št, 23,24,25/1993
Edo RAVNIKAR
Razmišljanja o Ljubljani leta 1946
(Povzeto po do sedaj neobjavljenem stenografskem zapisniku ankete o regulaciji Ljubljane z dne 16. in 17. 7. 1946, shranjenem v Zgodovinskem Arhivu Ljubljana)
Med predvojnim razvojem mesta in današnjim je velik kontrast. Center mesta se bistveno ni razširil, pač pa seje neorganizirana zazidava v okolici neverjetno razlezla. Posledica amorfne nizke zazidave je današnja skrajna dezorganizacija, v katero je težko vnesti red. Potrebno bi bilo to divjo rast pregledati in vnesti nek red v mestno površino.
Legajedra
Skozi ozek prehod med Rožnikom in Gradom, torej med Ij ubljansklm poljem in Baijem, prehaja snop cest in poleg tega plovna Ljubljanica. Ljubljanicaje bila ena izmed glavnih trgovskih komunikacij od železne dobe do graditve železnice. Ta lega v zvezi z agrarno ploskvijo na severu tj., na ljubljanskem polju, je dajala vedno možnost naselitve. Vso zgodovino so bila tu vedno naselja, čeprav ne moremo govoriti o dii'ektni kontinuiteti med njimi. Ta naselja so nastajala iz raznili gospodarskih in političnih potreb: rimsko naselje npr. iz vojaške potrebe, baročna Ljubljana na trgovski osnovi, Ljuib-Ijana 19. stoletja pa kot upravni center zaradi svoje izi"azite cenLi-alne lege. Vse to je ostalo do danes, le plovno Ljubljanico je nadomestila železnica. Značibia lega med ljubljanskim poljem in Barjem je karakteristika vsega, kai- se tu dogaja. Ceste in zgodovinske naselitve še izpred rimske dobe kažejo po svoji usmeritvi na to, daje ravno to tisto nai"avno križišče, ki je povzročalo vedno nove pričetke naselij. Vse naselbine v zgodovini na tem mestu, ki nimajo take razsežnosti kakor Ljubljana, so nastale desno od današnje magistrale. Še železnica, ki je bila grajena pred sto leti, je imela možnost, da se je v mestu, v tej tesni, tangencialno umaknila, ne da bi šla skozenj. Mestno jedro se Je premaknilo iz desne polovice na grajski strani na levo rožniško. ni pa točno, da bi se stalno pomikalo nekam
proU sevem. Iz te lege na levi ma-gisti-ale ne laže jedro nikakršne tendence nadaljnjega premikanja, ki ga pravzaprav ni. Dreavne in mestne ustanove se niso pomaknile dalj kot do sodnije, kot nas poduči pogled na obstoječo i'azdelitev. Če bi železnica privlačila Jedro k sebi, bi morala biti Kolodvorska ulica pomembna in prometna in enako Masarykova. Vemo pa, da ni tako. Kolodvorska ulica je ostala taka, kotje bila pred sto leti - Kurja vas. Jedro mesta leži naravno na mestu, kjer se je danes ustalilo, ker je ta lega živec ljubljanske aglomeracije.
Obseg mesta
Dmga točka bi bila obseg sedanje in bodoče LJubljane. Vedeti moiamo, da Ljubljana nima pogojev, da bi postala veliko mesto v smislu velemest, niti geografskih niti ekonomskih ali drugih. Vendar moramo upoštevati nekatera za Ljubljano bistvena dejstva. V Sloveniji je procent prebivalstva, ki živi v mestih, pod 20. V drugih bolj indu-stiializiiunih deželali srednje EXa^o-pe Je ta procent 60, vAngliJi celo 80. Iz tega laliko sldepamo, da mestna naseljenost ne bo ostala procentualno tako nizka, ampak da se bo dvignila, zlasti ker se Slovenija mora čim prej industrializirati. Dvigne se lahko vsaj na 40, v Ljubljani torej računamo na 100-procentni porast. Drugo važno dejstvo pa je, da je Ljubljana prestolnica svobodnega naroda in da to zaliteva veliko število raznih centralnih ustanov, ki povzročajo nov dotok. Računamo lahko po vsem tem, da bo njeno prebivalstvo še nadalje nai'aščalo in v dogledni bodočnosti zneslo pribl. 250.000.
Za lego Ljubljane se ne moremo izmišljati česar koli, npr. da bi jo iz kai'šnih koli razlogov kam prestavili, ker je ravno ta lega bistvena. Taka misel bi bila res utopija brez vsake
realne osnove. Naravne omejitve Ljubljane dobro predstavlja ključ, ki ga je omenil tov. pomočnik gradbenega ministrstva, tj. z glavnim sistemom cestnega omrežja. Mišljenje, daje poseljenost predelov izven ožje Ljubljane nekakšna razveseljujoča razširitev mesta, ni točna. To je le posledica reše\^nja stanovanjskega problema širokih ljudskih slojev, ki so si v predaprilski Jugoslaviji skušali pomagati iz stanovanjske bede. Če bi sledili temu tipu anarhičnega razširjanja, bi morali proglasiti ves sistem do Ježice, Št. Vida in Polja za ljubljansko mesto. Vse to je posledica kaotičnih razmer stare Jugoslavije. Mestu moraino dati naravne meje, v ka-terili se lahko razvija zdravo tj. ekonomično in hannonično. Danes se z zgornjim cestnim sistemom že nakazujejo bodoči obrisi mesta. Severna in južna tangenta, ki izhajata iz križišč na založniški tangenti, sta s tem dani in ti dve črti bi lahko vzeli kot naravni meji mesta na sever in jug. Južna meja na tangenti teče po Barju in leži na meji poplavne cone. Na severu omejuje ta prostor kot počezna tangentna črta. Prostor med obema bi mogel konzumirati do 250.000 prebivalcev. Kratek račun pKjkaže, daje možno v ta okvir spraviti vso tisto množico prebivalstva, kot bi jo Ljubljana morala imeti {150 oseb na hektar). To se da doseči npr. z zazidavo v nizkih vrstah na parcelah 6 X 30 za enodmžinske hišice. Zato nam mesta ni treba raztegovati v vse smeri, zaradi česai" bi morali povečati ogi-omno cestno mrežo brez prometa in še nadalje puščati večino mesta brez kanalizacije in vodovoda, in to v Ljubljani, ki velja sicer za tako zdravo mesto.
Dosedanja razdelitev ploskve
(obstoječi coning
Značilnost obstoječe razdelitve ljubljanske površine so naslednje:
1.	Popolnapomešanostposameznih con. Pomešan je državni in privatni sektor, stanovanjske, industrijske in cerkvene površine v takem prepletanju, da je bilo praktično nemogoče vnesti sploh kak red v mestne površine.
2.	Postopna razdeljenost posesti proti centRi, kot posledica močno
razvite zemljiške špekulacije in popolnoma privatne posesti večine površine. Večji kompleksi so le zunaj centra, razen starih fevdalnih kompleksov. Karta ljubljanske posesti kaže, da je velika večina zemlje v zasebnih rokah. V državni posesti so le poslopja državne uprave, nekaj industrije in vojaške ploskve, železnice in železniške zgradbe. Vse regulacije, kar smo jih doslej imeli, se teh vprašanj niso dotikale in zato tudi niso mogle rešiti nobenega vprašanja. V bistvu so le sankcionirale in ugotavljale stanje, ki gaje ustvarjala zasebna iniciativa v novih predelih, le v stai-ih, že razvitih in odmirajočih je mogel prof. Plečnik pokazati lepoto in spadajo med najlepše, kar Ljubljana ima.
Vloga Ljubljane v novi dobi
Kot središče svobodne, napredne republike mora dobiti mesto drugačen prebivalski sestav, kot ga je imelo doslej. Ojačati se mora napredni delavski element Pred vojno je bilo med 35.000 produktivnih oseb v Ljubljani 33 % svobodnih poklicev, 25 % uradnikov, 22 % delavcev in od teh samo 14 % individualnih delavcev. Paziti bomo morali na to, da ko spremenimo prebivalski sestav s pojačitvijo delavskega elementa, bo dobil delavec dostojno stanovanje v lepi in ugodni legi, da ne bo več suženj dnevnega potovanja na delo in z dela. Delavčevo stanovanje mom imeti pravilne odnose do obrata, do upravnega in kulturnega centra ter do oddiha.
Industrija
Po vsem tem nastane vprašanje, kako razmestiti industrijo in stanovanjske kolonije, da bo ustreženo tem zahtevam. Če vzamemo obstoječo industrijo kot osnovno indu-sti'ijo, dobimo dva industrijska pasova na sevem in najugu. Oba ležita na vzhodu oz. na zapadu stanovanjskih predelov, ki ležijo na sredi. S tem bi imeli delavci do vseh omenjenih točk primerne razdalje. Industrija bi se tako navezujoč na tradicijo pravilno razmestila v mestu in v jasno odrejenih predelih v dobri

št. 23,24, 25/1993
medsebojni povezavi, ne da bi se med seboj mešali in motili kot doslej stanovanjski in Industrijski mestni deU.
Industrijski predeli sami morajo biti povezani v celoto, ker imajo skupne naprave, ki jih je racionahio izkoriščati le skupno. Razdelitev indu-stiije naj bi bila taka, da bi bila industrija na severu povezana z industrijo Podra^^a in Posavja kot pomožna flna industrija, industrija na jugu pa naslonjena na barjansko In notranjsko agrarno produkcijo. To bi bila živilska industrija, ki bi preskrbovala severno polovico Ljubljane In po zmogljivosti še druige predele s proizvodi naprednega kmetijstva in živinoreje. Za Baije in Notranjsko bi se odprle nove možnosti prospe riranja.
S tem da smo pravilno določili stanovanjske predele in industrijske cone, smo rešili zelo važno vprašanje coninga, tako rekoč njegovo jedro. Po danem predlogu dobimo simetrično razdelitev, kar v bistvti odgovaija simetrični osnovi Ljubljane same. Kot nadaljnji zelo važen element, s katerim moramo računati, je vprašanje mestnega centra.
Center
Naravni razvoj kaže neko koncentracijo centra med Bleiweisovo, Ma-sarykovo, Aškerčevo in Miklošičevo cesto. Nove naloge mesta Ljubljana zahtevajo večjo površino državnega sektoija, kot jili je Imel kdaj prej. Danes moramo predvideti večji prostor za republiške ustaaiove, upravo, socialne ustanove, prosveto, znanost, kulturo itd. Zato potrebujemo veliko večje ploskve. Razen tega pa bi se podaljšal center ob magistrali na obe strani, severno in južno kot prostor za pomožne ustanove obeh mestnih polovic, v novo določenih mestnih četrtih pa še če-trtni centri z vsemi poti'ebninii usta-no\^nl. Nadaljnje ploskve, ki igrajo vioge v celotnem coningu, so ploskve razdelilnega prometa (ti'go-vine in preskrbe).
Preskrba
Danes je trgovina stisnjena ob cestah, ki vodijo na deželo in ob kri-
žiščih teh cest (npr. Dunajska cesta). Taka trgovina ovira promet ker ga brez potrebe zgoščuje. Bolje bi bilo, če bi bila trgovina centralizirana ob nekaterih cestah, malo odmaknjenih od glavnega prometa, vendar popolnoma v centru. To naj bi bil obenem trgovski centri za luksuzno blago. Skladišča glavne oskrbe spadajo v industiijske predele, četi'tna preski'ba v četi'tne, individualna oskrba pa v enakomerno razporejene razdelilne postojanke (zadmge, konzume ipd.).
Zelenje
Posledica naravne geogi^afske lege Je, da se zelenje zajeda globoko v center z vzhoda in zahoda in da Je mogoče vzpostaviti zvezo med Rožnikom in Golovcem. To globoko segajoče zelenje Je ljubljanska posebnost. Tej značilnosti mesta Je treba dati poseben poudarek. Naravna zveza med zelenjem seje danes pre-tigala in grozi, da se bo še bolj, če bi se namreč zazidal nimski vi't. Ta 2:veza je najdragocenejša za naše mesto in jo Je treba na vsak način ohraniti. To bi se dalo izvesti, če bi se Tivoli ohranil kot ljudski vi-t, ne da bi mu odvzel karakter parka, ljubljanski grad pa kot narodni monument, oba pa bi povezoval pas zelenja čez nunski vrt, Kongresni trg in Ljubljanico. Ostali zeleni pasovi bi se dali dobiti na mestu sedanjih bolnic, cerkvene posesti industrije in jih seveda med seboj povezati, vse to seveda v mestu, kjer zelenih pasov ni, sicer pa bo zazidava taka, da bo ostajalo čim več zelenja med stavbami.
Šport in oddih
Kar smo rekli o preskrbi, velja tudi za šport. Možnost športa mora biti čimbolj decentralizirana, čimbolj pri roki, potrebne pa so tudi večje športne naprave: četrtne, mestne in reprezentativne. Četrti bodo opremljene z igrišči za otroke in mladino, v zvezi z šolami in otroškimi vilci, primemo decentralizirani. Večja igrišča bodo radi sorazmerno večjih investicij redkejša m na najugodnejših mestih. Veliki športni center pa se bo razvil ob Savi, med Ježico in Št. Vidom. Obstoja pa tudi možnost večjega špKDrtnega centra ob
Ljubljanici, zlasti če bo ob regulaciji Barja razšiijena na 80 m.
Za organizii"an tedenski oddih so predvidena področja na Savi od Šmarne gore do Sv. Jakoba in planota Rašice.
Zdravstvo
Vprašanje centralne bolnice, klinike itd. Je predvsem vprašanje zdravstvene organizacije in ima tu prvobesedo zdravstvena oblast Ni se nam treba posebej pečati z lego npr. klinike, ker vemo, daje vljub-Ijanslti okolici ugodnih mest dovolj. Organizacija zdravstva v naselj ih bo verjetno podobna že zgoraj omenjeni shemi politične razdelitve mestnega teritorija na četi'ti itd. ^
Podobno velja za šolstvo, kulturo in dm go.
Ekonomija
Zahteva ekonomije pri urejanju mesta Je, da povi'šina v razmeiju s številom prebivalstva ni prevelika. Zato smo mestno površino omejili na minimum pri najboljši uporabi. Vse tendence privatne iniciative, da bi se povi'šina šii'ila brez meja. je ti'eba preprečevati (npr. neprekinjena zazidava LJublJana-Št. Vid). To se bo uredilo tako, da se bodo naselja omejila v svoje naravne meje, kot smo to rekli za Ljubljano - Št. Vid torej kot naselje zase in Ljubljanà zase, na drugi strani pa Vič zase. Rudnik zase itd. Tako bi se vse te ploskve, ki groze, da se bodo zlile v nepregledno povi-šino, kije ne bomo mogli nikdai' več obvladati, zdi-užile na tak minimum, da zdrav razvoj posameznili naselij ne bo onemogočen.
Kmetije
Drugo je vprašanje kmečkega zaledja. lùneCkega prebivalstva v Ijub-Ijansto okolici Je le še malo. Iz tega sledi, da bi moi-ali kmečko zaledje oz. okolico spremeniti v vrtnaj-sko zaledje mesta. Dosedanjo kmečko kulturo bi bilo ti^eba zamenjati v vrtnarsko, naselja pa obdi^žati, kot so, in z racionalizacijo obmtov omogočiti uspešno gospodarjenje in obdržati to prebivalstvo na zemlji. Ves
predel nad severno tangento (mejo zazidave) bi se uporabil za ta namen, obenem bi pa to bila železna rezerva za eventualne bodoče potrebe mesta po povi"šinah.
Univerza
Pobaviti se moramo še z vprašanjem, kam naj se širi Univerza. Na to vprašanje je težko odgovoriti. Treba je obdržati kontinuiteto, ki Je potrebna mirnemu razvoju, torej bi se Univei-za morala šiiiti z obstoječega mesta v pravcu, kije najbolj naraven. Glavna imiverzitetna poslopja bi se obdržala v cenù'u, proti Mirju in Baiju pa naj bi se selili inštituti in ostale univerzitetne ustanove. Posebno univerzitetno mesto za naše majhne razmere ne bi imelo smisla, ker je naša Univerza preveč povezana z mestom. Misliti moliamo na to, da so mnogi profesorji zaposleni tudi na drugili us-tanovali in da ne smejo biti popolnoma ločeni od njih. Isto velja za študenta, Id mu je v dobi študija potrebno vse mesto.
Postopna preobrazba
Kako preobraziti mesto, ne da bi ti-pelo radi pomšitev? Če pregledamo ploskve, ki ostanejo v novem okviru nezazidane, se izkaže, da bi te ploskve lahko konzumirale vse prebivalstvo, če bi se zazidale pravilno in bi regulativno začele vplivati na že slabo zazidane predele in Jih po doti'ajanju preobi"£iziti v modeme stano\'anjske kolonije. Sodobna preoÌDrazba bi se laliko izvi^šila s centrom, ki laliko sprejme mnogo ustanov bodočega centi-a že danes na mestih, ki sploh niso ali slabo iiazidana. Tudi glede zelenega pasu po tem delu ne bi bilo preveč težav, ker so ti predeli dragih parcel precej nezazidani. Če pogledamo lx)doče jedro na karti tiporabnih, neuporabnih in nezazidanih zgradb, vidimo. daje tu precej hiš, ki so zrele za porušitev, s čimer bi nastala po-ti'ebna stavbišča za izgradnjo cen-ü-a. Na Dunajski cesti pa laliko že sedaj dobimo prostor za nujne zgradbe reprezentančnega značaja (opero, univei-zo itd.).
Prof. Edvard Ravnikar, arhitekt