pravi sam, — popustil... Prvo, kar bo napravil, bo to, da si bo pustil rasti brado. Sovraštvo ii> ljubezen Na kolodvoru v Katovicah se je te dni odigrala krvava žaloigra. Ulanski poročnik 8. poljskega polka, baron Hans Kronenbeig, se je pripeljal z vlakom, poklical restavraterja Jana Wawrzeho in ga ustrelil, ne da bi poprej spregovoril kako besedo. Baron Kroncnberg,, ki izhaja iz stare nemške plemiške družine, se je zagledal v hčerko restavraterja in jo zasnubil. Restav- ••ater.je pa izjavil, da svojo hčerko raje ubije, kakor da bi jo dal Nemcu za ženo, ker da je _.» j_____i8..u v-___ 1-J. __uit..l. Vil i: l UUItUljUU IW K yo llisaun ulv^a M|UU temu sestala, je restavrater pretepel svojo hčer. To je Kronenberga tako razburilo, da je sklenil restavraterja ustreliti, kar je tudi izvrSii. Največja angleška konjska dirka se jc vršila v Ainlree pri Liverpoolu. Dirkališče je dolgo 7200 m in ima zelo težke ovire. Od 66 konj, ki so nastopili, jih ie prišlo na cilj samo osem. Skoro vse druge so radi padoa izločili. Naša opera ŠALOMA, PRED VRATMI VEČNOSTI V sredo 27. t. m. je bila pravzaprav premera Sibelius - Vasiljevega kratkega baleta Pred vratmi večnosti, ki je bil dan po Salomi. Kar se tiče baleta, čigar snov je nam manj znana skandinavska legenda o dveh čistih dušah, krdelu trpečih duš in Hronosu s koso, je glasbeno zelo pohlevno delce; tudi balet na sebi ni pokazal nobenih modernejših teženj, šlo je za neke ze znane nam baletne bra-vure gdčne Moharjeve in g. Golovina. Zakaj smo morali imeti ta balet, ne vem; na eni strani imamo celo kopico modernih baletnih del, ki so igrala zadnjih 20 let sila važno vlogo v razvoju umetnosti, pa bi si želeli katero teh namesto Gibelino-vega. Na drugi strani ta baletek po Salomi zgubi vso svojo eventualno privlačnost, da, celo zabriše ugodni vtis Salome, ki bi ga človek rad čistega odnesel domov. Nikakor ne morem čestitati operni upravi k tej izberi in sestavi. V ostalem pa je bila uprizoritev Salome izredno kvalitetna predstava. Ga. Thierryjeva ie topot prekosila samo sebe in skoro se ne vem spomniti sploh katere silnejše kreacije na našem opernem odru po vojni. Mislim, da bi je moral biti sam Wilde vesel, ko je tako proniknila vanjl Ne vem, ali bi slavil njeno petje ali igro, vsekakor je bilo oboje na višku, psihaloška plat in estetska in tudi tenčični ples je bila samostojna simbolna umetnina. G. Primožič kot Johansan je bil vreden partner, g. Kovač kot Herod pa je bil naravnost izboren. Deklamatornl stil je zanj pri-kladnejši od lirično-izraznega, tudi višina je bila zanj prava, imel je silen glas in celo dramatsko prodornost. G. Banovec je bil igralski, žal, mrtva figura (Narraboth). Ga. Š t ogl j a r-K o ge j e v a je dala zadovoljivo Herodiado, več zaenkrat ne vem reči o njej. Paž in židje so lepo rešili naloge, le eden izmed vojakov naj ne bi s telesom taktiral svojega petja. G. Š t r i t of je opero vzorno mu-zikalno obdelal in podal ter izčrpal. Bila je to zelo močna predstava. ^ V. Guardini: Sveti križev pot. — Str. 48. — Izidal konzorcij »Križa<. — Še enkrat opozarjamo na to krasno knjižico, posebno še za zadnje dni velikega tedna, za katere si res ne bi mogli želeti lepšega darila. Guardini nam je to najlepšo ljudsko pobožnost skoro nanovo odkril in približal (opozarjamo še posebej na pomenljivi uvod knjižice!): z globokimi mislimi o Kristusovem trpljenju druži močne in tolažilne misli za naše vsakdanje delo in trpljenje. Vsakomur bo ta knjižica dala kaj posebnega, gotovo pa bo globoko zadovoljila vse, ki jo bodo brali. Prevod se prav nič ne leči od originala. Zato jo res vsem najtopleje priporočamo. — Dobi se v knjigarnah. Cena broč. 5 Din. vez. 12 Din. Po znižani ceni (pri večjem naročilu 20% popust) se naroča le na naslov. Uprava »Križa«, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5. * Čas, zvezek 6, 1929, prinaša zelo aktualen in velike pozornosti vredn članek Fr. š u k 1 j e t a : Ustava in uprava, v katerem nestor slovenskih jx> litikov in eden najstarejših parlamentarcev v naši državi podaja nekaj temeljnih misli o bodoči ustavi, ki naj bi nadomestila vidovdan:ko. — Dr. F r a n*-.e Goršič končuje razpravo Zavcd ali rodbina. — D. Oregor R o ž m a n pregledno obrazloži Rešitev rimskega vprašanja. — Sledi ocena 5. knjige Kosovega Gradiva od dr. Mantuanija in beležke. — Naročnina za »Čas« je letno 60 Din. Uprava Časa je v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni. * A. W. Maklecov; Der Kampf gegen die Verwahrlosung der Jugend in Sovjetrusslar.d je naslov razpravi, ki jo je znani profesor kazenskega prava in kriminalistike na ljubljanski univerzi napisal v odlično nemško vzgojno revijo »Die Erziehung«, katera jo je izdala tudi v j>osebni knjižici (Quelle & Meyer, Leipzig 1929). G. Ma-klecev, eden najboljših poznavateljev socialnih in socialnoskrbstvenih problemov mladine sploh, posebno pa v Rusiji, lam na osnovi statistike in direktnega znanja stvari ter najmerodajnejših virov, razgrinja z vso objektivnostjo pretresljivo sliko otroške bede v Rusiji, ki je najzgovornejši dokaz strašnih posledic sovjetskih socialnih eksperimentov z rodbino. Kajti avtor je pač neizpodbitno dokazal, da vzrok grozotne zanemarjenosti mladine v sodobni Rusiji ni samo v posledicah svetovne vojne, revolucije in gladu, nego v prvi vrsti v uničenju rodbine, spolni razbrzdanosli in netenju so-vražnostnih nagonov in nagonov ressentimenta, kakor jih goji sovjetski režim. — Isli avtor je izdal velepoučno knjižico o Pravnem varstvu mladine v CeSkoslovaški republiki v ruskem jeziku (Pravo-vaja ohrana molodeži v Cehoslovackoj respubli-kje, Praga 1929). To so dela, iz katerih more vsak, kdor se tudi pri nas bavi s socialnoskrbstvenimi zadevami mladine, črpati globoka spoznanja zlasti za prakso. — e— * Bolgarsko gledališče. Po končani stavki celokupnega gledališkega osebja je pričela sofijska drama ln opera zopet s predstavami in sicer v novem modernem j>oslopju. Nadomestilo je staro, katero je postalo pred leti žrtev ognja. Po cerkveni službi dojjoldne so izvajali zvečer izvirne nove igie: dramo »Gradbeniki« Petka Todorova in opero »Cvijeto« H. Atanasova. Ruski arhiv. Naše. prosvetno ministrstvo je priporočilo ta srbski mesečnik za vse šolske knjižnice. Izhaja v Belgradu in ima nalogo seznaniti našo javnost z rusko kulturo. Knjiga III. prinaša pregled novih del o Puškinu. Članek o virih »Po-vesti o velikem inkvizitorjuc pri Dostojevskem omenja Augustea Comtea, Davida Strausa, sEssais« Montaignea i. dr. Sicer pa ne more avtor ugotoviti neposrednih vplivov in govori samo o svetovnem nazoru, ki je ustvaril to delo. V nizu »Slik sodobnih ruskih pisateljeve je izšel članek o E. Zamjatinu, vodilnem romanistu, ki je pričel pisati pred vojno in odločno odklanja komunizem. Mrd pregledi je zanimiva »Ruska cerkev med revolucijo«. Obsežna bibliografija navaja poleg lejx>slov-nih tudi ekonomska in narodno gospodarska sovjetska dela. e Ruska moderna v nemškem jeziku. Zbirka »30 neue ErzHhler des neuen RuBlands« je dosegla velik uspeh. Pravkar je izšla že druga, spremenjena izdaja. Na to dragoceno knjigo izrečno opozarjamo. Založnik: Mafik Verlag, Berlin (str 620, broš. samo M 5.50). • Angleško delavsko gledišče. V Manchestru so ustanovili gledišče, v katerem so igralci delavci; gledišče ima tudi izrazit proktareki program. Naslov mu je: »The Maachester Worict T bet tre«. Mete veia iivimhh vrvenjem Španska letalca Iglesias in Jimcnez sta 24. t. m. odletela na svojem letalu »Jezus del Gran Pover« iz Seville čez južni Atlantski ocean in sta srečno priletela v Bahio (Brazilija), ne da bi med potjo kje pristala. Smešniee Jelko, čigar oče >e pred kratkim umrl, je prinesel domov slabo spričevalo. Ne preveč razveseljena mamica mu je z očitajočim glasom dejala: »Ali Jelko, kaij bi pač ata rekel k tako slabemu spričevalu?« Nakar je Jelko odgovoril: »Kako prav, mama, da tega ni več doživel.« >V Odhod vlaka. »Sprevodnik.« vpraša gospod pred vagonom, »ali je še čas, da bi se še enkrat poslovil od svoje žene?« »Hm, to je pa odvisno od tega, ljubi gospod, kolilko časa ste že poročeni.« Prva velika preizkušnja motornih koles letos se je vršila v Eilenriede. Žal sta se pri tem pripetili dve smrtni nesreči. Znani vozač Fr. Messerschmidt iz Stuttgarta je padel tako nesrečno, da je med prevozom v bolnico umrl. Tudi Nizozemec Baar se je ubil. Pri dirki je zmagal Nemec Jožef Stelzer iz Monakovega. Na sliki v levem krogu je ubiti vozač Messerschmidt, na desni pa zmagovalec Stelzer. Znanost v službi zločina Cecil Hurst, od leta 1918 pravni svetovalec angleš-škega zunanjega urada, je imenovan za zastopnika Anglije pri stalnem mednarodnem sodišču v Haagu namesto umrlega lorda Finley-a. toliko kot doslej. Nova kovina reže lito železo s hitrostjo 180 m v sekundi, torej štirikrat toliko kakor najfinejše jeklo. Novo kovino je Krupp imenoval »Wiedia« (sestavljeno iz Wie Diamant = kakor de-mant). Po trdoti pride takoj za demantom. Reže steklo ali porcelan kakor jekleni nož les in ostane tudi delj časa ostra. Ampak draga je ta nova kovina. Krupp jo prodaja po 500 dolarjev za funt, to je več kaikor dvojna vrednost zlata. Snovi, iz katerih je kovina sestavljena, so razmeroma poceni, vendar pa je izdelovanje silno drago. Glavno pa je seveda, da ima Krupp monopol. Kruppove tovarne izdelajo sedaj vsak mesec 1000 kg nove kovine v vrednosti 1 milijona dolarjev in s tem seveda zelo hitro množijo svoje produkcijsko premoženje. Mal kos kovine, težak 30 g, zadostuje za klino srednjega rezilnega orodja. Poizkusi so dognali, da je v gotovih slučajih mogoče pospešiti delovanje strojev za 400 odstotkov. Nova kovina bo gotovo povzročila znaten padec izdelovalnih stroškov za avtomobile in druge stroje. Poštni avtomobil ukradli Drzen poštni rop je bil izvršen te dni sredi Amsterdama. Ob 8 zvečer je stal poštni avtomobil pred nekim poštnim uradom, da bi prevzel pošto in jo peljal na glavni poštni urad. Vreče s pismi in tudi vreča z denarjem so bile že naložene. Uradnik, ki je spremljal avtomobil, je šel še enkrat v urad, da mu podpišejo seznam, šofer je pa hodil pred hišo semtertja, pri čemer jc za hip obrnil hrbet proti avtomobilu. Ta hip se je pa avtomobil začel pomikati in jo je z največjo hitrostjo odkuril. Preden se je šofer zavedel, kaj se je zgodilo, avtomobila že ni bilo več videti. Čez pol ure so našli avtomobil na nekem samotnem trgu. Vreče s pismi so bile v redu, manjkala pa je vreča, v kateri je bilo za 240.000 dinarjev denarja. Za roparji manjka vsaka sled. Brez milosti Po dva in dvajsetih mesecih je bil v Clevelandu v Ameriki pred porotnim sodiščem zopet nekdo obsojen na smrt. Ameriški slovenski časopisi beležijo to poročilo s pripombo, da je baš v tem procesu prvikrat v zgodovini Clevelanda in združenih ameriških držav vobče nastopil slovenski pravnik kot državni pravdnik in sicer John Prince. Obravnava se je vršila proti bivšemu mornarju James T ho m asu Nevinšu, ki je bil pred kakimi 4 meseci obsojen radi nekega nenega manjšega zločina in je svojo kazen vršil v okrajnih zaporih v Clevelandu. V isti jetniški celici je bil z njim zaprt trgovec z avtomobili Prentiss. Neke noči je Nevins iztrgal iz stene železno cev in udaril z njo spečega tovariša po glavi ter ga ubil. Prentiss je bil prej izročil Nevinsu svojo zavarovalno polico. Morilca je očividno pripravil pohlep )>o zavarovalnini do strašnega dejanja. Za ta zločin je bil Nevins prvotno obsojen na dve leti zapora. Državni pravdnik pa je zahteval, da se zločinec izroči višji državni oblasti in da se ga obtoži hudodelstva zavratnega umora. Priziv-na oblast je privolila in tafoo je prišel te dni Nevins pred porotnike, ki so glai-ovali za njegovo krivdo in ga niso hoteli priporočiti v pomiloščenje. Nevins bo moral na električni stol, zanj ni nobene milosti več. Obsojenec je bil vse svoje življenje potepuh in rojen hudodelec. Mlado učiteljico Etelko Stock so našli mrtvo v ordinacij s ki sobi zdravnika dr. Danijela Szabo v Košicah. Zdravnik trdd, da so , učiteljico, ko je stopila v sobo, nenadoma po- j padli krči in je bila takoj mrtva. Obdukcija j je dognala, da je Etelka Stock v resnici po težkih krčili umrla, da pa ji je bil prej dan strup. Vrsto strupa niso mogli določiti in tudi kemični zavod v Bratislavi je ugotovil edino ; to, da ne gre niti za arzenik niti za cianlcalij. j Strokovnjaki so vsekakor izrazili sum, da je | zdravnik uporabil najhujši strup, kuraTe, proti j kateremu ni rešitve. Preiskava je že toliko , napredovala, da smatrajo dr. Szabo, kljub njegovemu trdovratnemu tajenju, za morilca. I Najtrša kovina Poizkusi, napravljeni z novo kovino, ki jo je sestavil Krupp, so pokazali, da bo z novo kovino mogoče pospešiti delovanje strojev, ki jih uporabljajo pri izdelavi na stotine različnih avtomobilskih delov, dalje pri rezanju, piljenju in vrtanju kovin itd. S Kruppovo kovino se da jeklo rezati s hitrostjo 70 m v sekundi, to je skoro še enkrat f. gospodarstvo Zaključek zadružne šote v Ljubljani V sredo, 27. t. m. ob pol 15 se je vrSil na dri. dvorazr. trgovski šoli v Ljubljani slovesen zaključek Zadružne šole, katerega so se udeležili za ljubljansko samoupravo g. inž Skubic, za Zadružno zvezo v Ljubljani g. duh. svetnik Zaplotnik in ravnatelj g. dr. Basaj, za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani g. inž. Zupančič. Ravnatelj gosp. Josip Gogala je pozdravil navzoče gg predstavnike in zastopnike in poročal, da se vrši letos zaključek XV. zadružnega tečaja, da je odšlo vštevši letošnji tečaj že 411 absolventov iz Zadružne šole, ki se na raznih položajih odlikujejo kot izborni zadružni delavci, da je vstopilo v letošnji tečaj 44 udeležni-kov, od katerih jih je izstopilo tekom tečaja šest, tako da jih dobi izpričevala 38: s prav dobrim uspehom 11, z dobrim uspehom 20„ z zadostnim uspehom 3 in z nezadostnim uspehom 4. Zadružna zveza je podpirala začetkom tečaja 32 udeležnikov, koncem tečaja pa 28. Zveza slov. zadrug je podpiralo začetkom tečaja 10, koncem tečaja pa 8 udeležnikov. Od 88 udeležnikov jih je bilo 24 iz ljubljanske oblasti, 12 iz mariborske oblasti, 3 pa iz Koroške. Po uvodnem pozdravu in poročilu se je vršil pregledni izpit iz vseh predmetov, pri katerem se je pokazalo, da je bila snov dobro predelana in da so jo udeležniki dobro prebavili. Učenci so s svojimi dobrimi odgovori presenetili navzoče predstavnike. Po izpitu se je g. Zaplotnik zahvalil učiteljskemu zboru za požrtvovalnost in trud ter pohvalil udeležnike tečaja radi njihovih dobrih odgovorov. V imenu g. komisarja ljubljanske samouprave je pozdravil g. inž. Skubic, ki se je zahvalil g. ravnatelju in vsem gg. predavateljem (gg. Dermastia, Kralj. Modic, dr. Puntar) ln bodnl udeležnike, naj pridobljeno znanje zaneso med svoje rojake in naj se po možnosti izobražujejo dalje. H koncu se je ravnatelj g. Gogala zahvalil vsem gg. zastopnikom za njihovo moralno in materijalno pomoč in jih je prosil, naj svojo pomoč nudijo Zadružni šoli tudi v nadalje, da se bo šola mogla se dalje otvarjati vsako leto, ker je pomanjkanje izobraženih zadružnih delavcev še vedno veliko. Nato je g. razrednik Kralj razdelil izpričevala, s Semer je bil zaključek proslave končan. Razsodišče zbornice za TOI Ministrstvo trgovine in industrije je z razpisom z dne 19. marca 1929, št. 27.696/111-28, odobrilo pravilnik stalnega zborničnega razsodišča, ki se bo uradno nazivalo: ^Razsodišče Zbornice za TOI v Ljubljani.« S tem smo dobili v Sloveniji poleg borznega razsodišča še novo stalno razsodišče, pred katerim se bodo razsojali spori iz poslov trgovskega, obrtnega ali industrijskega značaja, iz-vzemši spore med delojemalci in njihovimi name-Kenci. Za pristojnost tega razsodišča je treba, da se mu obe stranki podvrže ta s pismeno izjavo in da vsaj ena stranka obratuje v naši državi. Sestava razsodišča se vrši tako, da vsaka stranka imenuje iz imenika razsodnikov po enega razsodnika, ta dva pa izvolita iz istega imenika tretjega razsodnika kot predsednika. Imenik razsodnikov objavi prihodnje dni tJradni list. na vpogled pa je tudi v zborničnem uradu. Sodbe razsodišča so konCnove-ljavne. Razsodišče je že začelo poslovati in se v kratkem vrši tudi že prva razprava. Jugoslavenska banka d.d. Zagreb Dne 26. marca t. 1. se je vršil XX. redni občni zbor Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanju v minulem letu, odobril zaključne račune in enoglasno sprejel razdelitev čistega dobička v znesku 10,542.916.95 Din. V smislu sklepa občnega zbora se bo izplačevala 8% dividenda, ter se bo kupon št. 20 za leto 1928. izplačeval z 8 Din za delnico, počenši od 27. t m. pri vseh blagajnah zavoda. — Ostanek dobička se je vporabil za zvišanje rezerve in pokojninskega fonda, 828.175.47 Din pa se prenaša na tekoče leto. Za nove člane ravnateljstva so ubrani sledeči gg.: Antonin Tille, namestnik nadravnatelja Živnostenske banke, Prag, Antun pl. MIhalovich, veleposestnik, F. D. Schmidt, veleposestnik, dr. Bogdan Markovi«, ministar n. r., in dr Julije Mo-gan, odvetnik in vseučiliščni docent. Poslovno poročilo in zaključni računi banke se pošiljajo interesentom na željo brezplačno. Borza DENAR 28. marca 1929. Devizni promet je bil srednjji Narodna banka je intervenirala v vseh devizah. Zaključkov privatnega blaga nI bilo. Tečaji so ostali v glavnem ne-izpremenjenL Devizni tetait na liubiiansk1 borzi 8 marca ''2^. povpraft llOII. < redni' ■ir. 27 lil Amsterdam J.M — — Kerlin 1349.SU 1352.fi! 135 i.— 1351.- Bruselj — 791.OS — — Budimpešta — 992.S7 — — Curih 1094.40 K 97.41 It 9n.9i I09:i.90 Duna.l — 800.5!- — S00.44 London 27tj.CS 276.8^ 276.48 — Newyork — 56.87 — 56.84 Hariz _ 222.63 — 222.63 Praga 168.32 169.12 168.73 168.73 Trsi 298.26 — — Na Veliki petek ljubljanska borza ne posluje. Zagreb. Amsterdam 2279.50— 2285.50. Berlin 1849.50—1352.50, Budimpešta 99137—994.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.05 802.05, Newyork 56.75-56.05, London 276.08-276.88, Pariz 221.68 do 223.63, Praga 168.38-169.18, Trst 297.21 do 299.21. Belgrad. Narodna banka 7310, 7% inv pos. 87—88, agrari 54—55, vojna škoda 425 50—426.50, 4.430.50—431, 5. 483.50. 6. 489. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.26, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.095, Dunaj 78.05, Lortdon 25.22875. Newvork 519.75, Pariz 20.31, Trst 27.205, Praga 15.3925. Sofija 3.7525, Varšava 58.25, Madrid 78.50. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4875, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIR|I Državni papirji so danes tendirali nekoliko slabeje: vojna škoda je bila v Ljubljani zaključena po 424. Bančni papirji so neizpremenjeni. Med industrijskimi papirji so bile v Ljubljani zaključene Ruše po 260. LJubljana. Vojna odškodnina zaklj. 424, Celjska 158 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 120 den., Ruše zaključek 260, Stavbna 50 denar, šešir 105 dennr. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 425 —425.50 kasa 425-425.50 (425, 427. 424, 425 50, 425>, termini: 4. 423—429.50 (429.50), 5 432-433.50, 6. 486-437, 12. 457—459.50, 7% inv. pos. 87-87.50 (87). agrari 54.75—55. Bančni pap.: Hipo 57-57.50 (57), Pol jo 15.50-16 Hrv. 50 d., Kred 93 d., Jugo 86-87 (86), Lj. kred. 128 d.. Medjun 57.50 d.. Nar. 7250—7350. Prašted. 850- 860, Srpska 160 d.. Zem. 140—142, Etno 1.47. . Ind. pap.: Gjitpmnn 205 -210, Slavonia 5—550 (5), Slavex 101 d., Danica 115 d., Drava 436 b„ Šeierana 460-475, Osj. liev. 177.50 —185. Brod vag. 800—302, '300), Union 178—178 50 (177.50 -178). Isis 21 d.. Ragusen 540 d., Trbovlje 469-470, Vevče 125 d., Piv. Sar. 280 b. Na veliki petek zagrebška borza ne posluje. Belirrad. Amsterdam 2280—2286 Budimpešta 991.37-994.37, Berlin 1349.50-1352.50, Curih 1094.40—1097 40. Dunaj 799.05-80:?.05i London 276.08-276.88, Ncwvork 5fi.75-56.95, Pariz 221.63 -223.63, Praga 168.32-169.12. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 4 va goni testonov, 8 vagoni desk in 2 vagona hrastovih podnic, skupaj 9 vagonov. Tendenca mirna. Išče se na živ rob rezana smreka-jelka in brzojavni drogovi smreka-jelka 11 m dolžine. Žito Danes se je položaj na žitnem trgu nekoliko umiril in promet v pšenici je nepričakovano močno narastel. V cenali ni nobene izpremembe. Tudi na svetovnih tržiščih se je položaj umiril ter tendenca ustalila. Nenavadno živahnost kupčije s pšenico na našem domačem trgu kaže na to, da sma- trajo kupci, da se je položaj pri nas ustalil fn da zaenkrat ni pričakovati nadaljnega nazadovanja cen. Za ostale predmete je zanimanje slabo, cene pa so neizpremenjeue. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, S luč. 30 dni, dobava prompt) pšenica bč. 800 do 02.50, april 302.50-805, maj »(»-307.50, moka Og vag. bi. fko. Ljub. plač. po prejemu 425-430, koruza bč. času prim. suha 322.50—325, apri" 330—335, lapiatska fko meja ocar. maj 325—327-50, junij 320 do 322.50, julij avgust 312—315, ječmen bar. pivo-var. 345-347.50, bC. ozimni 330-33&50, oves bč. 305—310. Zaključenih je bilo 39 vagonov laplatske koruze. Tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica bač. 216—218, ban. ladja Begej 210—242, sr. 247.50 -250, oves 250 -252.50, koruza 270—272.50. bač. 4. 272 50-275. 5 277 50— 280. ječmen 255—260, bač. pol. 270—280, moka Og 340 -350, št. 2 320—330. št 5 300—310, št 6 2&5~ 292.50, št. 7 275 -282.50, št. 8 202.50—212.50, otrobi bač. 182.50—187.50, ban. 182.50—185. Promet: 164 vag. pšenice, 15 vag. koruze, 8 vag. moke, skupaj 187 vag. Radi velikega petka borza v Novem Sndu ne posluje. Bmtlmn«>Sta. Tendenca PčotuVji maj 25.28-25.48, zaklj. 25.47—25.48, okt. 26 -26.24 zaklj. 26.28—26.24 rž maj 23.70- 23.85, zaklj. 23.83 —23.85. okt. 28.70 -24.—, zaklj. 23.98—24 koruza mai 28 50-28.46. zaklj. 28.46-28 47, julij 28.38— 28.44, zaklj. 28.40-28.42. Kože in nsnje 26. t. m. se je vršila avkcija kož Zagreblkega mesarskega združenja. Ponujenih je bilo: 2-5 vag. govejih in 2 vag. telečjih kož. Telečje kože so bilo prodane po 20 Din (brez soli), goveje kože pa niso bil« prodane radi prenizki^ ponujenih cen. 8. DRAŽBA KOŽ DIVJIH ŽIVALI. Na 8. dražbi kož, ki se Je vršila dne 25. t m., je bilo za 80?ž več blaga kot zadnjič, od teh samo lisic preko 1000 komadov. Kvaliteta pa je radi poznega čafa popustila. Zato so cene v splošnem malo padle. Kože so bile iz cele države, zlasti pa Slovenije, Hrvatske, Bosne, Dalmacije. Ponudbe so bile Se vedno manjše od povpraševanja. Blago se je kupovalo deloma za domačo potrebo, večinoma pa za Avstrijo, CSR, Italijo, Nemčijo, Anglijo. Veliko zanimanja pa je bilo za dobro blago, zlasti za gorske lisice, kune zlatice in belice, dihurje, divje mačke, bele podlasice. Za polhe ni bilo zanimanja, za ostalo srednjekvalitetno blago primerno povpraševanje. Dosežene so bile sledeče cene (v Din): Lisice gorske za I. blago 470—650, lisice gorske glave 710, lisice poljske za I. blago 450—580, lisic* poljske glave 650, kune zlatice 1550—1760, kune belice 855—1030, dihurji 260—305, vidre 800—950, veverice 11—14, jazbeci 51, zajci divji 21, zajci domači 2.25, mačke divje 185—250, mačke domače 14—16, podlasice belo 80—120, podlasice rujavo 11,50, krti 2, srne 12.75, gamsi 25, ris 900. i. citate! em se oriDcrotoo nas'etfne tvrdke: Inserirajte v »Slovencu1! BL\SS JANČAR soboslllcarslvo In pleskar LJUBLJANA. Breg O 11 >*»Tt»)HAM SLOVENEC US'ri«lK 192S SE SE DODI H. Pečenko trnovimi vseh vrši miiu >n <"ev!jarakih pcreMPiri . ublan« Sv Petr; tesi? 35 P R ISTO t & WL! žrkostikarm. Liubliana it«s! eva <_ 4 - S«. Patra t. 3i 1'e'et. 290» Ustan. 190 Ivan Pakiž trgovina z ju veli, arami, ilntnina In srebrnino Lili' liana • Pred Škofi)« IS. Proda alna K. T. D. (It. Nicman) LjvbtKu. MplMrleit d. 2. >W O C o £ a3 to N Mi NOGAVICE svilene, svil. flor, cvirnate. pavolnate dam-ske, moške in otročje, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice, kravate, moške in otročje naramnice, žepne robce v veliki izbiri priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15 Plačilni natakar z najboljšimi spričevali, zmožen več jezikov, trezen in čedne zunanjosti, v starosti 30 do 40 let, se sprejme v kavarni Union v Ljubljani. Nastop 20. aprila t. 1. — Lastnoročno pisana ponudba mora obsegati točen popis f vseh dosedanjih služb, opis družinskega sta-•( nja, reference, priloži naj se slika zadnjih let. Ponudbe do 5. aprila t. 1. na upravo HOTELA UNION V LJUBLJANI. Angela Pozaršek roj. Ponikvar na- znanja v svojem, v imenu otrok in vseh odn ~ | ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Franc Pozaršek strojni ključavničar dne 28. t, m„ previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 30. marca 1929 ob pol 2 popoldne z Ižanske c. 56, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. marca 1929. Samostojnega trgovca verziranega v občevanju z odjemalci, Jugoslovan-hrvatski-nemški jezik $€ išCe za teftniciio vclcpodfelte. Ponudba s curiculum vitae na Publi-citas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11, Pod K 31 Eiektrikar vešč teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spa-dajočib del pri rudokopu in zraven spadajočih industrijskih podjetjih, se takoj sprejme. Prosio stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na upravo lista št. 2977 Čevljarska zadruga naznanja svojim članom, da je član in bivši dolgoletni načelnik zadruge, gospod čevljar in posestnik danes dne 27. marca preminul. - Pogreb se bo vršil v petek dne 29. marca t. 1. ob 4 popoldne od doma Glince ulica XIII. št. 9 na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 27. marca 1929. ODBOR. =111=111 •S a-ili n n n p- S s s h.g ISS* 'j* . -i N .2 jI laJlflS sr O 3 So n I »4 o o r »oQ jS5 a S^oo 5nO NO .s «ui I&3 Oje"5 "S — M .5= r I •S O. w N 5 a ji N S Jgzos-t > 5 |ODN "-s fes S wUZUoS ».-.•»O«' . soSos o JS L, NM J Ifpfs T. C. Bridges: Na pomoč! Roman. »Potem je pa stvar v redu,« reče Jim, »Sam, najbolje bo, da svojo pot nadaljujeva. Prav nič ne smeva izgubljati časa, ako hočeva prehiteti avto.« Sam le prikima in tako sta čez nekaj minut že brodarila proti Appledoru. Ta zadnji kos vožnje je potekel gladko in čez dvajset minut je bil čoln že zasidran na obali pri Appledoru, fanta pa sta poizvedela za pot v Ludford in že stopala urnih korakov po cesti. Ludford je bil kako miljo2 iz mesta ven in ko sta prišla do vrtnih vrat, sta zagledala veliko, štirivoglato, udobno hišo, ki je stala med lepimi drevesi nekoliko proč od ceste. »Avta ni videti,« pravi Jim. ko prideta do hišnih vrat. »Morda naju pa Oadsdenov človek sploh ni prehitel.« »Bova kmalu videla,« odvrne Sam nakratko in pritisne na gumb pri zvoncu. Skoraj isti hip odpre vrata krepak, polizan možic v modrem seržu (vrsta blaga), ki si začne oba fanta jako prezirljivo ogledovati od nog do glave. »Oho! Torej sta prišla!« reče neprijazno. Jim, ki se je zavedal, da od njegove obleke kar curlja in zato njegova zunanjost ni baš naibolj priporočljiva. zardi, Sama pa vse to ni nrav nič zmedlo. »Ce niste slepi, lahko sami vidite, da sva prišla,« odgovori Sam. »Zdaj nama pa morda povejte, za koga naju imate in kaj imate zoper naju!« %Pmw rlnhrn vamn. Irrln ato m fr« Mvrnfl mrV/.if. ' Angleška suha milja meri 1G09 m, morska milja pa 1852 m. I>omenljivo. »Če pa hočeš izvedeti, kaj imamo zoper vaju, ti pa le to rečem, da bo za vaju najbolje, če izgineta, preden telefoniram na policijo. Poznamo vaju prav dobro!« Zdaj pa se ojunači Jim. »Lahko pokličete policijo, ako vas je volja,« reče dostojanstveno. »Ker pa nisva naredila nič slabega, ne morem uvideti, čemu naj vam bo. Prišla sva, da govoriva s profesorjem Thoroldom.« »Kar se vama pa ne bo posrečilo,« se odreže po-lizani možic na kratko in s temi besedami zaloputne vrata fantoma pred nosom. 6. Nepričakovano svidenje. Sam se spogleda z Jimom v neizmernem začudenju in pravi: »Ta človek je lump!« »Ne on!? ga zavrne Jim. :Gadsdenov sel je prišel pred nama semkaj in vse te ljudi pred nama posvaril.« Sam ošpiči ustnice in žalostno zažvižga. »Tako torej stojijo te stvari!« pravi počasi. Jim stoji in gleda na zaprta vrata, čelo pa se mu zmrači in tudi on reče počasi: >Po Thorolda morava priti tako al! drugače. Mislim pa, da bova morala oprezovatl in čakati.« Še preden pa je mogel Sam odgovoriti, se vrata zopet sunkoma oduro, polizani možic stopi med podboje ter Jezno veli: »Poberite se! Če tu posojata, se pregrešita zoper zasebno last in vaju zaradi tejra lahko tožim. Ako mi nista v dveh minutah zunaj vrtnih vrat, vama zastavim svojo častno besedo, da bom poklical policijo.« Jim plane naprej in pravi resno: »Prišel sem petdeset milj dnleč. da govorim a profesorjem Thoroldom in rroia zadeva je nujna.« Polizani možic pogleda Jima in ga vpraša: »Za kaj pa gre?« »Njegov nečak,« odgovori Jim hitro, »za njegovega nečaka v Braziliji gre. Imam za profesorja Thorolda vest od njega.« Polizani možic nabere ustnice v zaničljivo mr-danje in pravi zasmeliljivo: »Tako, tako, to je torej tista zadeva. No potem vama pa lahko povem, da to novico že imamo, gospod, ki jo je prinesel, je pa Mr. Thorolda tudi posvaril, da bosta za njim prišla dva potepa z neko zlagano storijo. Zdaj pa kar lepo izginita in svetujem vama, da se pobereta, odkoder sta prišla, prej preden zaideta v resne škripce.« Jim je bil hude krvi in čeprav jo je navadno znal obvladati, zdaj mu je pa le vzkipela. »Vi teslo!« zakriči in plane naprej. »Tisti prvi sel je lagal, ne pa midva! Pustite me, da vidim pro fesorja le za eno minuto, pa ga bom prepričal.« »Videl boš Barnstaplesko1 ječo odznotraj, to boš ti videl!« ga zavrne možic, stegne pri teh besedah svojo roko in sune Jima v prsi, da je odletel in se opotekel. Ce bi ga Sam ne bil ujel, bi bil padel na pesek. Nato pa se vrata drugič s freskom zaloputnejo. Sam, po navadi tako miren, je kar zdivjal. »Pridi ven!« je rjul. »Pridi ven, govedo! Pridi, da te naklestim!« »Pusti ga, Sam,« pravi Jim rezko. »Na ta način si ne bova pomagala. Čisto prav mi je, kaj sem se pa dal premagati togoti in vpil nad njim! Saj navsezadnje je le svojo dolžnost izpolnil. Brez dvoma nui je profesor tako naročil.« V tem hipu pridejo skozi vrtna vrata trije fantje. Ko ugledajo Jima in Sama, se ustavijo. »Glej, saj »ta tukaj!« vzklikne eden izmed njili r. glasom velikega presenečenja. Steče naprej in sme-jaje kriči: »Prijatelja! AH vesta, da smo za vama pretaknili vse mestoi< * Bnrnstapl« zalivu. (Barnstep!) j« mesto ob Bristolskem 8650-00751 Dcčii fleksible čevlji,; črni lak in v modernih' barvah, sj/t ^gSSjj^&r 8870-62739 // VtmuP^ Dečji fleksible čevlji, črni lak, komb. ^sive, rujave bokse^^ ^^komb. drapj^^T „ str*"*. 9645-00415 V samum barvi (svetlo drap) . novost sezone. —' 9665-80406 V oak. drap in rose barvi z kožnim A ^oodložkom.^^« 9842-66713 Čevlje za dečke iz Ia. laka & in v modernih barvah.^" 8645-84734 9937-40719 Na okvir šivane čevlje v samum komb. rujavi barvi Iz Ia laka Din 229» 1*45-80920 Iz Ia. telečjega boksa, rujave ali črne barve. Iz Ia. laka. Od dobrega boksa na okvir šivane, rujave in črne S. barve. Al Iz Ia. boksa v drap, črni in rujavi barvi. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vpr.as.anja brez znamke ne odgovarjamo. II Službeiičejo Prodajalka izučena v trgovini z mešanim blagom, išče mesta. Gre najraje na deželo in bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Pridna in poštena«. Samostojen vrtnar Ici se dobro razume na sočivje in cvetje, se sprejme takoj v službo. Ponudbe je obrniti na Hotel Petran, Bled. Starejša služkinja ki zna navadno kuhati iu opravljati vrtna in tudi poljska dela, želi primerne stalne službe. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo »Slovenca«. Iluzbodobe Plačilna natakarica in druga natakarica-do- naialka se sprejmeta za takoj v gostilni Keršič v Šiški. - Predstaviti se je vsak dan med 12 in 14 ter od 18 naprej. Krojaški pomočnik se sprejme takoj. Franc Konjar, p. Smlednik 18. Dva ključavničarska pomočnika za umetno delo, se takoj sprejmeta. Naslov v upravi Slov. pod št. 3067, lupimo Trepetlikovo mlado brstje (popje) — kupim. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3137. Knjigoveški stroj kupim. Ponudbe in opi« stroja na naslov Konrad Heržič, Velika nedelja. Prodamo Chevrolet auto popolnoma nov, model 1928, odprt, z 2 rezervnima kolesoma, spredaj z odbijačem ter posebnimi stranskimi stekli, plačana državna taksa za leto 1929., se proda. — Cena 51.000 Din. — Naslov v upravi lista pod št. 3139. Krasno papigo krotko, ki izgovarja že več besed, proda Vinko Vidmar, pekarna, Zelena jama 197, Ljubljana. Landauer voz skoro nov, lep, prodam po nizki ceni. - Nadalje gik, popol. nov. Naslov v upravi Slov. št. 3068. Dve opici v velik, veverice, krasni živalci, proda skupno ali posamezno Vidmar Vinko, pekarna, Zelena jama 197, Ljubljana. Ajdovega medu 10.000 kg, pristnega, kilogram 15—17 Din. - Ponudbe vsaj 50 kg pošljite Čebelar, podružnici proi. Pavlic, Murska Sobota. Pletilni stroj dobro ohranjen, št. 8 — 60 cm, naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 3160. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmani 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. HEBOSni Poslovni lokal obstoječ iz ene večje oziroma dveh srednje velikih sob, z elektriko, po možnosti tudi vodovodom, išče za takoj Turi-stovski klub »Skala« v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo Slov. pod: Skala. Objave Občni zbor ima Druitvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani v ponedeljek dne 15. aprila 1929 ob 6 zvečer v Ljubljani, Lipičeva ulica 16, z običaj, dnevnim redom. Stanovanja Sobo opremljeno, s posebnim vhodom v I. nadstr., oddam. Naslov v upravi pod št. 3138. Stanovanje se odda, komfortno, v novi viK, meblovano ali nemeblovano, z 2, 3 ali 4 sobami in vsemi priti-klinami. - Stanovanje s sobo in kuhinjo; dve mesečni sobi, strogo separatno, električna luč. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3181. Svetlo sobo z elektriko oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddel. »Slovenca« pod it. 3177. Klavirji pianini in harmoniji, najboljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi! Znižane cene! Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš - Celje. Sobo in kuhinjo oddam stranki brsz otrok. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3136. I Posestva Semenski češki oves grahoro, domačo lu-cerno, črno deteljo, peso in različna travna semena dobite pri Fran Pogačnik - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Prodam hišo v Šmarci pri Kamniku št. 11, 15 minut od žel. postaje. Hiša pritlična, v lepem stanju, 3 sobe, kuhinja, jed. shramba, veža, klet in prostorno podstrešje. Sadni in zelenjad-ni vrt v izmeri 4100 m5 s 125 sadnimi drevesi. Cena 80.C00 Din. Polenovko vsak dan v velikem tednu sveže namočeno, kakor tudi vse specerijsko blago priporoča Rugolf Kovačič, Ljubljana IE05GHI IImbmmmUBHM Tvrdka A. V0LR '.mbliana. Kesnevu cesta 24 au4l naiconeto vse vrste nšenlčno moko In drupr mtevske udolko £atilevaile cenik Orehe nudimo po Din 7'25 pri odjemu najmanj 25 kg. -Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Vsakovrstno zlato kopale po najvišjih cenah. CERNE. iovelir. Ltubljana. VVoltova ulica št 3. Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sede), umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. Spalnice Dedlnice in drugo pohištvo lastnega izdelka, z večletno garancijo, kupite najceneje pri Andreja Kregar, tovarniška zaloga pohištva, Št. Vid n. Ljubljano, r.aspr. kolodv. Vižmarje. Zahtevajte cenik) Širite »Slovenca«! V. lesfah. klenbargova ulico i