QlŽ£]om Ameriška Domoviim/i ■ ■ " • - ~ ' AMCMCAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY -NO. GG ^ SLOV6NIAN Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Johet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) rT TfVF.T AND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JUNE 6. 1979 ‘V \7 ^ T V'WT Iran ne mara (uilerja Iranska vlada je sporočila, da je za Iran določen poslanik ZDA Cutler za Iran nesprejemljiv. WASHINGTON, D.C. — Iran je pred časom sporočil, da je zadovoljen z imenovanjem novega ameriškega poslanika, poklicnega diploniata Walter] a L. Cutlerja. Tega je nato Senat potrdil za to mesto. Pretekli mesec je Teheran sporočil ZDA, da naj Cutler ne hodi takoj v Teheran, kjer so se vršile demonstracije proti ZDA v zvezi z resolucijo, v kateri je Senat ZDA. obsodil sojenje in streljanje pred islamskimi revolucionarnimi sodišči. Washingtonu ni ostalo nič drugega kot poziv iz Teherana sprejeti in počakati, da se razmere umire in uravnajo. Med tem čakanjem je Teheran nepričakovano sporočil, da je poslanik Walter L. Cutler zanj nesprejemljiv in da naj bo zato njegovo imenovanje umaknjeno. Iran ni nič navedel, zakaj hoče umaknitev tega imenovanja, zato je Washington zahtevo odklonil. Odnosi med ZDA in Iranom so se tako znova zategnili in trenutno je le malo upanja, da bi se mogli skoraj kaj popraviti, kot je dejal zastopnik Državnega tajništva Carter. Pri volitvah v Italiji komunisti izgubil! v korist malih strank Komunistična partija je dobila okoli 4% manj glasov kot leta 1976, krščanski demokrati pa približno enako število kot pred 3 leti. RIM, It. — Italijanska Komunistična partija je prvič v preko 30 letih utrpela močan poraz, ko •R je okoli 4% volivcev obrnilo hrbet. Poraz so ji napovedovali, ker se je del volivcev, ki ie pri zadnjih volitvah glasoval 2a njene kandidate bolj iz pro-losta proti obstoječim razme-ram kot iz želje podpirati komunistične rešitve, zavedel nevarnosti takega postopanja. Krščanski demokrati so pričakovali večjo okrepitev, pa do lega ni prišlo. Uspelo jim je komaj obdržati to, kar so imeli le-la 1976. Pri glasovanju v Senat s° dobili 38.5% (0.4% manj kot leta 1976) napram 31.4% (2.4% manj kot leta 1976) glasov za komunistično partijo. Rri glasovanju v poslansko zbornico so dobili krščanski demokrati nekako 38%, komunisti im 30.4%, kar 4% manj kot leta 1976. Napredovale so manjše stranke sredine, socialni demokrati, republikanci in liberalci ter skrajni levičarji. poslanski zbornici imajo krčanski demokrati 262, komuni-sti 201, socialisti 62, neofašisti 30, socialni demokrati 20, radikali 18, republikanci 16, liberal-ci D in proletarski komunisti H mest (od skupno 630). VREME Delno oblačno s 40!% možnosti krajevnih neviht in z najvišjo temperaturo okoli 82 F (28 C). Stično, nekoliko' hladnejše vrtm 1116 jutri. Predsednik Mus Afrike edsfepi! radi prikrivanja nezakonite rabe sredstev JOHANNESBURG, J. Af. — Predsednik republike John Vor-ster, ki je bil preje 12 let predsednik vlade in vodilna politična osebnost dežele, je pretekli ponedeljek odstopil, ko ga je preiskovalna komisija obtožila, da je vedel za nepravilno rabo državnih sredstev, četudi je to preje vztrajno tajil. Odstop Vorsterja, vodilnega arhitekta sistema ločitve ras, je objavil v parlamentu predsednik vlade Pieter W. Botha, o katerem je komisija dognala, da ni imel s skrivnim denarnim skladom nobenega opravka. Komisija je parlamentu sporočila, da je Vorester kot predsednik vlade vedel vse podrobnosti od samega začetka ustvaritve posebnega sklada, v katerem je bilo od 60 do 120 milijonov dolarjev. Posebna tajna skupina je s sredstvi tega sklada vodila po vsem svetu propagando za Južno Afriko. Med drugim naj bi bila skušala kupiti list Washington Star, Sacramento Union in UPI-TV televizijsko postajo v Londonu na Angleškem. Vsa reč o tem delovanju je začela prihajati v javnost pred enim letom in vedno bolj vpletala Voresterja, dokler ga sedaj ni končno naravnost zadela. Uprava Iranske oljne družbe je odstopila TEHERAN, Iran. — Sedem članov upravnega odbora Iranske petrolejske družbe je odstopilo v podporo odborovega predsednika Hasana Naziha, ki je v govoru pred zborom pravnikov javno kritiziral islamske Vodnike in njihovo vodenje države. Novi grobovi John H. Rogers V Mt. Sinai bolnišnici je umrl 82 let stari John H. Rogers s 1124 E. 77 St., rojen v Wilkes-barre, Pa., zaposlen pred upokojitvi kot voznik taksija (Yellow Cab), mož Gertrude, roj. Hoover. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda v petek na Lake-view pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen jutri, v četrtek popoldne ob dveh. -----o----- Ostrejši nadzor nad hitrostjo vožnje na avtomobilskih eesiah WASHINGTON, D.C. — V zad-. njih tednih je opažati nekaj manj divjanja na avtovelece-stah, toda še vedno prevladuje brzina nekje okoli 60-65 milj na uro namesto uradno dovoljene 55 milj. Zvezna uprava za varnost na velecestah je v sodelovanju z državnimi cestnimi predpisi izdelala načrt za dosledno, učinkovitejše nadziranje brzine na velecestah, meddržavnih in državnih. Sedaj ne bo več svaril ob prvem in morda celo drugem kršenju, takoj bo kazen, ki bo s ponovno kršitvijo rastla. Učinkovito izvajanje določila o najvišji brzini 55 milj na uro naj bi na eni strani zmanjšalo število nesreč na avto velecestah, na drugi pa pomagalo pri varčevanju z .gazdlinflnn --------------o----- Slabe napovedi NEW YORK, N.Y. — Nekateri proučevalci gospodarskega stanja dežele trdijo, da smo že v gospodarskem zastoju in da se bo ta naglo poglabljal. Ob koncu leta napovedujejo, da bo brez zaposlitve do 8% celotne delovne sile, ko jo je bilo pretekli mesec le 5.8%. Izraelci potopili gverilski bojni čoln Palestinski gverilski bojni čoln se je pripravljal k napadu na Izrael s “kat-Ijuša” raketami. JERUZALEM, Izr. — Izraelske pomorske sile so prestregle brzi bojni čoln palestinskih gverilcev, ko se je pripravljal na streljanje ma izraelsko ozemlje s “kajtuša” raketami. Ker je bil gverilski bojni čoln hitrejši od izraelskih vojnih ladij, ga te niso mogle ujeti, pač pa so ga potopile s streli. Gverilski brzi bojni čoln naj bi priplul iz oporišča v. južnem Libanonu, trdi izraelsko poročilo. S tem naj bi bila Palestinska osvobodilna organizacija prelomila obljubo svojega vodnika Yasira Arafata Libanonu, da ne bo več uporabljala libanonskega ozemlja za napdde na Izrael POLJSKA VLADA ZAČELA ZADRŽEVATI MNOŽICE K SPREJEMOM SV. OČETA Na Jasni gori se je zbralo k papeževi sv. maši in pridigi preko pol milijona vernih Poljakov, četudi so oblasti skušale pot v čenstohovo na vseh krajih zapreti. Andrew Young proti končanju sankcij WASHINGTON, D.C. — Poslanik ZDA pri ZN Andrew Young je dejal, da nedavne volitve v Rodeziji niso bile svobodne in poštene ter da je zato proti ukinitvi sankcij, ki so jih proti Rodeziji pred letom proglasili Združeni narodi. Senat ZDA je pretekli mesec pozval predsednika Carterja, da ukine sankcije proti Rodeziji, če bo prišel do zaključka, da so bile volitve v Rodeziji v preteklem aprilu svobodne in poštene. CENSTOHOVA, Polj. — Papež Janez Pavel II. je v ponedeljek priletel iz Gniezna v ta znani poljski kraj z najbolj znano poljsko božjo potjo Jasno goro v helikopterju. Verni Poljaki so se od vseh strani zgrinjali že prejšnji dan proti temu mestu in proti samostanu na Jasni gori nad mestom. Oblasti so skušale ljudi zadržati pred romanjem na Jasno goro in k sprejemu sv. očeta. Zavračali so jih na železniških postajah, zavračali na avtobusih. Delavce in dijake so svarili, naj ne opuščajo službe in šole, če nočejo biti strogo kaznovani. Vse ni dosti pomagalo, ljudje so se svarilom smejali ali pa se za nje enostavno niso menili. Na Jasni gori se je nabralo preko pol milijona vernih Poljakov, ki so hoteli videti in slišati svojega rojaka papeža Janeza Pavla II. Sv. oče hvali poljsko zvestobo Sv. oče je v svojih govorih hvalil Poljake zaradi njih zvestobe Cerkvi in veri, pa se v glavnem vedno držal v naprej sestavljenih cerkvenih govorov. Nekaterim je le tu in tam dodal kak stavek. Komunistični vladi je očitno Predsednik je izjavil, da bo o ppstalo nerodno in neugodno, ko tem odločil do 15. junija 1979. jves svet gleda tolikšne množice -----o-—— [ljudi, ki hite od vseh strani po- ,\ME'RIŠKO DOMOVINO. ;zdravljat poglavarja Katoliške V vsako slovensko cerkve. Moskva je v zvezi s tem Jružino V ZDA in Kanadi! namignila, da Cerkev skuša JAT - JUGOSLOVANSKI AVI0TRANSP0RT - V SV0JEVRSTNEH ODNOSU DO POTNIKOV versko zvestobo zlorabiti proti državi. Poljska televizija je v soboto in nedeljo prenašala večji del javnih nastopov sv. očeta. 'V ponedeljek, ko je bil Janez Pavel II. na Jasni gori, in včeraj je poljska televizija o tem le malo poročala. Panež se zavzel za pravice Cerkve in za človekove pravice V svojem govoru poljskim škofom je papež Janez Pavel II. pozval poljsko vlado, naj spoštuje versko svobodo, človekove pravice in resnično potrebo po Cerkvi. Če bo to storila, bo u-stvarila s tem možnost “izvirnega razgovora” med Cerkvijo in državo, četudi je krščanska vera v popolnem nasprotju z marksističnimi nazori in pogledi na svet. Papežev sestanek s škofi je bil privaten, brez prisotnosti javnosti in poročevalcev. Kljub obsežnemu sporedu sv. oče ni kazal nobene utrujenosti, ko je včeraj zjutraj imel sv. maši za katoliške redovnice, ki se jih je zbralo na Jasni gori preko 5,000. Opoldne je pozdravil in blagoslovil okol pol milijona vernikov, ki so se zbrali na pobočjih Jasne gore, pozno popoldne pa je maševal tisočem rudarjev in drugih delavcev, ki so prišli k njemu iz Gornje Šlezije, glavnega industrijskega področja Poljske. Nocoj bo papež odletel v helikopterju iz Čestohove v Krakov, kjer je bil pred svojo izvolitvijo za papeža lanskega oktobra nadškof. Smo v času, ko veliko .rojakov in rojakinj odhaja na o-bisk Slovenije in pri tem potuje tudi po Sloveniji in Jugoslaviji z letali JAT-a. Tem in tudi drugim, ki se zanimajo za razmere v starem kraju, ne bo narobe, če preberejo naslednji sestavek iz ljubljanskega lista ‘Delo’ pod zaglavjem “Pisma bralcev” in pod naslovom “Jatov antitu-rizem”. Na Balkanu, pravijo, mora biti Človek pripravljen na marsikaj. Zgornje je pa celo za Balkan precej hudo in u-pajmo, da je preje izjema kot pravilo! Konec marca sem moral v Caveat na posvet o smotrni, porabi zdravil, ki ga je organiziral zavod za socialno zavarovanj e in zdravstvo. Že odhod je bil z nekajurno zamudo. Polet je bil zaradi vremenskih razmer slab. Kljub temu pa se potnike nihče ni zmenil — ni jih pozdravil kapitan, da bi se — kot je v navadi — predstavil in jih malo pomiril. Niti čaja niso ponudili. Članica naše skupine iz Lljubljane Tanja Mikuž je omenil stewardu, ki je prišel mimo, da je posadka v letalih. Inex-Adria bolj prijazna, da kapitan med letom pojasnjuje smer, višino, zunanjo temperaturo, vreme in še kaj, kar je zanimivo in ugodno deluje na potnike. Dobila je značilen odgovor: “Naš ka- pitan je danes slabo razpoložen. Poleg tega upoštevajte, da ima posadka letal Inex-Adria višje osebne dohodke, kot jih imamo pri Jatu.” Tako tipičen odgovor za miselnost “za ta denar še preveč naredimo”. Kot da so potniki krivi, če je poslovanje slabo in dohodek majhen! Resnično napeta zgodba se začenja v Splitu, kjer so nas odložili z obvestilom, da so razmere za pristajanje na letališču Čilipi pri Dubrovniku slabe. Vozil sem se s številnimi letalskimi družbami po Evropi, Aziji ali Ameriki in povsod so nas, če je prišlo do zamujanja ali daljšega čakanja v letalu ali na letališču, sproti obveščali o razvoju dogodkov, praviloma smo dobili kakšno pijačo — čaj ali sendvič. JAT seveda tega ne premore. Preprosto so nas izkrcali in pustili več ur čakati v letališki hali. Sedežev ni bilo zadosti za vse, morali smo stati. Tuji turisti — največ je bilo med njimi ostarelih Angležev, — so skušali sesti na kovčke, pa še za to ni bilo za vse prostora. Potem so nas o-koli enajste ponoči po zvočniku obvestili, da nas pred vhodom čaka avtobus, zato naj vsi dvignejo prtljago. Nekateri potniki, ki sb prispeli iz Beograda, so pri tem ugotovili, da njihove prtljage ni: JAT jo je poslal nazaj v Beo- grad, nekaterim pa celo v Skopje. Seveda so zaman u-pali, da bi lahko kogarkoli kaj vprašali ali se celo pritožili — predstavnik Jata je o-čitno rešil probleme tako, da se sploh ni prikazal. Več sto potnikov je zaman upalo na pojasnila. Ob treh ponoči smo se v temi in dežju po štirih urah vožnje pripeljali v dubrovniško predmestje Gruž, od koder po navadi vozijo potnike na letališče. Voznik avtobusa nas je spodil iz avtobusa, čeprav je bilo mesto kot izumrlo, nobenega prevoza. Tujci so v dežju posedli na kovčke na robu ceste in obupano čakali na rešitev. Odšel sem v hotel Petka, kjer naj bi bil predstavnik Jata, da bi posredoval zaradi takega ravnanja. Predstavnika tam seveda ni bilo, bilo pa tudi ni več moje ročne prtljage, ko sem se vrnil nazaj k avtobusu: ta je preprosto odpeljal, ne meneč se za mokre, utrujene, obupane potnike — z njim je odšla tudi moja prtljaga, ki je do danes še nisem dobil. Potem smo se šli ‘avto-stop’ in skušali ustaviti avtobuse z ostalimi potniki, ki so vozili za nami. Na srečo so bili nekateri vozniki le ustrežljivi in so nas počasi pobirali. Tako sem se znašel v enem izmed avtobusov, čigar voznika so razjarjeni delegati iz Beo- grada postavili pred dejstvo: ali naj jih pelje na letališče Čilipi, kamor so bili prvotno namenjeni, ali pa do hotela v Cavtatu, kar je bilo bliže kot letališče. Voznik se je odločil za drugo možnost. Le malo od odcepa z glavne ceste proti Cavtatu smo spoznali, da drugi niso imeli odločnih Beograjčanov ali uvidevnega voznika, kajti sredi deževne noči smo v siju žarometov zagledali tavajoče postave s kovčki. Bili so potniki Jata, ki so jih brezobzirni vozniki nagnali iz avtobusa na glavni cesti. Skupaj s prtljago naj bi se prebili peš v štiri kilometre oddaljeni Cavtat. Naš voznik se jih je na klice potnikov le usmilil. : Ko smo jih pobirali in tlačili v polni avtobus , smo zardevali: med njimi je bila skupina Angležev,’ki so prišli k nam v pričakovanju sonca in reklamiranega gostoljubja’ Kaj imajo na to povedati delavci Jata, delavci splitskega' letališča? Kaj naše turistične organizacije? Namesto da na raznih sejah in sestankih krivijo druge za slab u-speh in sorazmerno nazadovanje našega turizma, bi morda vendarle kazalo najprej izpostaviti osebno odgovornost vsakega delavca. Pavle Kornhauser . Ljubljana ----o---- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zvezna agencija za čuvanje okolja bo kot poročajo, danes dovolila elektrarnam v Ohiu rabo domačega premoga, ki ima več žvepla, ne da bi morale name stiti “velike ščeti” za odstra njanje žveplenih plinov iz di m a. Nova odredba bo ohranila delo premogarjem v Ohiu, elektrarnam pa vsaj začasno prihranila stotine mi-linonov dolarjev v nove naprave. WASHINGTON, D.C. — Za poveljnico Army Nurse Corps je bila včeraj imenovana arm. polk. Hazel W. Johnson, ki bo z nastopom novega položaja v septembru postala prvi črni ženski general v U.S. Army. Ta ima skupno sedaj 420 generalov, od tega 2 ženski in 21 črncev. WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik A. E. Robinson je včeraj odredil Zvezni letalski upravi (FAA), da ukaže zadržati vsa letala DC-10 na tleh, dokler ne bo dognan resnični vzrok nesreče v Chicagu. FA-A je sodnika pridobila za to, da je svojo odredbo umaknil, dokler ne bo ponovno slišal njenih razlogov proti taki prepovedi. TEHERAN, Iran. — Iraška vojna letala so včeraj napadla ' /z Clevelanda j ! in okolice j Namesto cvetja na grob— G. Jože in ga. Mili Lekan z Willoughby Hills, Ohio, sta namesto cvetja na grob pred kratkim umrlega g. Alojzija Jenka iz Helene, Montana, darovala v njegov spomin v Tiskovni sklad Ameriške Domovine $25. — Is-kr«na hvala! Romarjem v Lemont— Ker gre tesno s prostorom za vožnjo, so vsi tisti, ki nameravajo romati v Lemont k Mariji Pomagaj, prošeni, da se priglasijo takoj, ker sicer ne bodo mogli biti sprejeti v romarsko skupino. Kličite: Petrič, 481-3465 ali 481-3762, Ovsenik, 881-9617 ali 881-3118 za vsa pojasnila. Cerkveni pevski zbor bo pel pok. M. Jagru— Cerkveni pevski zbor pri Mariji Vnebovzeti se bo s pesmijo poslovil od pokojnega bivšega župnika č.g. Matije Jagra, velikega ljubitelja petja, nocoj ob osmih zvečer v cerkvi Marije Vnebovzete. Darilo— Ga. Eda Vovk-Pušl je poklonila v tiskovni sklad AD $30.— Iskrena hvala! Štiridesetletnica poroke— Mr. in Mrs. Frank Berkopec, 19130 Meredith Ave., sta pretekli mesec obhajala 40-letnico svoje poroke z zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Vida, kjer sta bila poročena. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in zadovoljna doživela tudi zlato poroko! K molitvi— Dramatsko društvo Lilija vabi svoje članstvo nocoj ob 8. v cerkev Marije Vnebovzete k molitvi za umrlega, bivšega župnika č. g. Matijo Jagra. Spominska darova— John in Mary Petrich z E. 154 St. sta darovala v spomin umrlega župnika č.g. Matije Jagra $25 za koroške študente v domovih Mohorjeve v Celovcu. Anton in Marica Lavriša sta darovala v spomin pok. s. Lavo-slave Turk za koroške študente $10. G. J. Prosen se obem darovalcem v imenu Mohorjeve toplo zahvaljuje. Zadušnica— V nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. s. Lavcslavo Turk. -----o------ Množična razprava proti upornikom v 1 urciji ANKARA, Tur. — Preko 800-oseb je prišlo pred vojaško sodišče v Adani v zvezi z izgredi in spopadi v preteklem decembru, ki so zakrivili smrt preko sto oseb. Obtoženi so “oboroženega u-pora in povzročitve pokola”. Kakih 330 jih utegne biti obsojenih na smrt z obešen jem, trdijo poročila iz Adane. štiri kurdske vasi na iranski strani meje in ubila 6 oseb. Iran je ostro protestiral pri iraški vladi. MANAGUA, Nik. — Gverilske sile sandinistov so zavzele in držijo drugo največje mesto Nikarague Leon, ko je splošni štrajk ustavil večji del pro-1 meta in gospodarske dejavnosti v glavnem mestu. ^ AMERIŠKA DpMQVINA, JUNE 6, 1979 gUi/lllERIŽKA DOMOVmiA a a c ko je v listu The New York Times ocenie val Duška Dodera knjigo “The Yugoslavs”. Pravi da oi «lT$aZSkr%Z7£ iuZipf i: •mm cescenju od strani njegovih podložnikov ° P b Zunanji državniki se na svojih obiskih iutroslovan s k ega predsednika čudijo, v kakšnem razkošju živi in si !a:e!f “ pog!ayaf komunistične države. Kadar je v Beo gi adu, se zadržuje največ v kraljevskem dvorcu na Dedi la iiaZ Brdu'nod0 K116 ^ TU ?ride prav grad kneza Pav a na Bidu pod Karavankami na Gorenjskem pozimi s, msbSepV0pl0 P0dn.e^'e V J'užni Dalmacijf veS s posluzi luksuznega otoka Brioni v Jadranskem morju siweren^in ^ 0n je. P1,ed?ednik držale on je istočasno tudi - kom^st. "KakfspJa^ maiksisticnim naukom m komunistično ideologijo Tito hLS^pZap 0ima nrga kralja Pretirano osebno razkošje h hlapčevsko povzdigovanje njegove osebnosti, to naj'raz rešijo marksistični ideologi. J , „^odovinsko drži, da so današnje Titovo “kraljev Aneleaes nnlln-n™ Utijo utrievali in publiciral Angleži s političnim kramarjem Churchillom na čelu k je pregovoril tudi Amerikance. Brez ogromne pomoči 1 orožju m drugem vojnem materialu, usmerjenem 0( stiam zahodnih zaveznikov namesto k Mihajloviču voj nemu ministru na terenu legalne jugoslovanske vladi '] ne&tenak0M™-S- nlfm enofam> bi biIa TitOTa »soda za pecatena.. Mi ezi ^svetovne komunistične konspiracije s. je z lažnimi poročili o položaju v Jugoslaviji (seda^' ne sporno dokazana resnica) posrečilo izpeljati preokret o^ prelrstvarnega^pol0žajJemU gl'aditi ime in ^omen dale. o \ se dokazovanje o Titovi marksistični pravovernost m moledovanje za prizanesljivost in tovariško dobrohot mst ni moglo omenčati trdega Stalina, in ga je ta vrgel i: Kommfoi ma,_ se je Tito znašel v smrtni krizi. Kljub vsen slavospevom iz vojnega časa bi bil podlegel udarcu iz Mo skve, da mu m v veliki stiski spet prišla na pomoč politič a lgfa zak?dneŠ'a svobodnega sveta, to pot z Amerik« na čelu. Rešili so ga gospodarsko z bilijonskimi podpora mi m politično s svojo vojaško.močjo, ki se jo je Stalin u s lasil, ne cM bi-bili zahtevali kake znatne protiusluge ces, da je s svojim uporom vsemogočnemu Stalinu sproži duha upora pri moskovskih satelitih, čeprav se nič take ga m zgodilo, je Tito po zaslugi svetovnega časopisja po stal junak svetovne dimenzije in ostal do današnjega dne- T _ . ' - Na teh dveh stebrih, ki mu jih je zgradila in utrdik m atkpvidna politična lagodnost svobodnega sveta, slon Titova kraljevska moč in oblast. Samo s to razliko dž je njegova moč in oblast neprimerno večja kot katerekol kronane glave v ustavnih državah svobodnega sveta Kajti njegova moč je neomejena, je absolutna. r„., Y1. Yendar ;ie Puško Doder v svoji knjigi zapisal, dc nto zm predolgo, in pristavil, da se z njegovo ugotovit-vijo btimjajo mnogi ljudje v Jugoslaviji, navzlic vsej njegovi kraljevski oblasti. Kajti resnica je, da se zaradi Titove, starosti mnoge važne zadeve odlašajo na pozneje težki problemi države in narodov v nji se zakrivajo, prevelika pozornost se posveča kapricam in muham 87 lei starega samodržca, ki že nad 40 let drži vajeti komunistične, vsemogočne partije v svojih rokah in jih ne da nikomur iz rok. Tako mislijo in čutijo ljudje v naši domovini, ki jih skrbi usoda dežele; potrošniško vzgojena in razvajena drhal pa brezskrbno uživa trenutno'udobje astnih hiš, drvi z avtomobili po cestah, hodi na počitnice k morju in v gore _ in javno “moli” za Titovo še dol op življenje. Kajti kaj bo potem, nihče ne ve. V tem vprašanju pa leži zgodovinska odgovornost starega diktatorja. Po 84 letih absolutnega vladanja ni i ošil srbsko-hrvatskega vprašanja, ki nevarno ogroža sam obstoj države. Stabilnost je usodno omajana zavoljo neurejenega problema nasledstva, ki je za bodočnost države odločilnega pomena, a ga sedanir sistem kolektivnega vodstva države po Titovem odhodu nikakor ne more zadovoljivo in varno rešiti. Izgleda. da starec ni voljan nati zezla iz rok do svojega zadnjega dne, pa naj se potem zgodi karkoli — in se,v tem oziru ravna po zgledu u- stavnih kraljev, ki so vladali do smrti. A kralji imajo legalne naslednike in je prenos oblasti in nadaljevanje suverenosti zagotovljeno, dočim je v Jugoslaviji dejansko vse v zraku z menda 14 možnimi nasledniki. Položaj po diktatorjevi smrti je absurden! Gospodarstvo je v stalni krizi, čeprav je poslal blizu en milijon državljanov na gostaško delo v svobodne evropske države in ti rešujejo s svojimi prihranki zavoženo državno gospodarstvo. Šla je na tuje najboljša kri, domača zemlja pa leži slabo ali sploh neobdelana, ker je režim uničil kmetsko domačijo. Poleg brezboštva je to največji greh nad blaginjo naroda. Ljudstvo se potaplja v potrošniškem uživanju, mladi rod gazi v brezboštvo in se ne briga, kaj bo jutri. Taki so trpki sadovi ob robu življenja prvega koihunističnega kralja, čigar roke so vse krvave. L. P. BESEDA IZ NARODA Misli ob 50-lelnici I. kaf. slovenskega shoda v Lemonfu EUCLID, O. — V tem listu j -bil pretekli mesec dopis “So močni razlogi!” (podpisan J. O-k), ki naznanja, da letos Slomškov krožek organizira v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija romanje v Lemont na proslavo '50-letnice Katoliškega shoda ameriških Slovencev. Prav je, da se tega edinstvenega sestanka .ameriških katoliških Slovencev, ki je bil najobsežnejši, kar smo jih katoliški Slovenci v ZDA kdaj organizirali. Ko zrem v duhu nazaj čas petdesetih let, mi v spomin prihaja, kar sem doživel, da razmišljam -— merilo časa. Doba 50 let pred nami; kako dolga se nam dozdeva! Preživeta preteklost pa nam daje drugačno doživetje; kako je vse kratko! Kakor na filmskem traku doživljamo preteklost, da se'začudimo; Kako je vse hitro minulo. V merilu časa bo komaj (po štetju 50 let) doseglo 39 in pol, pa bomo premostili čas Kristusovega bivanja zgdovinskega življenja na zemlji. In v tem vključivši eno 50-letko zmanjša na 38 in pol, tako smo v bližini za pol stoletja temu, kar novozavezne knjige poročajo zgodovinsko u-temeljitev krščanstva. Preobsež-io bi bilo, če bi vse le v bežnem pregledu omenjal, kar nam zgodovina ohranja, rast in zapreke, ki jih je v tej dobi oso-bito Katoliška cerkev preživela. Dejstvo je, da narod, iz katerega izhajamo, je bil skoraj stoodstotno — če izvzamemo le peščico teh, ki so v- času reformacije prest o p i 1 i k augsburški (Lutrovi) veroizpovedi — katoliški! Ob koncu zadnjega in v začetku 20. stoletja je pod nemškim vplivom med Slovence prišla ideja svobodomiselstva in pričela ločitev duhov. Začel se je boj med temi, ki so hoteli ostati zvesti katoliškemu pojmovanju življenja, in onimi, ki so tostransko bivanje imeli za edini cilj življenja. In to opredelitev smo prinesli priseljenci v to deželo. V pričetku so bile le redke izjeme, saj po veliki večini so bili vsaj po krajih, kjer so imeli večje skupine, da so si sami postavili župnije, da so mogli v svoji govorici — ker tujega jezika niso razumeli — imeti slovensko faro, da so se v cerkvi, čeprav v tujem svetu, doma počutili. Smem sklepati, da po takih naseljih se je pri Slovencih vera, ki so jo po svojih roditeljih, sprejeli, z malimi izjemami obdržala. Slabše je bilo po majhnih naselbinah, kjer ni bilo slovenskih in včasih tudi ne drugih katoliških fara. Tamkajšnji priseljenci so pod vplivom “delavskih, naprednih, svobodomiselnih listov” polagoma otrpeii, da ; so naredili prelom : s ! preteklostjo in postopno vero'svojih roditeljev začeli sovražiti. Ne vem, koliko je še živih, ki se spominjajo ostrih polemik, ki jih je pokojni rev. J. Trunk v Amerikanskem Slovencu pod rubriko “Pisano polje” leta in leta objavljal in še v reviji Novi svet v Tihih urah odbijal napade na krščansko opredelje-nje. Enako revija Ave Maria. Saj mnogi so nasedli trditvam “svobodomiselnosti”, da smo sami iz sebe nastali, da ni pri “znanstveni” opredelitvi treba vere v Boga Stvarnika. Še mi zvene v ušesih besede Slovenke, ki je izjavila (“izobrazila” se je po branju “naprednih, delavskih, svobodomiselno usmerjenih publikacij”): “Da, ti farji, kako so nas slepili, da je Bog človeka ustvaril, pa so vedeli, da smo iz opice nastali.” Na žalost ni bila edina takega mnenja. Smatrali so, vse, kar je v katoliškem življenju obvezno, za nazadnjaško, kapitalistično, u-smerjeno proti delavskim interesom. Množica je sledila, — čeprav ni od odpada od vere imela koristi v gmotnem pogledu. Uverjen sem, če bi bil svet u-rejen ne samo po izpovedovanju krščanskega, ampak po življenju, bi doživljali manj nesoglasij, krivic in izkoriščanja, pa naj bo to v kapitalističnih ali marksističnih sistemih. Človeška narava je povsod enako podvržena sebičnosti. S tega vidika se je pred pol stoletjem s k u p i n a ameriških Slovencev odločila, da skliče prvi — in do sedaj zadnji — vseslovenski katoliški shod Slovencev v Ameriki. Kdor ima še Koledar Ave Maria 1930, je takratni urednik, sedaj pok. p. Sa-lezij Glavnik OEM (umrl pred nekaj leti v stari domovini), o-hranil kot spominsko knjigo, ki z mnogimi slikami dopolnjuje zborovanje in govore, podane v smernicah,, in resolucije, ki jih je odobril ta edinstven slovenski zbor. Saj ni imel hamena samo vidne manifestacije, pač pa duhovno poglobitev verskega življenja ameriških Slovencev. Prav je, da se ta 50-letnica ne prezre. Zato, koliko jih je še živih od udeležencev, naj se potrudi, da se odloči, če le more, da se te spominske proslave v Lemontu udeleži. Tako tudi stalne obiskovalce julijskega romanja in še druge vabimo, da se letos odzovejo! M. T. -----—o----- Župnik Matej Setnikar se je poslovil od fare MILWAUKEE-WEST ALLIS, Wis. — Na tem mestu je bilo že sporočeno, da je rev. Matej Setnikar, župnik fare Marije Pomoč kristjanov v West Allisu, odšel v pokoj. Za to priliko se je v ponedeljek, 7. maja,, zvečer zbralo v cerkveni dvorani skoraj 500 sedanjih in nekdanjih faranov in mu izrazilo priznanje in hvaležnost za to, kar je storil za faro v 41 letih. Rev. Setnikar, ki je bil leta 1908 rojen v Waukeganu, je študiral' bogoslovje v Rimu in dobil' tam doktorat' iž filozofije in telogije.l. 1938. Med počitnicami- je večkrat obiskal rojstni dom 'svojih staršev v Polhovem gradcu in se tako seznanil s tem delom Slovenije. Seveda je pri tem vsakokrat pogledal tudi v Ljubljano. Po končanih študijah je prišel v West Allis za kaplana, a že v jeseni 1939 je na željo Slovencev postal župnik. Takoj po končani drugi svetovni vojni je začel priprave za zidanje nove farne šole, ki je bila dograjena 1. 1949. Seveda je bilo treba kupiti tudi hišo za sestre. L. 1957 je zgradil veliko cerkveno dvorano (gym), nato pa začel priprave za zidanje nove cerkve in župnišča, kar oboje je bilo dokončano 1. 1968. Tolikšna gradbena delavnost je zahtevala od njega silnega dela in skrbi, pa tudi nemalo živcev. Smem pa reči, da so relativno največ pripomogli k tolikšnemu gradbenemu napredku fare predvsem slovenski ljudje. Ti so danes deloma,že mrtvi, mlajših pa se je precej odselilo v okolico. Vsem tem in tistim, ki so o-stali na starem mestu, je župnik obljubil v cerkvi, da jim bo tudi poslej na razpolago za spoved v slovenskem jeziku. Seveda za večje praznike. Nekaj priznanja slovenskim ljudem je v tej njegovi obljubi. Župniku Senikarju želimo, da bi se čimprej dodobra popravil. Poslej bo stanoval v manjši stanovanjski hiši blizu križišča 60. ceste in Eorest Home. Por. -----o------ Zbogom, prijale!j Lojze! STOCKTON, Kalif. — Pred 36 leti sva se spoznala. Resen, kratkobeseden se je predstavil: “Lojze me kličejo, Lojze Jenko,” je ke enkrat poudarit svoje ime, žandarmerij-ski narednik. Oba protikomunistična begunca, člana prvega slovenskega begunskega taborišča v mestu Se-negalliji, Italija. Lojze je bil odločen, preudaren, načrten, sposoben človek. Usoda nas je potem potiskala iz kraja v kraj po raznih taboriščih. Begunska skupina se je držala skupaj. Prišel je tudi, dan za njega in njegovo družino. Odpotovali so v Nemčijo, da se pripravijo za dolgo pot preko morja v Ameriko. Ali smo ostali. Minevala so leta. Gore ostanejo na istem mestu, ljudje se premikajo iz kraja v kraj. In tako naju je usoda zopet združila tu, na svobodnih ameriških tleh. Obema družinama je bila sponsor č. s. Aurelija iz St. John’s bolnice v Heleni, v državi Montana. Tam sva bila tudi oba zaposlena in stanovali smo skupaj tudi v isti hiši, dober streljaj od kraja zaposlitve. Lojze je bil šef pralnice, kjer je bila zaposlena tudi njegova žena Albina. Ob prostih dneh smo skupaj kramljali ob čaši vina in poudarili svojo zavednost s slovensko pesmijo. Veliko poguma nam je vlival naš rojak č. g. Mavsar Jože. Leta 1952 pa smo se razšli. Moja družina je odpotovala v oddaljeno Kalifornijo. Za letošnjo Veliko noč je prispelo pismo. Niso bile čestitke k praznikom, bilo je kratko sporočilo: “Lojze Jenko se je v svoji častitljivi starosti 85 let preselil v končno domovino.” Trden v duhu, močan po postavi. Sredi,polnega zdravja ga je že v drugo pred sedmimi leti zadela možganska kap. Izgubil je dar govora, vendar je bil polagoma, sposoben kratke hoje. Nikdar pa ni izgubil zanimanja za pisanje v Ameriški Domovini. Zamrla pa je za vedno v njegovih ustih slovenska pesem in njegovi dovtipi, s katerimi je rad krajšal težkoče v našem življenju. Pred smrtjo je;pri polni zavesti bil maziljen, s sv. oljem za poslednjo pot v materinskem jeziku.' Prav tako je bila darovana sv. maša, opravil jo je njegov, ožji rojak župnik č. g. Jože Slovenski počitniški fečaj za amerikanske in kanadske študente v Celovcu NEW YORK, N.Y. — Mohorjeva družba v Celovcu prireja s sodelovanjem Lige Slovenskih Amerikancev, Inc., v New Yor-ku drugi tečaj na slovenski zgodovinski zemlji. Namen tečaja je, da se naša mladina poveže z rodno grudo svojih staršev, spozna njeno lepoto in si ukrepi ponos na svoje slovensko poreklo. Enake važnosti je prilika, da se mladi slovenski ljudje iz mnogih naselij Amerike med seboj spoznajo in si ustvarijo trajne prijateljske odnose. Tako bodo morda imeli moč, da se ne zgubijo v materialističnem morju drugih narodnosti na tem kontinentu. Ti tečaji gotovo ne bodo vsega in vsakega rešili v narodnem pogledu, bodo pa odločilna opora slovenskim staršem, sobotnim šolam, faram, društvom. Noben od teh stebrov slovenstva v novi domovini,ne bo sam zagotovil trajne slovenske zavesti bodočih generacij. Tudi koroški počitniški tečaji ne. Toda kakor je za razvoj mladega človeka vedno potrebna motivacija, odgovarjajoča novim prilikam, tako je ta tečaj zlata priložnost za okrepitev volje o-stati Slovenec, in to ravno v dobi razvoja, ko družinsko okolje začne izgubljati na svoji moči, in ko so nove motivacije in nova dobra prijateljstva tako potrebna. Koroški slovenski počitniški tečaji so bili ustvarjeni, da se ta naravna vrzel izpolni. So tu, dragi rojaki, na razpolago. Vprašanje je, mnogokrat in po pravi- ci, vprašanje prioritet: radi bi fanta ali dekle prijavili, pa so druge važne stvari, ki morajo biti poskrbljene to leto.. Morda — morda pa je tudi res, DA PRILIKA ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA. Ali bi ne bilo škoda, če bi ta dragocena edinstvena prilika odšla neizrabljena? Da se olajša in skrajša postopek za nadaljne prijave, so naslednji požrtvovalni rojaki pristali, da bodo prevzeli lokalno organizacijsko delo, sprejemali prijave in bodo na razpolago za informacije: CLEVELAND: Mr. Frank Gorensek (216) 481-3768 Mrs, Marica Lavriša j (216) 944-5922 CHICAGO: Mrs. Corinne Leskovar (312) 847-6679 Mr. Andrej Remec (312) 968-6093 TORONTO: j Mr. Frank Osredkar (416) 255-2928 Mr. Frank Cerar (416) 251-2041 WASHINGTON, D.C.: Mr. Ciril Mejač (301 > 585-7400. ! Direktne prijave pošljite na feledeči naslov: League of Slovenian Americans, Inc. P.O. Box 604 Darmingdale, N.Y. 11735 LEAGUE OF SLOVENIAN AMERICANS, INC. P.O. Box 604 Farmingdale, N.Y. 11735 PRIJAVNICA ZA KOROŠKI POČITNIŠKI TEČAJ MOHORJEVE DRUŽBE LETA 1979 Ime dijaka (dijakinje) .................... Starost _____ Ime in naslov staršev ................................... Ulica ..................... Mesto ..................... Država — Provinca ......................... Zip ....... Telefon: Area ............. Številka .................. KROMPIR NAŠ VSAKDANJI Krompir je še vedno naše najbolj običajno živilo. Znan je rek, da ima neumni kmet najdebelejši krompir, manj znane so druge “skrivnosti” krompirja, predvsem, kako naj ravnamo z njim. Ker krompir vsebuje precej vitaminov, je dobro, če ga kuhamo z lupino, ker so vitamini zbrani tik pod njo. Ce ga pred kuhanjem lupimo, naj bo lupina čim tanjša, saj imamo pripravne lupilne nožičke. Lupimo ga Mavsar v slovenskem jeziku. Leta tečejo, starost gre z njimi. Naše nekdanje begunske vrste se redčijo, odhajamo in na naša mesta prihaja naša mladina. Odšel je tiho eden tistih slovenskih korenin, katerega trdnost prepričanja je lahko izrula le bela žena. Zapustil je zaklad prijateljskega spomina. Ge. soprogi Albini, sinovoma g. dr. Vilku z družino in g. prof. Lojzetu ml. pravtako tudi z družino ter sorodstvu v Clevelandu in oddaljeni Argentini naše so čustvovanje! Rojaki, spomnite se ga v molitvi! Ta članek je pisan v imenu vseh prijateljev — bivših beguncev, prav tako pa se je od njega poslovil pri odprtem grobu č. g. Mavsar v imenu Slovencev. Zakopano je telo, duh in spomin sta ostala. Križ izklesajte mu v spomin, a velik bo naj in težak! To znak njegovega življenja, \ njegvih križev živ je znak; a bo mu tudi znak rešenja, saj rešen zdaj je zemskih tlak. t (S. Gregorčič) Maks Simončič ^ tik pred kuhanjem in vedo0 dobro opranega, da ne umažem0 svetlega mesa in tudi rok. OluP' Ij enega polagamo v mrzlo vodo> da ne porjavi. Tudi kockamo ga šele, predno ga denemo v lonec« Med vrenjem naj voda sega )e dve tretjini visoko, pokrovka pa naj se tesno prilega posodi. £>-ganj zmanjšamo, krompir naj se pari. Ko se krompir zmehča, vod° odlijemo, lonec odkrijemo, da sopara izhlapi in se krompir °' suši. Ponudimo ga takoj, takrat je najboljši. Če pa čaka na za* mudnike, lonec pokrijemo s prtičkom, ne s pokrovko, ker s<3 na njej nabere sopara, ki kapP3 nazaj v lonec in krompir zmoči- Krompir je najboljša prilog3 k mesu in kadar je meso drag0' je krompir dober kot samostojna jed, z ocvirki, s kislo smeta' no; s solatami in pripravljen ^a vse mogoče načine, v juhah, °-makah, cmokih, pečenjakih, °' cvrt, pražen, pečen. Ali je krompir res redile0; Strokovnjaki, ki so ocenjevali oriloge, riž, testenine, kruh 111 krompir po kalorijah, so postavili krompir na zadnje mesto-Kaloričen postaja šele, ko ioU iodajamo maščobo, ga poliva010 s sokom pečenke ali mastni00 drobtinami, ga pražimo na Pre' nalo ogreti maščobi, kar P°' vzroči, da jo krompir hlast>lC' vpija in si ob tem nabere števil0 kalorij. Priprava krompirja je res 6 nostayna, važno pa je, da izP6 jtemo pravo vrsto in da pravih*0 Dostopamo. Da nam le krompir Ja ne bi manjkalo, smo na Sl° venskem v težkih časih preizku' šenj dostikrat rekli! j* •:;a, • k; J ■J: m? MKIISKA DOMOVlNi«, STUNE 6,; 1970 ANAD RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Ta teden je vodnik progresivne konservativne stranke, zmagovalke pri volitvah 22. maja, Joe Clark, položil prisego kot 16. ministrski predsednik Kanade in postavil svojo vlado. V njej je 30 ministrov, od tega le štirje iz pokrajine Quebec, ki predstavlja za novo vlado eno naj kočljivejših vprašanj. Novi ministrski predsednik je naj^-mlajši, kar jih je Kanada doslej imela in tudi eden naj mlajših v vseh državah svobodnega sveta, saj je dan po prevzemu vlade obhajal svoj 40. rojstni dan. Joe Clark je obljubil po zmagi pri volitvah, ki je dala njegovi stranki v pokrajini Quebec le dva poslanca,- da .bo ta pokrajina zopet v njegbvi vladi kljub temu primerno zastopana. To zastopstvo je sedaj precej manjše, kot so ga pričakovali. V novi vladi sta oba konservativca, izvoljena v Quebecu^ in še dva senatorja. Po naši ustavi morajo biti ministri člani parlamenta, kateremu so oni in tudi vsa vlada odgovorni. Zunanje ministrstvo je prevzela Flora MacDonald, 53 let stara poslanka iz Kingstona v Ontariu. Ona je kandidirala za vodnika stranke na njeni konvenciji leta 1976, pa pri drugem glasovanju umaknila svojo kandidaturo v korist Clarka, ki je bil nato izvoljen za novega strankinega vodnika kot naslednik R. Stanfielda. Finančno ministrstvo je dobil John Cros-bie, 48 let stari bivši liberalec iz Newfoundlanda, zastopnik konservativne finančne smeri. Parti Quebecois je na svoji tridnevni konvenciji preko konca preteklega tedna sklenita predložiti volivcem v odločitev predlog za suvereni Quebec, katerega neodvisnost pa bi naj bila močno omejena s trdnimi gospodarskimi vezmi med njim in ostalo Kanado. Predlog bo odločen s splošnim ljudskim glasovanjem, ki bi naj bilo izvedeno letošnjo jesen, verjetnejše pa prihodnjo spomlad. Kampanja za kvibeško suverenost in proti njej je že nekaj časa v teku, četudi predlog v ce-loti ni bil niti izdelan in pred-ložen javnosti. Okoli 1800 delegatov Parti Quebecois je pokazalo na konvenciji precejšnjo hejevoljo in nepotrpežljivost zaradi odlaganja ljudskega glaso-vanja o neodvisnosti Quebeca, bi je glavni cilj te stranke. Vlada Reneja Levesqueja hoče do neodvisnosti Quebeca postopno, korak za korakom, in pri tem °hraniti nujne vezi z ostalo Kanado in čim boljše odnose 'ČEA, kar je oboje bistvenega Pomena za bodočnost Quebeca. Quebec naj bi bil kot enako-vreden povezan z ostalo Kanado v gospodarsko skupnost s kanadskim dolarjem kot skupno valuto, pa vendar z dvema o-srednjima državnima bankama, s skupnim trgom, kjer naj bi izdelki obeh krožili pod enakimi pogoji, prav tako kapital m delovna sila. Skupne naj bi bile carine za celotno ozemlje Kanade in Quebeca, skupno naj bi bila upravljana tudi vsa prometna sredstva. Tudi v mednarodni politiki naj bi bila v velikih slučajih skupna diplomatka zastopstva. Ministrski svet z enakim številom zastopnikov °beh strani naj bi odločal o kupnih zadevah. Neodvisni Quebec naj bi sodeloval v Severni atlantski obrambni zvezi in z .ZDA v skupni obrambi Sverne Amerike. Quebecom in ostalo Kanado, bi bil do neke mere podoben odnosu med Avstrijo in Madžarsko-v nekdanji hasburški monarhiji po letu 1867, ki ga označujemo za “dualizem”. Na konvenciji Parti Quebecois so sklenili, da bo Quebec v slučaju, da angleška Kanada odkloni načrt o povezavi dveh suverenih, enakih držav, proglasil svojo neodvisnost in suverenost neoziraje se na angleško govorečo Kanado. Novi' kanadski ministrski predsednik Clark je še pted nastopom vlade odklonil kvibeški načrt in zanikal pokrajini Quebec pravico do ločitve od ostale Kanade. • Morali bomo torej počakati, da nova vlada prouči podrobno kvibeške predloge in načrte ter da na nje svoj odgovor. * Papež Janez Pavel II. je imenoval med 15 novimi kardinali za kardinala tudi torontskega nadškofa Geralda Emmetta Carterja. Četudi je bilo imenovanje 67 let starega nadškofa Carterja za kardinala pričakovano, je vendar vso nadškofijo, duhovščino in vernike navdušilo in razveselilo. Nadškof Carter spada med osebne prijatelje papeža Janeza Pavla II., vendar je dejal, da njegovo imenovanje za kardinala nima osebnega ozadja, ampak je priznanje položaju Toronta in njegovega področja, kjer živi polovico angleško govorečih katoličanov Kanade. Carter je četrti kardinal Kanade. Ostali trije so Mdurice kardinal Roy, nadškof v Quebec City, George kardinal Flahiff nadškof v Winnipegu, in Paule Emile kardinal Leger, 75 let stari bivši nadškof Montreala, ki živi in deluje med gobavci V Afriki. Na ukaz ajatolaha Homeinija so v iranskem poslaništvu' v Washingtonu izpraznili v kanal pretekli teden preko 4,000 steklenic najboljših vin in žganih alkoholnih pijač, skupno vrednih preko $65,000. Fanatični musliman je naročil svojim, da ne smejo imeti s prepovedanimi alkoholnimi pijačami “ni-kake zveze”, niti ne toliko, da bi jih prodali namesto, da so jih iztočili v mali vodnjak na vrtu poslaništva. . * Svetovna produkcija naravnega plina raste in napovedujejo, da bo leta 2000 2.5krat večja od one leta 1978. Rezerve naravnega plina rastejo z novimi odkritji in so sedaj dosegle okoli 2.25 kvadrilijona kubičnih čevljev, kar zadošča za splošno rabo za prihodnjih 42 let, so ugotovili na svetovni konferenci o naravnem plinu v Torontu pretekli teden. Predsednik International Gas Union J. W. Kerr je dejal, da so zaloge naravnega plina omejene, da bodo enkrat v prihodnosti-nujno izrabljene, ter je zato treba nujno misliti na nove vire. * Kvibeška pokrajinska vlada je pripravljena baje vložiti do 400 milijonov dolarjev v Sidbec železarsko družbo, lastnino pokrajine Quebec, kar bi ji nqj pomagalo do rentabilnega obratovanja. * Cene hrane rastejo neprestano in so bile v letošnjem maju za 15.2/4' višje kot leto preje. Po uradnih podatkih je treba sedaj za zdravo prehrano 4-član-ske družirie:- najmanj $60.50. V zadnjem mesecu so najbolj po- Konferenca pravnikov Irana je izglasovala z . veliko večino resolucijo^ ki zahteva svobodne volitve v ustavodajno skupščino, ki naj izdela in odobri novo usrtaVo Irana. Skupina odvetnikov je izjavila, da bo šla v pravosodno ministrstvo in ostala tam, dokler to ne bo sprejelo zahtev resolucije. * Nova konservativna vlada je obljubila doseči neodvisnost Kanade v oskrbi z oljem do leta 1990, toda predsednik Imperial Oil Ltd. v Torontu Jack Armstrong meni, da bo verjetno preje leto 2000, predno bo ta cilj dosežen. Za pospešenje dosege cilja predlaga Armstrong hitrejše povišanje cene olja na domačem trgu, ki naj bi postopno dosegla ceno na svetovnem trgu. * Teroristi so pretekli teden po vsem sodeč skušali ugrabiti švicarskega diplomata v El Salvadorju, ko je bil na poti v urad. Diplomat, 49 let stari odpravnik, poslov Hugo Wey se je verjetno upiral in.so ga nato teroristi u-strelili. Švica'je nato svoje poslaništvo v San Salvadorju enostavno zaprla. - ; - u .. ,.. , * Savdska Arabija je za tujce naj dražja dežela na s'vetu, Irska pa naj cenejša, pravi poročilo Združenih narodov. Med naj-dražjimi je tudi Japonska. ZN dajejo svojim predstavnikom za potbvanja v razne države dnevnice sorazmerno tamkajšnjim življenjskim stroškom. Dnevnica za Savdsko Arabijo je $129, za Kuvajt $120, za Japonsko $85, za Veliko Britanijo $79,- za Francijo $69, za ZDA $61 in za Irsko republiko le $30! * Irmgard Moeller, članica Ba-ader-Meinhof gverilske skupine v Zahodni Nemčiji, je bila obsojena na dosmrtno ječo za sodelovanje pri bombnem napadu na ameriško vojaško oporišče leta 1972, ko so bili ubiti trije ameriški vojaki. Trio Lorenz praznuje Trio bratov Lorenz bo letos praznoval 20-letnico. V tem razdobju je Trio postal svetovno znan. V prostorih koncertnega ateljeja v Ljubljani je Trio Lorenz predstavil 19. marca naj-novejše delo tržaškega slovenskega skladatelja Ubalda Vrabca, ki ima naslov “Preludij”, pa delo vojvodin skega skladatelja Kiralyja “Točke in linije”, “Trio” Božidarja Kantušerja, Božičeve “Audiogeme VIII-X” in Ježevo skladbo “Taoccare-Toccata”. Telegraf in telefon -še zaostajata Graditev krajevnega telefonskega omrežja v Sloveniji še močrio zaostaja, poroča ljubljansko Delo in se pritožuje, da izvajanje srednjeročnega načrta za poštni, telegrafski in telefonski promet zastaja, v treh od petih let so izvedli le 45% načrta. I/ JE P V Novem mestu pokušali cviček V športni dvorani “Marof” so dolenjski vinogradniki pripravili tridnevno praznovanje z raznimi strokovnimi predavanji, s kulinarično razstavo in pokuša-njem lanskega cvička. Pivci sicer v športni dvorani niso postavili rekorda, vendar so v treh dneh spili več tisoč litrov cvička. Točne številke litrov niso zapisali. Dom obrtnikov V Postojni bodo obrtniki zgradili Dom obrtnikov, V njem bo sedež poslovnega združenja in “servis za vodenje poslovnih knjig obrtnikov” in tudi dvorana s 300 sedeži, ki bo na razpolago tudi ostali “družbi”. Vokalne skupine nastopile v Velenju Radio Velenje je organiziral srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Nastopilo je 16. marca 14 pevskih skupin, ki štejejo od 3 do 7 pevcev. Nastopili so vokalni kvintet Poljana, kvartet Franca Bogojina, Kvartet Hartman iz Klopinja iz avstrijske slovenske Koroške, kvintet bratov Zupan iz Tržiča, šaleški sekstet, kvarter Frankolovčani, kvartet Ingrad iz Rogaške Slatine, kvartet Spev iz Škofje Lo-