Narava v žepu
Zelo verjetno se veliki večini Ijudi vsaj ob koncu tedna dogaja, da spontano povedo, predlagajo in zahtevajo: Ven moramo! Tisti »ven« se sicer lahko po krajši ali daljši vožnji, v redkih primerih celo hoji, spet konča »notri«; v tem ali onem lokalu, ki premo-re v bližini kako znamenitost (ali pa tudi ne — ker je pač že sam dovolj znamenit). Vendar je še kar lepo število tistih sprehajal-cev, ki vzamejo pot pod noge in se odpravijo v gozd, v hribe, k vodi ali pa samo v park.
Vsem tem so namenjeni pri-ročniki iz zbirke SPREHODI V NARAVO. ki so jih doslej pri Cankarjevi založbi izdali dva-najst, obetajo pa še nadaljne. Na teh sprehodih srečujemo mrtve in žive stvari in pojave, ki jih takole počez označimo za: ka-menje, oblake, ptiče, živali, rože in še kaj. Podobno se nam doga-ja med dopustom, pa naj bo to kje na vasi ali ob morju. Tudi na vprašanja, ki jih nikoli ne zmanj-ka vedoželjnemu naraščaju: »Kakšen ptič pa je to?« ali »Ka-ko se reče tej roži?« ne spravimo skupaj kaj dosti več kot: »ena taka roža, plava; kaj si tečen, ja, ptič, kaj jaz vem, vrabec že ni«.
Vsaka od teh ličnih knjižic žepne velikosti, opremljenih s plastičnim zaščitnim ovitkom, bo odgovorila na vprašanja z do-ločenega področja. Slovenska iz-daja je prirejena po nemškem izvirniku.
Od »trdnega« sveta nastopajo seveda KAMNINE (slov. izdajo je dopolnil Vid Gregorač), kjer nam 70 barvnih fotografij omo-goča zanesljivo prepoznavanje posameznih vrst.
Nekaj možnosti je, da bo vmes kak kos RUDNINE, ki so prika-zane v posebni knjižici.
KRAŠKI SVET (avtor Marko Aljančič) je na tako skromnem prostoru predstavljen kar teme-ljito: od vrtač in škrapelj, rek ponikalnic, polj in jezer, do brezen in jatn z vsem njihovim pravljičnim okrasom.
TRAVNIŠKE CVETICE naj bi nam pomagale, da ne bomo na zvedavo vprašanje »Kako pa je ime tej roži?« velikodušno od-govarjali »Ja, saj vidiš, to pa je ena taka bela roža. In da se ne bo vse začelo in končalo pri mar-jetici in vijolici.
Nad travniki ponavadi letajo METULJI. Lahko se seznanimo s sedemdesetimi:  njihovo veli-
kostjo, značilnostimi, razširje-nostjo, časom, ko letajo in še kaj,
ZIVLJENJE V MORJU in posebej JADRANSKE RIBE je predstavil priznani domači stro-kovnjak Miroslav Zei. Barvne fotografije in opisi nam bodo po-magali, da se bomo znašli med raki in zvezdami, školjkami, spužvami in algami. Pri ribah so poleg značilnosti in življenjskega prostora dodane tudi ocene okusnosti posamezne vrste in najprimernejši način priprave.
Svet ptic je predstavljen v dveh knjižicah. Pri UJEDAH IN SOVAH se srečujemo s ptiči v naravnem okolju, vse zvemo o njihovi razširjenosti v Evropi in sosednjih predelih, prehranje-vanju in razmnoževanju.
Pri GOZDNIH ŽIVALIH se bomo zbližali s številnimi sesalci, ptiči, dvoživkami, plazilci in žu-želkami, od jazbeca do rogača. Mogoče bomo ločili ježeve sledi od zajčevih, medvedje od riso-vih. Barvni pasovi nam spet spo-ročajo podatke o ogroženosti in zavarovanosti.
Ko pogledamo navzgor, pa ne zaradi ropotajočega helikopter-ja, in s pogojem, da ni megleno, vidimo lahko oblake. Knjižica OBLAKI IN VREME natn bo v pomoč, da bomo lahko obla-kom dali tudi imena: Pazi ga, stratokumulusa! Ali pa: Če tole ni cirrus fibratus pa nič nočem! Mogoče se bomo tudi sredi vre-menskih front na tv ekranu lažje znašli. Sploh pa je avtor vremen-ske knjižice karseda optimističen in velik zagovomik slehernega vremene.
Za oblaki so ZVEZDE. Prili-ko imamo, da se poučimo o pra-vilni rabi zvezdnih kart, saj so v knjigi razložene za vse mesece za leti od 1987 do 1989. Navede-ni so tudi nebesni pojavi in polo-žaj planetov. V priročnikih ved-no znova naletimo na sporočilo, da se naravni življenjski prostori strašljivo hitro krčijo, s tem pa se s podobno hitrostjo siromaši svet rastlin in živali; obeta se nam sivina, nad katero bodo v naj-boljšem primeru brenčale kake tečne in trdožive muhe. Zaen-krat pa lahko še vedno s pridom uporabljamo pripomoček za PO-IMENOVANJE BITIJ IN STVARI, ki nas obkrožajo, ko zapustimo utrjene bivalnike in delovišča.
Albin BUTTOLO