I» K O L E T A K E C JE I) K I. A V S K I LIST ZA MISLEČE f:ITATELJE PROLET AREC (iIhaíIo J h go* lovanake Socialfoiirne eie in Prosvetne ülatiiT OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU at. — NO. 1806. Im* Miter, Ott. «, IN7, »I Um mmI «Ifk* at Ckk«««. IN.. Ik* Act ol C on g r »m of Matth S. UT» CHICAGO. ILL., 22 APRILA (April 22), 1942. PublMied Weekly «t 2301 S. Uwrulule Ave. ....LETO—VOL. XXXV1L Slika predstavlja neki« na Tslkodni fronti msko ionsko, ki gloda, kako poiar uničuje sada je o.tnnko njenega doma. Kar ni uničila sovjetska armada na svojem umikanj« sadnje poletje, t« nato «ničile na svojem bog« nacijske ¿ete. Očividno bo vojna najk«jia a« vakodni fronti tudi v tem poletj«. Sovražniki demokracije znotraj Zed. držav Glasila unij in vodilni predstavniki AFL in CIO razgaljujejo denarne patriote, reakcionarce in iz-žemalce, ki so se pod masko patriotizma vrgli na delavce, da jih očrnijo in pa da jim odvzamejo vse socialne pridobitve. Pod masko patriotizma delujejo proti tujerod-cem m šikanirajo tudi take "sovražne", inozemce, ki niso tej deželi prav nič sovražni, pač pa so ji pripravljeni v vsakem oziru navdušeno služiti, samo če jih hoče razumeti in imeti v svojem varstvu. S kampanjo za amerikanizem so se reakaonar-ji v teh izjemnih razmerah vrgli tudi na tisk tuie-rodcev, češ, da izhaja med njimi mnogo protiame-riških, pro-hitlerskih listov Te zahteve pa prihajajo od takih ljudi, ki so hitlerizmu do 7. decembra sami najbolj pomagali s pobijanjem vse notranje in vranje politike predsednika Roosevelta in njegove administracije. Jasno je, da nastaneio v vsaki deželi, čim se zaplete v vojno, izjemne razmere A tu je vprršanje, čemu |e katera v vojni? Mi smo v vojni za zrušenje fašizma, a ameriški denarni patrioti in drugi reakcionarji si prizadevajo, da nam pod pretvezo vonih nujnosti potisnejo svoj fašizem v grlo Dobro je, do sto se vodstvi unij CIO in AFL v tei oposnosti za ljudske svobodščme prilično zbližala in nastopata skupno proti sovražnikom ljudskih pravic Etbin Kristan bo na vseslovanikem kongresu zastopnik naših ustanov Vseslovenski kongres, ki bo v Detroitu 25. in 26. aprila, bo pc mnenju mnogih jako važen. Nt razna priporočila iz Detroi-ta, o katerih j« bilo nekaj omenjenega v prejšnjem Proletar-cu, in na druga, je bil delegi-ran za zastopnika naiih usta* nov na tem zboru Etbin Kristan. V imenu SNPJ se ga udeleži Vincenc Cainkar. V lokalnem cdboru v Detroitu so med drugimi tudi ¿lani SNPJ in JSZ. Več o tem kongresu j« drugi in na četrti strani. BOJ PROTI UNIJAM DOBIVA VEČ IN VEČ IHTE S0VRA2NIKI DELAVSTVA VPIJEJO VENOMER O VAŽNOSTI POŽRTVOVALNOSTI VSEH. — "KARTE" ZA ODMERKE POSTANEJO KMALU ZNANE TUDI V TEJ DE2ELI. na Majska slavnost kluba Naprej JSZ bo 25. t. m. v Bartonu Klub Naprej mL 11 JSZ, s sedi žem v Bridgeportu, O., ki posluje v vzhodnem Ohiu, bo imel majsko slavnost v soboto 25. aprila pri J. Skoffu na Bartonu. čemu se vr&i tega dne in ne 1. ali 2. maja, je bilo pojasnjeno v dopisih. Delavstvo v vzhodnem Ohiu je vabljeno, da pride na to prireditev v čimvečjem Številu. = PRESOJANJA DOGODKOV Laval v načelstvu |.....'f****'** , « . • * . vlade nov poraz za Francijo Vojna prizadevanja se bodo! Delitev v odmerkih tudi na« dc želi bolj in bolj po- j Dmff0f kar ijudHtva naj-znala. Treba je delati, materi- ¡bolj ti<5e H0 restrilct-ije v do-jala se potrebuje ogromno, vse bavljanju potreben. Za vlado se mora ž uriti in vrh tega ima- nj dru,zeffa izhoda kot« ta, da mo Ae nalogo in obveznost po- č|mbwIj drasl^no postopa, a mahati -zaveznikom. naA sbtem pa je takf da b(xlo Važnost pospešenja produkcije j \ tem oziru najbolj priza-' deti tisti sloji, ki delajo. Nam- V oboroženih konfliktih da- reč ki resnično producirajo. Ne našnjih dni ni važna samo ar- tega ne on^ niti za še tak mada. zračna flota in mornari- denar če ne ^ itTiel posebne-ca. nego prav tako. čestokrat šo doVoljenja. Zvezne oblasti najbolj oni, ki producirajo za- 0,betaj0, da ne bo nikakršnih nJ°* pristranosti, da se bo postopalo Treba je ladij — bojnih in | z vsemi enako in če se to res prometnih. Treba je municije, t zgodi, bomo zadovoljni, ker bo-letal, oblek, hrane — o, £e ne- mo ipritrgavanja vsi enako plaketo drugih «tvari! čali. To je vzrok, čemu je bilo v Ta v°Jna se nam bo tudi v minulih mesecih, in ga je se, to- zaledju poznala veliko bolj ka-liko spora glede piače za nad- kor prejšnja zato. ker je to "to- • ure, o podaljšanju delavnika in ta,na" v°Jna- Nlhče ni 12 nJe 1Z" pa toliko zahtev za ukinjenje fronta Je vsepovsod — saj za čas vojne — vseh za- »n morja nas nič več toliko ne konov, ki se tičejo uravnavanja | hitijo kakor so nas v prejšnjih odnošajev med delodajalci in v<>jnah. de,aVci* Preskrbovanje potrebščin Problem se nerešen zaveznikom Zed. države so se zavzele Klub st. 1 JSZ vabi na prvomajski shod "CIGANSKI" POLITIKI. — PETAIN IGRA SVOJO VLOGO V KORIST HITLERJEVIM DIPLOMATIČNIM MANEVROM. — GRAJE ZOPER TAKTIKO AMERIŠKE VLADE A ko bi atentator, ki je streljal v Pierra l^avala dobro meril, bi bil prihranil življenje mnogim Francozom, ki ga bodo edaj izgubili, in Franciji pa sramotno ponižanje. Laval "ciganski lisjak" O Stojadinoviču in Cincarjoi Markoviou, ki sta Jugoslavijo prodala Hitlerju, so pravili, da >ploh nista Srba ncijo nekakšna nimtinska cigana. Francoz Pier chyju, ki ji je do minulega tedna načeljeval tudi faktično, ne samo na papirju, stari maršal Henri Philippe Petain, za totalno sodelovanje s tretjim raj-hom, je znano. Hitler je Petai-nu urinil že v prvi kabinet svojega "kvizlinga" Lavala. a ko je Petain uvidel, kam ga tira in vso Francijo z njim, je postal za hip odločen in Laval je moral ven iz vlade. Vsa Francija, razen reakcije in drugih faši- OfiUmm podmornice delajo nagemu pomorskemu prometu, ] veliko škodo. Zavarovalnice ao j za potopljene ladje plačale do začetka aprila okrog jonov dolarjev >^awafovmliune. Precej ladij je tyk> ^ezanaro-vanih. Vsega skupaj je bilo potopljenih ob ameriškem atlantskem obrežju okrog 140 ladij. Lastniki dobe svoje v gotovini. Blfrzo tisoč delavcev na te)f la-! djah in mornarjev je šlo z njimi na dno in nad tisoč je pogrešanih. Delavci torej vendarle nekaj (prepevajo in gonja proti njim je neupravičena v vsakem oziru. Oni riskirajo življenja za zmago. Tudi če so zavarovani, jim to osebno ne more koristiti. Proti pomor&čakom je bilo v zadnjih par letih nič koliko strupene gonje, a se je izkazalo, da so to možje na svojem mestu. Tvegajo vse, kar imajo. re Laval pa tudi izgleda kak Dr *t0v je pozdravila Pctainor na- pravi cigan. Ko se je vršila obravnava v Kioniu. bi zaslužil biti na zatožni klopi judež Laval, ne pa i «con Blum in Bdouard Dala-dier. A ta dva sta bila poslana nazaj v zapor, Laval pa je s Hitlerjevo pomočjo poatal "po-iflavnik" poražene, pogažene, prej tako mogočne, ponosne francoske republike. Hitlerjev diplomatični triumf To, da je Nemčija poskušala pridobiti francosko vlado v VI- .......»a»esa tea A i MAJSKE 1*111 KEIIITVE Vihodni Ohio.—Majska slavna kluba Naprej M. 11 JSZ v soboto 25. aprila pri J. Skoffu na Bartonu, Ohio. Chicago.—Prvomajski shod kluba st. 1 Jaz v petek 1. maja °l> H. zvečer v Slov. del. centru. Springfield, III. — Majska '•avnfnt kluba št. 47 JSZ v so- ,,ot'> 2. maja v Slovenskem do- BMI. stop. Ne pa kajpada Hitler. A Hitler, ki na ljudsko psihologijo v kritičnih dneh veliko da, se je potuhnil in čakal. Predvsem je zahteval, da mora Lavala naslediti kdo, ki je bil že pred vojno nasprotnik Anglije in pristaš zveze z Nemčijo. Tako je bil v vlado v Vichyju pokltean za pod premier ja admiral Darían, ki je bil nasprotnik Angležev že od poprej, vendar pa ga javnost ni smatrala za Hitlerjevega zaupnika. (Nadaljevanje na 5. strani.) •¡nur Ameriška produkcija v vojne namtne brzi, da se je čuditi. Kazni "apizarji", ki jo kritizirajo vsled "počasnosti", so jo pred 7. decembrom na vso moč ovirali. A še vseeno se ujedajo Upanje ljudstva s tem, da si |iri- i zadeva živila enakomerno de-J iti. Podžu pan merita May-schoss, Kari Sautmann, ki ob enem obratuje restavracijo, se je preigrešil s tem, da je nekaterim gostom dal več kot ipa po postavi določene porcije. Bil je obsojen v smrt, njegova pomočnica Anna Marten, ki je določevala odmerke, pa je dobila 15 let zaporne kazni. V Nemčiji smatrajo, da je vlada pravična, ker kaznuje kršilce. Ven-dah pa so take kazni dokaz, da gre Hitlerjevemu tretjemu raj-hu vzlic ropanju za živila silno trda. * Poljaki, ki so «e zbrali po svojem beffu večinoma v Angliji in v angleških posestih Afri ke, so si organizirali močno armado, ki šteje po virih iz Londona že kakih dve sto tisoč mož. Vrh tega je poljski premier Sikorski sklenil s sovjetsko vlado v Moskvi pogodbo, da se zdrave, sposobne moške Poljake, ki jih je sovjetska Armada v invaziji leta 1939 vzela v ujetništvo, osvobodi in se jih organizira v armado, da se bori na ruski fronti proti nacijem. Ta armada Poljakov je postala že letos Angliji in Rusiji v veliko pomoč. Na Kinakem je bil izdan dekret, da si sme po 1. maju vsaka odraščena oseba kupiti samo pol funta mesa na mesec. Pol (Nadaljevanje na 3. strani.) l>roi*t.' Vlada išče,podatke o delovnih poklicih registrirancev Vsi od 20. do 44. leta starosti. ki so se registrirali za vojaško službo, dobe Hi mnogi so že dobili pole, na katerih so vprašanja o njihovih sposobnostih in skušnjah pri delu. Polo z odgovori je treba vrniti nabornemu uradu najpozneje v 10. dneh po prejemu. Sovin koncert bo v nedeljo 3. maja Slovencem v Chicagu in okolici se nudi priložnost Čuti lepo slovensko petje v nedeljo 3. maja v dvorani SNPJ, kjer priredi svoj pomladanski koncert mešan pevski zbor "Sava". Tudi v Springfieldu bodo praznovali Prvi maj Klub M. 47 JSZ v Springfieldu, 111., se že od (postanka drži običaja, da ima k praznovanju mednarodnega delavskega praznika prireditev in shod. Imel jo bo tudi letos. Vi*i »e v soboto 2. maja v Slovenskem domu. soglasja in pridobiti unije, da obljubile dati vso možno bi kaj popustile, mu nI uspelo.1 irmotno in oboroženo pomoč Krive temu pa niso unije, nego vsem, ki so z nami. To pa je ta-pkitokracija, ki hoče pod ma- ko ogromna naloga, da jo bo sko vojnih nujnosti upreči de- meriško ljudstvo le polagoma lavce kakor vole in jih gnati v zapopadlo. Pritrgavanja in ah produkciji brez prizanašanja ža"ja življenjskega merila bo-in neoziraje se na njihovo <*° ljudstvo te dežele opozorila, -dravje. H<*m pov/ate^ v na: v kakšnem položaju smo.. In * '.tanje h.zm*re, kViM? ijln j^^cfil^^ashln^tonu pravi, da dolgost delavnika in meZ po- J* tdneomaj začetek. Ker je sovražnik mogočen, in Dasi si je predsednik Roose velt prizadeval ublažiti ta ne- zmagati v tej vojni. V ta namen oudno določalo, neoziraje se . . u „ na njihove potrebe, na higieno ;<^b,ene,m imel v prvih tednih in na splošne koristi te dežtle. ^jpe tse prednosti v vojeva-Toriji v kongresu in senatu rtijn »n zmagoval, b<» treba toli- venomer vztrajajo, ,da s* mora ^ 86 prizadevanja unij zn zaprto de- ** ^ bl!a n* prizadevanja unij zn zapr iavnico if.re-poveilati, in sicer na tak način, da naj unije "for .he duration" enostavno prenehajo. Niti eden rzmed teh poslancev pa ni predlagal, da naj jj*to velja tudi za trgovske komore, zveze bankirjev in za Hieljito, pripravljeno. Vsakdo sedaj razume, da je bila Nemčija, kakor Japonska, do potankosti organizirana za napade, zavezniki pa so se gnjavili med seboj, in na znotraj svojih dežel na način, ki je služil osteč4aja Ju«o»low.n»k* D«Uvtk« T»k*wa« Drvik«, Ckiaat«, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah xa celo leto $3.0Q; ta pol leta <1.71; u ¿eVft leU |1.Q0. Inozemstvo: za celo leto $3.$0; za pol let« $2.00. ' V«i rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne za priobtitev v številki tekoc«ja tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................. Business Manager ........._____... .............................Frank Zaits _____________________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 13.00; Six Months $1.75; Three Months $lTouT Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ll.L Telephone: ROCKWELL 2864 Vseslovanski kongres V tej vojni so vsi slovanski narodi, razen Rusov, padli v podjarmljenje. Hitler prisega, da bo do konca tega leta zavladal tudi v Rusiji. Ukrajinci (Rusini), Belorusi, Poljaki, Srbi, Slovenci in Hrvati so bili podjarmljeni šiloma. Čehi so bili žrtvovani. Takratni vladi Anglije in Francije sta jih radi "ljubega miru" dale Hitlerju v žrelo. Slovaki so bili izdani od svojih voditeljev. Bolgarijo mu je dala vladajoča klika s kraljem Borisom na čelu. Hrvate mu potiska "poglavnik" Ante Pavelič. Hitler si je dobil "Quisiinge" tudi v Srbiji in na češkem. . S Poljaki, Srbi, Ukrajinci in Slovenci postopa Hitler najbolj brutalno. Le Zidom se še hujše (godi kakor njim. Čehe potujču-je sistematično, Slovence šiloma, Poljake uničuje, socializirano Ukrajino pa je proglasil za svoj grunt in jo naseljuje s svojimi ljudmi. , Tak je položaj Slovanov sedaj. , Spremenjen na tooljse bo edino, ako aaveaniki zmagajo?"" V ta namen — v pomoč zaveznikov — je sklican v Detroit kongres predstavnikov, ameriških Slovanov. Sklicatelji pravijo, da »vezna vlada odobrava njihno akcijo. V vojnih naporih je treba ljudi, ki delajo navdušeno. V ameriški tecfcki industriji, ki je sedaj vsa uposlena^v vojne namene, je nad 50 odstotkov delavcev slovanskega pokolenja,' Navajeni so delati tetko in bodo storili vse v svcji moči za uspeh te dežele v sedanjem konfliktu, pa če se vrši kak kongres ali ne. » Sklicatelji to vedo. !2ele pa s tem zborovanjem predočiti ameriški javnosti, dd je tu masa slovanskih delavcev, ki j^ pri najtežjih delih in da so po svojem nagnjenju vsi zvesti tej deželi. Sabotaž nikov bi med njimi zaman iskal. Drugič, manifestacijo v Detroitu so tako aranžirali, da bo v nji poleg veličine Zed. držav predstavljena Rusija za glavno borilko zoper hit-lerizem. In tretjič, da bo ta manifestacija apel na ameriško javnost, naj bo težnjam slovanskih narodov naklonjena, ko vojna konča. Kajti kakor v prejšnji vojni, bodo meje tudi v sedanji določevale velesile, ki izidejo zmagovito iz borbe. V ozadju akcije za sklicanje vseslovanskega kongresa so komunisti. Ali še bolj točno rečeno, kominterna. Njihova taktika sedaj glede nacionalizma in posebno glede panslavrz-ma je popolnoma drugačna kot pa je bila do Hitlerjevega upada v Sovjetsko Unijo. Slovani v Evropi so človeška gmota, ki Hitlerja iahko ugonobi, ali pa mu resignirano služi in se pretvori v "nemški gnoj". Sovjetska vlada se je vsled tega že lansko leto odločila obnoviti ¡panslavizem, z gesli za svobodo narodov. Pred prejšnjo vojno ga je gojila carjeva vlada, seveda zgolj v svoje imperialistične namene. Vendar pa je vtzlic temu imel v Srbiji, črni gori, in med Čehi, veliko zaslombo. Med Poljaki nikakršne, ker jih j? carjeva vlada zatirala. Med Bolgari jo je imel precej, toda vladajoča kasta je bila pronemška, z izjemo kratkotrajnega revolucionarnega agrarnega režima, ki je nastal po vojni, pa so ga prejšnji vlastodržci kmalu potisnili na stran in zadušili v krvi. Med Slovenci so bili rusofili le nekateri liberalci, a za rusko književnost so se ogreli vsi sloji in politične smeri slovenskega naroda, posebno še inteligenti in pa socialisti. Slovanski socialisti -vsepovsod so imeli do Rusije toplo nagnjenje in prav radi tega so ruskim revolucionarjem pomagali kolikor največ ao mogli. Panslavizem je umetna rzmalidba. Petrolgrad, ki ga je negoval, je imel z njim reakcionarne, zgolj sebične namene. Moskva, ki ga je sedaj obnovila — tam sta se vršila po lanskem 22. juniju le dva vaeslovanska kongresa — pa ga uporablja v edini namen, poraziti Hitlerja. Namen je torej dober in Slovanom moče le koristiti, ne samo Slovanom, nego vsemu svetu. Poznavalci odnoAajev med Slovani vedo, da je tudi sedanji novi panslavizem umetna stvar. Je pa možnost, da postane pristno blago, kadar se odstranijo vzroki za nesoglasja. Slovanski narodi po mnenju Nemcev niso "kulturni", nego le nekakšen "manur", ali po Cankarjevo, za hlapce rojeni ljudje. Temu napačnemu nemškemu naziranju so sami krivi, oziroma vsi Slovani skupaj. Pred prejšnjo vojno, pa tudi še potem do te vojne, so Poljaki sovražili Rusijo bolj kakor Nemčijo. Avstro-Ogrsko so do njenega razpada smatrali za svojo zaftčitnico, čeprav je ščitila le poljsko plemstvo v Galiciji in v Bukovini, ki je r®žemalo narod. Čehi in Poljaki si bas radi Rusije niso bili nikoli v prijateljstvu. Tuji, nesiovamiki elementi so vedno znali obdržati pregra-jo med Bolgari in Srbi. In kakšni ao odnošaji med Hrvati in Srbi, je tudi dobro znano. Ne le kakšni so tam, nego kakšna napetost je med njimi celo v Ameriki. Vseslovanski kongres v Detroitu teh hib ne bo mogel, niti JOSKO OVEN: RAZGOVORI Downtown New York ponori, ko jo razsvetljen. Poleg te «mo prejeli oliko enake velikosti istega dela new* yorskega mesta ob aatemnitvi. Ne prikasuje drugega kakor temo. Zatemnevanja ali blackout je v New Yorku od časa do caoa redna vaja, ker jo možno, da ga bodo Hitlerjevi letalci okuoali prej alf olej napasti. Ako je mesto razsvetljeno, g« vidijo kakor na dlani. Zatemnjen pa jim isgine izpred oči. r* * Pomagajmo vsem, ki so v borbi z osiščem Sijajna borba Sovjetske Unije vredna podpore * vsega zavednega delavstva Izredni občni zbor Slovenskega del. centra Chicago. — Na dan seje kluba št. 1 JSZ «e ob enem vrti izredni občni zbor Slovenskega I delavskega centra, v edinem j namenu, da izbere na me^to direktorja Oscarja Godina, ki jo bil tajnik te ustanove, novega članf. i ^ Začasno upravlja ta posel i Charles Pogorelec. Vsak član kluba, ki bo navzoč na tej seji, bo upravičen oddati toliko glasov, kolikor bo nanj prišlo klubovih delnic. Dalje seveda posamezni delničarji in pooblaščenci. Ta izredni občni zbor se vrši y petek 24. aprila v Slov. d si. Izjava Jugoslovanske socialistične zveze Sa redni seji eksekutive JSZ ter drugih njenih odsekov dne S. aprila se je med drugim razpravljalo tudi o raznih akcijah v pomoč zavezniškim deželam, med njimi o relifnih odborih, ki delujejo za Sovjetsko Unijo, Jug sla vi jo. Kitajsko in o zbiranju prispevkov v sklad ameriškega Rdečega kriza. V tej razpravi je bilo sklenjeno, da se izvoli odbor treh, ki naj posebno z oziroin na akcijo za ruski in jugoslovanski relif, ter ameriški Rdeči križ, sestavi v imenu JSZ posebno jfjfttfo, ki bo naše le prej določeno stališče označila z ozirom na sedanjt po- centru. Predsedoval mu bo Fr do zbili Nemce. Dcbro vedo, da lozaj. Poitblaščeni odsek je na to sestavil sledečo izjavo: , Alesh, pojasnilo, čemu je skli- HitJer napel vse sile v pri- can, pa bosta dala Charles Po- hednjih par mejecih in da bo gorelec in Frank Zaitz. — Od- > "Jih armada morala zdržati ti- L&val je zopet na krmilu. V resnici, tragični dogodki odigravajo na Francoskem. Pe-tain, na katerega so toliko računali naši politiki — in kateri ni bil nikdar nič drugega kot faširtirni rojalift, je poklical pvojega oprodo v vlado» Skoraj enako kot pred leti v Nemčiji Hindenburg — Hitlerja. Za zaveznike to ne pomeni nič dobrega. Že tako obložena zaveznika flotila bo imela še fran-j coiiko na grbi. Da bo Laval pro-I dal Francijo Hitlerju, ni nobenega dvoma. Sodrga, katera je na vladi v Vichyju, dobro ve, da če pade Hitler, je ne samo njih vlade kpnec — ampak usoda. katera jih čaka, ne bo pri-i« na. Francoski narod ne bo ]x zabil svojih izdajalcev. * Staffonc^ Criipps je na poti domov. Njegova misija ni uspela — pa saj je menda že sam v začetku vedel, da ne bo uspel. Bil je mnogo prepozen in pa čas je bil prekratek. Kakšna bo usoda Indije, ne more napovedati nikdo. Nehrp pravi, da lahko postavi tfto milijonov vojakov na noge, kar se mi zdi isto tako pretirano, kot je bil govor sodr. MirosaviovCča na zboru JSZ leta 1916 v Chicagu, ko je rekel* da Proletarec lahko doibi dvajset tisoč naročnikov. Besede v trenutku navdušenja so silno lahke in dostikrat — brez pvmena. Ofenzive Rusi imajo še vedno inicijati-vo v svojih rokah. Od enajstega marca so sklatili z zraka 1,103 nemških letal — z izgubo 314 ovčjih. Glavno pa je, da so v Ru; iji trdno prepričani, da bo- JSZ Z OZIROM NA RELIFNE AKCIJE To, da je naše »tališče glede sedanje svetovne borbe popolnoma s zavezniki, je znano, ker je takšno od p oče tka. Smo m Naše »tališče napram tej ve-liqi ljudski državi je bilo vedno tolerantno in objektivno. Takšno je tudi sedaj. Tudi glede Jugoslavije je na- bor S DC. 1M ukini. ruskim in angleškim, ki se je za poraz hitleris-ma na jod ločne jše zavzelo. Stališče JSZ, sprejeto na XII. rednem zboru leta 1940 v Cle-velandu je, da stojimo na stra- sti grozni navali kadar pride. Kar se Amerike tiče, smo pre-¡cej ktadaj a pošiljanjem orožja sivi Rusijo, ampak pravitjo, da ae | je zadnje čase tudi t» precej i > f <({ k - v , i ni Nadi voiski se se vodno drže, Dne 3. maja bo v Chicagu še stališče določeno in je znano. ¿Qn slovenske pesmi; { delavstvom vseh dežel, posebno Smo in delujemo, da se ji da . /.boliMaki pomoč v vsakem oziru. in Won. Chicago. »• — Nič ft« Ve, dno. 4» «» ¡o po «a»ci preur.- koliko «ioVenAih P-wKrih 7.bo- , ' ™ r. c di v reuučno .»obodno, demo- «v bo do konca vdjnt mojfoie « u> Corregi- kr.tično dri.ro, x obliko. » k. «hraniti. Tcrej p.«oiajfno nji- ? teri bodo Slovonci «.ko kot hove koncerte dokler jiti ima- "»hkonajvmv, ,^c.ca Ijod., ie , . .. .. . - m.» ' * nt» odločnost ta posrum v njih drugI narodi v nji avtonomni, z mo- , . ¡h ni v«h onih ki - bili ietedai v~mi pravicami in dolino.»™. ^ ^ ^t^im"?^ ^ v Burmi Se bliža h kon- aktivno udeleioni v borbi Sodrugi, mini vemo kj. j. ~ ";laJa^kno^rUeJ Japonci bo J o gospodarji ne por napadalce. na. pro«tor. Delavstvo Amen- i J a" nl'iJ;1'. 1>r 1 Mmo cljnih vreleev .. deže_ Od lanakega decembra v ke. Ru.ije, Anglije. Kitajce in koncert soc' P*v>*' ^ vojni tudi Zed. države. Bile so milijone zasužnjenih naših bra-'%& napadene in vojno »o jim tik po japonski invaziji na ameriške in zavezniške teritorije napovedale vse vodilne države fašističnega osišča. Ameriško delavstvo ve, da je njegova dolžnost in njemu v korist pomagati vladi v vseh njenih prizadevanjih za zlom fašističnih velesil in fašizma, in v ta namen pomagati v industriji, na poljih in kjerkoli drugod je potrebno, v armadi in v deželni obrambi (home de-fense). Dalje v financiranju te berbe z nakupovanjem vladnih radolžnic. Kajti to je totalna vojna in mahteva totalno mobilizacijo, ako hočejo zmagati Brez zmage padamo vri v fašizem. Vsled tega je potrebno in je naša naloga, da pomagamo tam kjer bi pomoč največ izdala. Potrebe v ta namen so valike v raznih krajih sveta. Da se jim čimbolj zadosti, delujejo razni odbori za pospešenje relifnih akcij, ki zbirajo materijalna in gmotna sredstva za ameriški Rdeči križ, in za ruski, jugoslovanski in za kitajski civilni relif. Za Rusijo, proti kateri je Hitler mobiliziral skoro vso Evropo —- tej Rusiji, ki «t nadčloveško bori z najpopolnejšo vojno mašmo, kar jih je še videl svet, vsa naša pomoč, vse naše simpatije I tov v centralni in vzhodni Evropi je z nami. Naš cilj sedaj je ZRU4ENJE fašizma. Delujmo za ta smoter. Torej vsi na delo, da pomagamo preprečiti skupno z ostalim delavstvom mrk svobode in iz-vojujemo človeštvu srečno bodočnost. Za posebni odbor JSZ, JOŠKO OVEN, FRANK S. TAUCHAR, ANGELA ZAITZ. ^Vtopnice v predprodaji so po 40c in pri blagajni pa bodo dajm več. Nabavite si jih torej čjmprej, da jih dobite po. znižani ceni. Dobite jih lahko pri članih in članicah z/bora in kluba, in v Slov. del. centru. Spored bo pester, kot običajno na Savinih koncertih. Torej v nedeljo 3. maja pridite ob 3. popoldne v dvorano SNPJ in povabite na ta koncert tudi prijatelje in znance. P. O. Majski Glas Do ¿arinje sobote »mo prejeli za Majski Gl»a i« slcdcčs naročila od naših druitev, klubov JSZ in posameznikov: Frank Cvetan, Tire Hill, Pa., 13*6 istisov; p« 100 iztiaov: Loui* Barbarich, Milwaukee, Wis., in klub it. 114 JSZ, Dstrott, Mich.; oldanslki list, ki se je ogreval za osi&če, v velikem mestu Sao Paulu. Brazilija nadaljuje delo iztrebljanja osi£č-nih elementov. Vladni propagandni tiskovni oddelek je ustavil v Sao Paulu list "A Platea", nacijsko glasilo, tiskano v portugalščini, ker je Se nadalje kazaJ tendenc»), ki je bila očividno naklonjena otii&u. V južnih državah Parani in Santa Catarini so bili prijeti nemfcki in avstrijuki vohuni, a državna policija je zaseda ve£ kakor dve toni nacijske propagande. irh ne bo .«kusal odpraviti. So to pač posledice starih 7.mot in tradicij, in vzelo bo dolgo, predno se iztrebi druga -za druigo. Tudi lahko resnici na ljubo priznamo, da bo na tem kongresu mnoigo takih, ki niso dejansko &a slogo med slovanskimi narodi Ae nikoli ničesar storili, pač pa jo podirali. Dalje bodo tu politiki, ki poznajo le sebe in vse kar store, delajo sebi v korist. V dveh dneh zbor ne bo mogel biti drugega kot manifestacija za zmago nad Hitlerjem in v tem oziru bo uspeh. Za razpravo o ureditvi slovanskih dežel po vojni pa ne bo imel časa. Vrh tega državni in juetteni oddelek zvezne vlade želita, da se s takimi problemi črmmanj ukvarja. Vseeno, poskus je sitorjen in morda se kaj koristnega izcimi iz tega. PRISPEVKI ZA RUSKI RELIF Druftvo Orel it. 21 SNPJ, Pueblo, Colo., je prispevalo v sklad ruske pomožne akcije $25 in med člani pa se je nabralo $11.50, skupaj $36.50, Vsoto je poslal društveni tajnik Frank Pechnik. Hvala društvu in posameznikom. Josko Oven. direktor akcije za ruski relif. li, ampaJc kavčuiga v Maleji in neštetega bogastva na Javi. In vse to v par mesecih. Mislim, da jih Nemci zavidajo. Malo o knjigah in umetnosti Zadnjo soboto sem »topil v naš "Art Institute". Tu imajo te od zadnjega meseca razstavo ns&i okolični in čikaški u-metniki. Razstava, katera vsebuje slike, kipe in lesoreze, je begata in zelo zanimiva. Spodaj na desni strani, takoj ob vhodu je razstava slik mehiških umetnikov, katerim prednjači eno najboljših del Clementa Orozca — "Zapata". Slika, katera je simbolična, ima nekaj silnega na sebi. Vsakdo, ki le malo pozna revolucionarno zigodovino Mehike, ve kakšno vlogo je igral Emili ano Zapata. Danes je že postal skoro legendama oseba, čeprav je komaj minula deka-da od njegove smrti. "Tierra y Libertad" (Zemlja in svoboda) je bilo njegovo ge»lo. Besede in bistvo, to oboje je tako tesno povezano, da je nemogoče raz-vezati drugo od drugega. In danes stoji njegova senca na belem konju in izpodriva vse druge v Mehiki. Orooco je naslikal grupo treh, kateri na pod kleče pol irtoje formirajo veliko drko "X*1. In «adaj i«toji mračen, resen, z velikim sombrerom pokrit Zapata. Med drugimi so razstavljena razna dela kot Dicga Rivera, Alfero Siiguero«, Montenegro itd. « Zadnjič sem omenil raane knjige, katere so izdle zadnje čase, od kar je Rusija v vojni. V večini so vam mogoče znane. Gna, katera se danes najbolj Čita in je že od januarja na "Best sellers" listi, je Daviea-ova "Mission to Moscow." Knjiga, o kateri se je že veliko pisalo, bi morala biti v h Mi vsakega, ki hoče poznati raamere kakrAne so bile v Rusiji med Utom 1937-38. J osa p h E. Ua-viei je bil ameriiki pu/an k v Me kvi in kot tak imel dovolj prilike ogledati sovjetsko Uu.ii-jo cd bliiiu. In da je to tudi st > ril, vidiâ iz njeyavih dokumentov v tej knj gi. Da vies, kateri je milijonar in kot sam seba na-7 '»va, kapitalist, je bil eden tistih ma le številnih ljudi, ki so napovedali, da bo Rusija s svojo obranr.jo iznenadiîa svet. Danes je zelo aktiven pri ruskem relifu. Drutfa zelo zanimiva knjigi, katero bi jaz zelo priporočat, je Maurice Hindu ¿a "Hitler Cannot Conquer Russia". Knjiga je izšla zadnjega oktobra. Ali v svojem optimizmu in rea lizmu popolnoma odgovarja sedanjosti. V. tej knjigi je avtor zlbral toliko gradiva in tako prepričevalno dokazal, zakaj je Sovjetska Rusija drugačna kot pa na primer Francija ali druge dežele in zakaj je Hitter ne bo nikdar podvrgel, da prepriča tudi najbolj zakrknjenega proti-Rusa. Knjiga stane $2. Zelo interesantna je tudi John CaLdweLla knjiga "All-out on the Road to Smolensk." Avtor in njegova žena sta se nahajala v Rusiji junija ob času Hitlerjevega napada. Tu je opis aktualne vojne kot jo je videl ameriški opazovalec. Knjiga stane $2.50, in je vredna, da jo človek prečita. Zatem je "Voice of Fighting Rus?ia." To je zbirka raznih poročil z ruske fronte. Pisana v zelo preprostem slogu in je zanimiva v tem, ker kaže ruskega vojaka takega, kot je. Stane $3.00. - Prosli teden sem videl film "Sovjetska mornarica". Fotografija je bila izborna, ali na človeka ne napravi posfrbpega vtisa.; Filmi je bil vzet v Odepi in to pred vojno. Zelo zanimiva je pa bila slika "Obrane Mo-ftkve". To je resnična slika vojne, katera napravi na človeka siien vtis. , (( Ogledal sem tudi tako zvani "One .Jfan Sh^w," anM-faèistie-nih kartunov in alik< katere kna raizstavljene William Gropper v Benjamin Galleries na 154. E. Superior st.. v iestem nadstropju. Vstojunfcu-a je 28c, kateri so za v pomoč spanskim beguncem; William Gropper je poleg Art Younga,. John Qrotha in Georg Grosza eden najmočnejših antifašističnih satirikov. Kdor mi ne veruje, naj si ogleda to razstavo, katera je odprta do 26. aprila. To priporočam vsakomur. K ruskemu relifu sta zadnje čase prispevala Rose Sajovec deset dolarjev in Joseph Dra-sler en dolar. Iskrena hvala. (Prispevki iz Puebla so omenjanj ua drugem mestu.) Drugače pa ne sliàim veliko fcd naših »odrugov po deželi. Finci, tu rojeni in priseljenci, so zbrali tisoče dolarjev za ru-pki relif in mi Slovenci molci-'ino. Ali je nas v resnici zastru pila iprotirurka propaganda?! Če hočemo pomagati svojim ljudem v domovini, pomagajmo Sovjetski Rusiji, njenemu prebivalstvu, ker njih orožje in kri bosta največ pripomogla za osvoboditev ngftega rojstnega kraja. Tole mi ne gre v glavo? čemu delavci glasujejo nsj-rajie sa take poslance, ki jim niti plač ne privoičijo, to mi ni-kakor ne gre v glavo! IGNAZIO SILÖNE: LISJAK IN ŠPIJON (Nadaljevanje in konec.) pobegne! — mask. Daniele je sklenil, da ne bo i odgovora ni dobila. Vrata, so ! bila zaklenjena. Silvia je bila | prepričana, da ne je zirodila nesreča. zato je začela klicati, da je v «a družina prihitela. Daniele je vdrl v r"bo. Gos»ta ni bila i i v njej. Po tolja je bila nedo- i itaknjena. Kovčegi so izginili. — (kišel je, ne da bi se bil poslovil — je pristavila Luisa. I — 2e sinoči je odšel — je je dejal Berga m ouL Ko je naslednji dan Daniele il. da prihaja Agastino. . .. BP M? r rir;; ^ 1 prtpi roke, dostavil: — To pot nam vsaj ne bo ušel! . . . — Kaj pa hočeš s tem reči? — jra je vprašal Daniele, ki se mu je čelo pomračilo. — Hočem samo reči, da nam t<• pot ne bo ušel! . . . — Ti se pač šališ? — je od- j vrnil Daniele s takim glasom, da mu je Bergamask prisluhnil. — Li jak je v pasti. Ali ga naj pustimo uiti? . . . Sedaj imamo končno brez vsakega truda v rokah enega izmed ti-, .stih. ki ubijajo v Italiji po je-, ca h in po kaznenskih otokih naše ljudi. yi sedaj naj pusti-1 mo, da nam pobegne? ... je vzkipel Agostino. — V moji hiši je; moj gost je I __ je mirno odvrnil Daniele. — Spijon! — je siknil Agostino. — Bil je špijon, sedaj je post! — je z j»stim mirom odljo-\oril Qj*rtPie. — Ko je umiral, je poprosil, naj ga sprejmemo v naši hiši. Ozdravel je pri meni .. . Agostino ni zaupal svojim ušesom. — Čemu ti pomisleki? Saj ves. s kakšnimi sredstvi se fašisti bore proti nam, veš, da ne poznajo nikakršnih moralnih pomislekov pokazala na posteljo. Z dvema skokoma je bil Daniele v drugem nadstropju in takoj nato to ženske zaslišale, kako je jezno zakričal: _ Tat! . . . l^opov! . . . Izdajalec! . . . Odnesel mi je *se paipirje! — Tako je divjal Daniele, zadet do smrti. Ženske so odhitele navzgor. Vsa sobica je bila v neredu. Predali so ležali tpreobrnjeni na tleh. Tedaj se je prikazal Agostino. Ničesar še ni vedel, pa je bil vkljub temu bled in razburjen. I la otročička. Daniele jo je nameraval z ženo in hčerko obiskati.' Luisa in Okrevajoči sta o-stala sama doma. — Že več tednov si pri nas in si nisi niti naše hiše prav ogledal — je dejalo dekle ta- j kozvanemu inženjerju. — To se je zgodilo samo zato, ker sem ves čas ležal v postelji — je odvrnil. Luisa mu je razkaizala vse: shrambo, ki so bili v njej krompir, čebula, sadje rn orodje za delo na vrtu. V prvem nadstropju ga je peljala v svojo sobo, ki je v njej začasno spala tudi Silvija. Gostovo pozornost je zbudila tu na steno pribita in z dvema rdečima patpirnatima nageljema okrašena fotografija. — Kdo je to? — Matteoti! .1 Gost je sedel na stol. ce\ — Kdo pa je Matteoti? — čez dan v Švico I zvečer vračajo v _ Sinoči — mu je dejal I)a- * •kupno niele, — je špijon pobegnil in je v naši odsotnosti vzel s sabo mnogo mojih papirjev, med |9Vi j0 «vttraUki vojni miniiltr F. M. Ford«, ko pospravlja ameriška vojaka. «v«tra!iko armado preprečijo japonsko in vasi jo. Prišlo jih mnogo. da pa je prosto nogo opirala ob in krivila hrbet. Ko je za- njimi vse o prometu preko me- J>azj| |jsjak, da prihaja človek, je . . . Treba je. ne da bi mi- je za^el divje skakati na desno nuto izgubili, obvestiti vse pri- ¡n |evo ¿etprav ga je veriga, ki zadete ... j je bila z njo pa*t pritrjena, mo- — Davi — je odgovoril Ago- ¿no ovjrala. ie vnrašal. stino — so prijeli na postaji v — Končno! — je z divjim J ^ i I ...___i -L_____..„bil. I . ,_____I r,____ GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES P0G0RELEC Mnogi naši sod rug i in somišljeniki so an i zadnje tedne iz- Luinu dvajset sezonskih delay- glasom'zahropel Daniele. Zgra-, redno aktivni pri zbiranju o- lr« üi/>ur t wt u Wi nrihii ia io 1 i. m : ~ — ...»L,;».,» - b; l.ilu r»a_ _i________ __ ^ i___ ___ je vprašal nato. In sicer tiste, ki prihajajo na delo in se Italijo! . . . bil je za sekiro, ki je bila na- glasov iza Majski Glas, in reči — To je bil mož. ki je branil 1 Silvia je brezdušno zrla v očeta reveže in so ga fašisti zato ubili in Agostina, kakor bi bilo vse — je odvrnilo dekletce. — Ali si ti antifa&istinja? ... — Seveda! . . . — In Silvia tudi? . . . — Bolj ko jaz . . . — In oče tudi? . . . — Bolj ko mi vsi ... Ne z besedami, nego iz dejanjem. — Potem je Luisa raz kazala gostu še drU?o nadstropje. — To je soba staršev . . . — In tam, kaj je to? — je vprašal gost in pokazal na vrata. — Tu je vstop prepovedan to izmišljeno, kakor bi bil to samo teater. — Ne, ne — je začela stokati — V«e to ni res! . . . Vse to je samo šala! Agostino, za božjo voljo mi reci, da ni res!... I slonjena ob kokošnjak, in je s silnimi udarci tolkel po živali, I kakor bi mu šlo za posekan je hrasta. Tolkel jo je po glavi, po hrbtu, po trebuhu, po no-/ah, zmeraj znova, kakor norec. Tolkel je po lisjaku*še potem. ko je bila žival že docela razkosana, ko je bila že zmleta v krvavo gmoto. Oče ne^ dovoli. Tam je Pozno zvečer se je Daniele vrnil. Mati Filomena in Luisa sta sedeli ob kaminu, Silvia je čepela na zaboju, prav v ozadju Vem — je odgovoril Da- j mnogo ipapirjev in ne mara. da temne kuhinje. — in zato tudi nisem fa^ bi kdo . . . Luiaa in — že na vse zgodaj — gost *te se vrnila na vrt. Pol ure je rekel Daniele pod kuhinjski- je hodil mož po vrtni stezi sem mi vrati — so zgrabili naše ti- in tja. ^em in tja. Potem je od- hotapce. Opoldne so zaplenili ločno stopil k Luisi in dejal: zbirko knjig v Brissagu. Poh- _ Ali bi nesla brzojavko na cija je bila pri Caterini. Zdi se, pošto? , . . Dal je dekletu be- da je Agostino aretiran in bo sedilo ter denar in pristavil: T» ♦»* A,i ^ — Truden sem. grem takoj fipat . . . Daniele je stisnil zobe: — Takoj moramo premisliti, r - L|,,kn «f 1 1^7 kako rešiti tiste, ki jih špijon Sc»° k,ub° $t 1 še ni utegnil zgrabiti! — Z Agostinom sta hitro odšla. - ^ y gnr Nr spjj ^ moramo, ne z majhnim ponosom, da je bilo to delo letos uspešnejše kot smo pričakovali. Razume se, da niso bili vsi naši | »pevke za aktivni delavci zainteresirani 111 JSZ. pri zbiranju « glasov za Majski Glas, kajti mnogi si rezervirajo to delo za našo jesensko publikacijo — Ameriški družinski koledar. In kdo bi jim zameril? lt^ dvakrat ali celo večkrat na leto okrog za oglasi ni noben 20 naročnin na list, od katerih je bilo 6 novih. Le tako naprej Tone! Joseph Snoy iz Bridgeporta, O., je poslal naročilo za Majski Glas, še 3 oglase zanj in naročil še en koledar ter poslal pri-klub "Naprej" št. Chicago. III. — V petek 24. špas. Torej naše aktivnosti zad-aprila bo redna seja kluba M. njih par tednov so bile sledeče: Pred kratkim se je oglasil v uradu Anton Udovich iz La Salla, 111. Naročil je članskih znamk za klub št. 3 JSZ, oddal tri oglase za Majski Glas in prispeval 80c v tiskovni fond. Kaj pa naša naselbina, Chicago? Ni kaj posebnega poročati, kar bi človeku dalo čut Frank Augustin. Imperial, ¡'ponoaa nad drugimi. Smo pač niele *ist! ... . — Kadi naše morale smo bili tepeni! . . . — In zato bomo zmagali 1— je končal Daniele. Spričo tolikšne trdovratnosti je Agostino samo zmajal z fflavo. — Koliko časa pa ostane še tu? — je vprašal nato. — Morda teden dni, kajti še precej slab je . . . — Torej se bova že še utesr- nila pogovoriti, preden nama set v«led neke druge prireditve ni bil obilen, toda vzlic temu se je po končanem dnevnem redu razvila prav dobra, zanimiva razprava, in imeli jo bomo spet tudi na tej seji. Sodruge in sodružice vabimo, da se je vsi udeleže. Pa., je poslal 2 oglasa za-Majski Glas. France se je še zmerom odzval, kadar smo se obr-jnili nanj za eno ali drugo stvar tikajoča se našega gibanja. Iz Diamomivilla. Wyo., se je Ojiasil Anton Tratnik, ki tudi Ko je naslednje jutro prinesla Silvia gostu «zajtrk, je zaman trkala na njegova vrata. Zmeraj je znova potrkala, a V V V V v v v v v v v v Peoples Gas družba NAZNANJA OTVORITEV PREHRANJEVALNEGA CENTRA_ Organiz ira nega po vradu za obromhn v interesu narodne prehrane, zdravstva in sploAne blaginje. — Paul V. McNutt, Direktor. • ★ Ker zdravje in krepost vsake posamezne osebe odvisi od pravilne diete, si vsaka rodoljubna žena prizadeva pomagati Ameriki s tem, da ji nudi okusna in dobro pripravljena jedila. Da se zagotovi dobro prehrano po nizki ceni, se je zavzela Peoples Gas družba, da organizira Prehranjevalni center, v katerem se bodo dobila navodila za sistematično kupovanje, zalaganje, pripravo in kuho v vojnem času. Vsa navodila bodo brezplačna. Vabljeni ste, da se poslužite Prehranjevalnega centra Peoples Gas družbe. Pridite in dobili boste vsa potrebna navodila kako z vašim dolarjem kupiti kar največ potrebščin... Kako pripraviti jedila, ki bodo krepila vašo energijo in vaše odporne sile. Kupujte U. S. Defente snsmke v najbližjem uradu People» Gat Druibe najbrže izirnan. In tu? nam še ni bilo policije? — Sel — je odgovorila Filomena. Daniele je sedel n& prag. Približala se je noč. na lahki zvezdnati poti. Petelin je prvič zapel, a nihče se ni zmenil, da bi odšel «pat; nihče ni maral iti mimo prvega nadstropja, kjer je oni do včeraj stanoval. Petelin je drugič zapel. Mati in mlajša hčerka sta še dalje sedeli ob kaminu, starejša hčerka je čepela v ozadju temne kuhinje na zaboju in oče na pragu. Bilo je, kakor bi stražili pri mrliču, kakor bi kdo umrl. Petelin je tretjič zaipel. Tedaj pa je nočno tišino pre-: sekal presunljiv živalski krik, podoben bolestnemu pasjemu laježu, nato pa je sledilo dolgotrajno kokošje kokodakanje. Daniele je poskočil, šel preko vrta in hitel h kokoftnjaku. Tam ^ je zapazil lisjaka, ki mu je ena noga tičala v pasti. Žival je poizkušala osvoboditi ujeto nogo, noče zaostajati za drugimi. Na-V petek 1. maja pa bomo je ¡4 Majskega imeli v Centru prvomajski shod Glasa, V jeleni pa pravi bo šel na katerem bodo govorili Jo&ko spet na delo za oglasi v kole- Oven. Chas. Pogorelec, Peter Kokotovič, Ivan Molek in Frank Zaitfc. Torej na svidenje na seji v petek. — P. O. Domača zabava Družabnega kluba : Zadnjič sem pojasnil, da je bila dar. Iz Arme, Kans., je 4 naročnine Tone Shular. Tudi naročilo za Majski Glas je poslal. V Detroitu sta bila aktivna pri nabiranju oglasov John Zor-nik in Leo Junko. Pni jih je poslal še 8 in 5 naročnin, drugi pa 7. Torej, povoljen uspeh. taki, no. Toda brez nič tudi tukaj ni bilo. Jože Oblak je dobil dve naročnini, Vinko Ločniškar 2, Angela Zeit« 2, Chas. Pofo-relec 2 in 24 oglasov za Majski Glas. Pred kratkim se je tu mudil Jože Hrvatm iz Pitt*4bu Ta ae je izre- car Godina nekaj dni po tem ba SDC odložena 7.a poznejši j . postavila. J. Krebei je po-1 obisku zapustil. M je služiti v Ji__A__1 1___ J.tniu n/v^n Aia ■ * " _ . 1_____1 iCnvn n Oannvio cas, ter da bo datum pozneje , sla, 5? 0Rlas0V ?a Majski Glas določen. Zdaj je odbor sklenil, kar 5? za Majski Glas in še 5 naročnin povrhu; "večni AGITATORJI NA DELU TSrn (ONifANt net wAtn mint WWt*w* •a* wè Vm naročnina, ki jih poiljaj« aa-■ lopniki in drogi agitatorji Prolotar-ca, •• it a ta na baal polletnih naročalo. Namreč agitator, ki pnilj« ono celoletno, jo aakolofton V toni «oana-mn a dvema polletnima. Anton Zornik, sap. Penna. 30 Ant. Jankovick, Cleveland. O. 10 Joku Kocin, Girard, O. S Frank Cretan, Tire Hill, Pa. 7 Loui« Barkorick, Milwaukee, Wis. 6 Jokn Zornik, Detroit, Mick. S Jokn Krebei, Cleveland, O. S Jocopk Ofclak. Chicago. III. 5 Anton Shnlar, Anna, Kans. 4 Frank Novak, Loc Angolo», Calif. 4 Chat. Pogorelec, Chicago, III. 4 Frank Zaiti, Ckicago, lil. 2 Frank llertiak, Virden, lil. 2 Jocopk Ovca. Springfield, III. 2 Vinko Ločniikar, Ckicago, III. 2 Angela Zaita, Chicago, III. 2 Jennie Jerala, Moon Ran, Pa. 2 Skopaj v tem iakacn (4 tedne, od 21. marca do It. aprila) 100 naročnin, prejinji iakaa (4 tedne) 1)9 na. roinin. da se bo spomladanska domača zabava vršila v soboto 16. maja popoldne in zvečer v Slovenskem delavskem centru in na vrtu. Serviranje s pijačo in s prigrizkom bo po pet centov komad ; poleg tega pa. in to prvič na teh naših prireditvah, tudi Kulaš s polento, which will set you back for a quarter. To serviranje bo seveda svobodno in bo na razpolago le tistim, bi bodo tako serv iranje izrecno i hoteli. Vabimo torej vse člane in članice ter njih prijatelje in prijateljice, da se te naše domače zabave po možnosti udeleže. • Frank S. Tauchar. popotnik" Tone Jankovich pa je poslal 10 naročnin in pisal, da naj mu pošljemo nekaj pohotnih knjižic. Zahteval jih je kar ultimatično, zato se je u-pravnik "poahtal" ter hitro rz-; vršil naročilo, da ne pride od i "večnega popotnika" še kaj hujšega. Klub st. 27 JSZ je poslal $50.00 v tiskovni sklad Pro-letarca. To je letos že drugi !>etdesetak. Joie Kunčic, naša stara korenina, je poslal $5 v isti namen. Mrs. Uršula Mulej pa $1.00. Vsem skupaj istkrena hvala! Hz Chhsholma, Minn., je po- armado strica Sama. Oscarja bomo pogrešali v marsikateri izmed naših aktivnosti, kajti bil je eden iz mlajše generacije, ki ni nikoli odrekel sodelovanja, bodisi na naših priredbah, aliikor kjerkoli. 2elim mu vse najboljše in srečen povratek. Iz Red Ixxige. Mont.. je poslal 5 oglasov za Majski Glas K. Erznožnik ter naročilo zanj za društvo 81 SNPJ ter 58 ABZ Iz Springfielda, 111., je poslal Joie Ovca 2 naročnini in $1.50 podipore listu, ki .«rta jih prispevala s soprogo Ančko. Obema hvala! Na Martina Judnicha v No. Chicagi smo se biJi obrnili radi oglasov za Majski Glas, pa kot William S. Newell, predsednik družbe Todd-Bath Ship-building v So. Portlandu, Me., je zagrozil delavcem, ki rzosta-jajo s šihtov, da jih bo izročil nabornim komisijam. Kajti, ako nočete delati, pa se pojdite boriti, jim je zabičil. Možno je, da marsikdo res izostane brez tehtnega vzroka. Mnogi pa si zažele dan ipočitka vsled utrujenosti. Delo v ladjedelnicah je sedaj silno naporno. Ure so dolge, priganjanje teče kakor vlak in tudi najkrepkejši se po par tednih utrudijo. Saj je vendar znano, da so imele unije težko-Če v organizatoričnih kampanjah baš zato, ker so hoteli delavci vsepovsod garati več kašo zmogli in tudi na dolgost delavnika niso polagali važnosti. A takrat sistem naganjanja pri delu še ni bil tako izpopolnjen, kot je sedaj. Mnogi v vladnih krogih to razumejo in vse ukvarjajo s problemom, kako dobiti od delavcev čimveč produktivne moči, ne da bi se jim prehitro izrabila. s]al dva oglasa za Majski Glas izgleda, sam ni utegnil prevtzeti Pomanjkanje mleka na Angleškem Kljub temu, da se je pokupilo skoro za en bilijon dolarjev živil v teku minulega leta v razdelitev po določbah postave, ki se imenuje lend-lease act. si bodo morali Angleži bolj zadrg- Frank Klun. I« Virdena, Iti., je poslal dve ! naročnini, ter naročilo za Maj-siki Glas naš sit ari znanec Frank llersich. V osrednji Penni (okrog Johnstowna) je še zmerom pridno na delu naš zastopnik Fr. Cvetan. Poslal je 4 naročnine, 8 oglasov za Majski Glas,* ter naročilo za 135 iztisov istega. niti pasove kakor kdaj poprej f Tako so jim povedale vojne ob- Ko se to lasti. i Ministrstvo za prehrano je na koncu prejtšnjega meseca naznanilo, da se je bati pomanjkanja mleka celo skozi le- da ga naroči ponovno. Zglasil se je tudi moj dobri mnogoletni prijatelj Podboyev France z zelenega hriba nad Johnstown-om. Poslal je novce za oglase v listu. Pravi, da bo budi za na- toAnje poletje. Tudi nekateri, industrijski delavci ga ne bodo ročniki kam stopil, m/uirii sitfvkivoii ,u niiftčo. V Milw»ukeeju .)e na delu Lojze Barborich. Poslal je še mogli več dobivati za pijačo. Zato morajo biti obstoječe dobave mleka omejene le na zdravilno uporabo. Industrijski delavci, ki smejo sedaj uživati mleko iz zdravilnih ozirov, so lončarji in pa tisti, ki izdelujejo reči iz svinca m barvo, j Nedorasli otroci pa bodo dobivali še nadalje svojo I mleko. en o»glas za Majski Glas, naročilo zanj ter 6 naročnin na list. Iz Kokomo, Ind., je poslal dolar v tiskovni fond John Pet-kovšek in zraven naročil nekaj iztiseov Majskega Glasa. Iz zapadne Penne je poslal še pet oglasov za Majski Glas Tone Zornik in poleg teh tudi tega dela, zavzela pa se je za to stvar s. Jennie Miller in v kratkem dobila 13 oglasov. Vse priznanje, Jennie! Iz Moon Runa, Pa., piše Jack Ambro*»ch: Pozen sem, toda brez nič iz naše okolice le ni. Poslal je 6 oglasov za Majski Glas. Jennie Jerala je poslala 2 naročnini, članarino za klub št. 175 JSZ in naročilo za Majski Glas. iz daljnje "zlate dežele" se je spet oglasil naš stari znanec Frank Novak iz Los Amgelesa. Poslal je 4 naročnine in vsoto $1.80 v tiskovni fond, ki sta jo prispevala z Blagom Mesuri-jem. France pošilja poleig vsega še obilico dobrih želja listu in upravniku. Da bi se le res uresničile! Današnjo kolono zaključujemo iz Girardom, O. Od tam je namreč poslal svoj oglas za Majski Glas naš dobri sodmig John Kosin in zraven priložil tudi 8 naročnin, provizijo pa prepustil listu, kot je njegova navada. Marshall in Churchill obiskala angleško južno komando Pred par tedni sta načelnik ameriškega armad nega štaba gen. George C. Marshall in ministrski predsednik Churchill v spremstvu drugih uradnikov obiskala ter si ogledala Čete angleškega južnega poveljstva. KONCERT % pevskega zbora "SAVA" V NEDELJO 3. MAJA ob 3. popoldne V DVORANI S. N. P. J. v « iiU M-r KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN KOM EN T AR JI I »ki locialiili dobro mumtmo. Zato pa bi bilo karistaa. do bi bili tudi ml udelešeni. V Clevelandu je nekdo Kri-¡etana označil za optimista. V Berlin se je za "fathra" Ch.' vseskozi fašistično početje svo- cdgovoru je dejal, da to tudi je, Coughlinu jako potegnil. Ozna- hodilo dopudča. Kašiat Margot- ¡toda razumeti je treba njegove ^^HHd ^^^^Htl. ki je nadškof v Gorivi, »i Dosmrten" predsednik portugolske republike General Antonio Ovčar de Prago * Carraona fte bil pri «adnjik volit vab »a predsednika Portugalske ie v Mrtii iavoljen. Termin traja 7 let. Toraj je valeč ne podtaknil-*.nikomur Leon Blum zagovarjal takšnega govora, kakršnega ni sv0j0 v|odo nihče imel. Poročevalec je tiste 1 . V začetku tega meseca besede namenoma zavil in po-tvoril, česar bi ie iz spoštovanja do alavljenca nikakor ne nil je svetu po radiu, tla Roosevelt .p vaja čezdalje hujše "nasilne" določ-be, in z eno izmed m diugi cerkveni dostojant tveni-ki v službi fašizma so bili Coughlina veseli. Le pokojni teh je udaril po omenjenem ka- kardinal M undelein, iskren pri-toliškem "fathru" in po njegovi ^ Rooseveltove proti-fašisti-reviji "Social Justice". V istem čne ^litike, si je prizadeval, poročilu po berlinskem radiu je d|1 ^ Coughlinu priatrižejo pe-btto rečeno, da je Coughlin pre- mti j^iedalo je že, da bo us-ganjan zato, ker je v borbi pro- pe| toda v ^maki hierarhiji ni ti židovsivu, komunizmu in > dobi| 2adostne opore. Ko je umrl, je dobil Coughlin s pomočjo ir.-ike duhovščine še svobodnejšo pot. Sedaj ga je poštna uprava nekoliko priprla, ju-stični oddelek se briga zanj in ravnost ga spoznava za to kar je. On pa s Hitlerjem vred trdi, da ga preganjajo Židje in "komunisti", ker deluje za "krščanstvo" in za socialno "pravičnost". na ¿tU drsa ve ie nad dvajaot lot inUmel StOfUl. 'menjalcem \ templju". Ta jezik je stara nacijska tehnika. Eno dobro pa je nacij ki radio le dosegel. Dokazal je naivnežem, ki so Coughlinu verjeli, kdo da je! Kogar Hitler hvali, je v njegovi službi. LeadvilUki župnik, ki uporablja svoj jezik največ za brezpomembno čvekanje, je tudi antisemit, kot Coughlin. A en tak župnik, kakor je JMT, nima pomena. Coughlin ga ima. Slovenska duhovščina in slovenski katoliški lajiki so imeli že mnogo priložnosti, da bi ga obsodili. Mar so ga? Kaj še! Celo njegove "pridige" so prevajali in jih servirali čitateljem za pristno "krščansko" duševno hrano. Takoj ko se je "father" iz cerkve male cvetke pri De-troitu oglasil v radiu, ga je Pro-letarec označil za demagoga in kmalu nato za fašista. Izkazala se je, da se nismo motili. A slovenska duhovččirta in njihni listi še vedno molče. Menila vedo, da za katoličane ni varno grajati Coughlina. Kajti župnik iz cerkve male cvetke ima sijajne dohodke, ki segajo v stotisočake na leto. On torej zajema, in zajema toliko, da lahko tudi kaj da! Tisti, ki lahko dolarje zajema z vejnicd in jih razsipa, je spoštovan ne samo med politiki nego tudi v škofijah in v Vatikanu, ako njegove radodarnosti tudi tja kaj odleti. nazore tako, da je med optimistom in sanjačem velikanska razlika. Etbin Kristan bo za predstav nika vnngu našega gi-; banja in naših ustanov na de-troitskem kongresu logična o-sebnost. To se pravi, če kdo, je za tako delo baš on prava oseba. Ako bo na kongresu dovolj dru jih takih, bo njegov up uresničen. V Los AngeUsu je neka unija CIO prepovedala komur koli razpečavati na njenih sejah in shodih, enako tudi na cesti pred njeno dvorano, glanilo socialistične franke "Call". Vzrok je, ker po mnenju te unije piše proti vojnim naporom te dežele. Do 7. decembra je bilo z VVheelerjem in Lrndberghom 1 ter z drugimi izolacionisti, na-Etbin Kristan ima o vseslo- eprotovalo je kakršnikoli pod-vanskem kongresu, ki se snide zaveznikom in se s tem iz- to soboto v Detroitu, nekoliko drugačno mnenje, kot pa ga je v Proletarcu natviašal avtor te kolone. On je pripravljen v teh časih tudi kaj spregledati, ako je to splošnosti v korist. Nekateri pa grehov tistih, ki so nam Storili že toliko zlega, nikakor kazalo za podpornika osišča. Neki drugi unijski lokal CIO v Detroitu, o katerem «mo že poročali, pa je naslovil na Henry Forda in njegovega sina protest prot i uposlitvi Charlesa Lind-bergha pri Fordu, ker je bil do 7. decembra eden glavnih "api- ne moremo izgubiti iz spomina, j zarjev". Ti dve obsodbi sta Ako so danes eno, jutri pa po- značilni zato, ker so bili tisti, polnoma nekaj drugega, jim ne • ko so jih v svojih unijah »pre- morem zaupati. Zaradi tega ne, ker to ni edina njihova sprememba preko noči. Nu, morda se iz zmot tudi oni uče in mogoče je, upati in želeti je, da postanejo pošteni realisti. Ako o- j PoroČAio da je na drugi ^ .^tanejo zgolj le oportunistt^n *iovan?ki kongres v Moskvi poslal spomenico tudi jugoslovanski častni konzul v Clevelandu jeli proti Lind*berghu in prpti Callu, do 22. junija lani glede nasprotovanja Rooseveltovi politiki v istem taboru kakor onadva. — zaobrnejo plašč ob prvi spremembi spet kam drugam, ne bo dobro. V svojem pismu pravi Kristan med drugim (pismo citirano brez dovoljenja, a ker svoje misli v njemu tako. prisrčne izraža, je vredno; da ga či-tajo tudi drugi: ; ■ , "Social Justice" je Coughli-novo osebno glasilo. Po pošti se ga vsled njegovega fašističnega pisanja ne sme več pošiljati, razen v zaprtih pismih, kar pa i Hat bi ielel. bitolo predrago. Coughlin pravi, da on nima pri tej reviji nikakršnega posla več. On ni ne urednik, ne lastnik. Na papirju je njegova trditev resnična. Lastnika sta namreč Coughli-nov oče in mati, urednik pa nekdo, ki priobčuje Coughlinove pridige in njegove druge izbruhe. V vsaki številki je tudi Coughlinova slika. Očividno je Coughlin svoj, list ,prepisal na svoje stal ie, za urednika pa najel človeka, ki mu je pripravljen služiti za lutko. Tako se je Coughlin legalno • izognil. On se dela za "mučenika". Cerkev pa mu to kvarno, izdajalsko, "V Proletarcu, ki mi je tale dane» (po prihoda is Clevelaadn) prišel v roke, ¿¡tam piamo o rmeslovanskem kongresu in Voie pripombe. Meni so dr. Mally. Iz sovjetskega poslaništva v Washingtonu je dobil obvestilo, da je kongres njegovo sporočilo sprejel ne le na znanje ne(go tudi razpravljal o njemu. Za slovenski narod bo dobro, ako si poiišče s Sovjetsko Unijo tatolj^e itlke. Kfer komunistov mčd nami ni, isaj takih ne, ki bi kajr pemeniii in znali, kJËÎMf F ■ T I m m 3Ih4 vCfe nI RAZNOTEROSTI Bridgcport, O. — To je zadnje vabilo na proflavo Prvega maja, ki se vrši v soboto zvečer dne 25. aprila pri a. Jos. Skoffu na Bartonu. Zakaj se vrši tam in vse drugo je bilo že poprej omenjeno. To bo spomin Prvemu maju, delavskemu prazniku, ki ga bodo le malokje obhajali letos. Vem, da ne bo daleč okrog nobene take proslave r arzen pri nas. Ne bo pro- . _ , . . .. . . .... grama ali kaj razkošnega. Pač * <*lopnike, ki so bili napa bo MkS in zadružno sni- r6Čenl mMeca' 19*6 G€" je bivši ministrski predsednik Leon Blum, ki je na zatožni klopi, ker mu hočejo naprtiti krivdo francoskega idoloma, izpodbijal in napadal prizadevanje, ki gre za tem, da bi se zvalila krivda za odlašanje in zavlačevanje francoakcj/ia oboroževanja na delavsko gibanje leta 1936. V svoji besedni svaji s polkovnikom Perrom, ki je okušal zvaliti krivdo zavlačevanja v izdelovanju oklopnikov na ljudsko fronto, je rekel Blum tole: "Zavlačevanje, ki ga priča (polkovnik Perre) pripisuje ljuddci fronti, *bi moglo priza- denje slovenskih zavednih delavcev v teh krajih. Bo tudi govornik, ki bo pojasnil pomen te zabave, in še več drugih stvari. Zato ne pozabite priti k Skoffu kajti general Carmona jo diktator, j v vas dne 25. aprila in pripelji-prodaednik pa le v»ied ••letaiaoati". fo »voje žene in prijatelje na «lan ma ja mandat, da jo vlada ie ae dem let« Oziroma si ga jo dal neralni kontrolor je podal mnenje, da se je v tem oziru zamudilo k večjemu tri mesece, ali naročilo je bilo tako majhno, da smo dohiteli zamujeni Čas « tem, da smo kratkomalo zlomili Renaultov monopol ter dali farmo v soboto zvečer, za kar dodatn* naroči,a dru*im Pod- kaj kritik radi tega (ne v Pro- vam ne bo žal. Ne pustimo, da . . . . .. letarcu) in direktor publicitete bi se opustilo obhajanje edine- . 7um ie spodbijal tudi *e je užaljen. Pa ni on kriv. In na- iya delavskega praznika Prve- »Ie,def<> P™?'*1 »jce*- gen. J. vsezadnje, morda pa se je lani ga maja! — V nedeljo dne 12. ^ J!Je4 JL™™ motil, ko je udaril po uredniku aprila se je vršil tufcaj v dvora- b,ni Tjekaten voditelj^franco- tega lista! ni Eagle shod pod avspicijami ^ deže,c ^nc^kih misli. „„ p,!.,;, Obtoženec ga je vprašal, na ko- Rado Staut se v Obzoru vzru- ^bora ^^ Cfvil IHfenae njeiove besede ii nn n^notrahnim, R siavki ki Committee za okraj Belmont; ^a CiKajo njegove veseve. ja po nepotreDnem. fe stav Ki, Ki ,, • , / ... . t i General je odgovoril, da ni jih citira iz nekega dvanajst let na tem/zborovanju je^bil glavni« y ^or^viti kakih osebnosti starega dopisa pokojnega Fr. ! »«"«tfr Franc Snoj. mwU1 kaicui oaetmo«! Novaka v Proletarcu, ne bo za- Ne ««n'al njegovega go- kril dejstva, da je on — Rado yora- Je ^ • twdl Staut — zanesel v takrat kon-1 ^ razumejo našega jezika. RekJi so, da je škoda, ker ne govori po angleško. Tudi jaz sam sem imel pomisleke, ko sem videl v listih več kritičnih struktivno delujočo milvvauško naselbino boj, ki ji je povzročil nič drugega kakor škodo. Ak- cija za slovenski dom, kakršno . so milwauéani letos podvzeli, v**1 ° ln ^ »kaJ na površje, nego misli, da je drušitvo narodov zastrupljalo sploftno ozračje na Francoskem. "Če je bilo to samo društvo narodov, potem pa jaz nikakor ne morem prevzeti odgovornosti," je pripomnil Blum. njimi so živeli ne aamo navadni -judje, nego tudi mogotci. \ irimitivni dobi so bile marsikje aka stanovanja palača, čeprav e danes komu to smešno, zdi. Po naše so slamnati možje ne Izpod slamnatih streh, nego »judje našopani m postavljeni po njivah za strašila vranam in vrabcem, p« te *e jih boje ali ne. So pa še drugi slamnati molje, na primer iz dvorov. Igrajo vladarje, pa niso, nego so le ilamnati, nagačeni pajaci in vlečejo za svoje titelne milijone dolarjev. Hiša, s slamo krita, je h dobe, ko se je človek nehal seliti ii si je zaželel stalno bivališče. Narekoval ga mu je njegov razvoj z nomadstva in pomagal si je kakor je vedel in znal. Seveda, lahko označimo za slamnate može tudi one, ki so brez značaja. Slovenci jih večinoma ne označujemo za koruzna strašila, nego z drugimi besedami. Ne mislim s tem drugega kot opozoriti na to, da slamnata streha sama na sebi ne pomeni, da so pod njo rojeni Ie nezna-čajni, ali pa samo idealno misleči ljudje. So vsàke sorte. Sodim, da Z. N. ni mislil tega na ta način, da bi vsled slamnatih streh žalil koga, a vendar bi se lahko njegovo pisanje tako razumelo, pa se mi je zdelo vredno o tem napisati svoje mnenje. Revščina je zlo in povzroča mnoigo hlapcev. V palačah pa se vzgaja res slamnate može. — Anton Vičič. (glede SSTH) bi bila lahko že davno uresničena, ako bi jo takrat Rado ne bil preprečil z dokazovanjem, da je treba zgraditi novo poslopje, ne pa starega lesenega kupiti. A sedaj. kar je,jet Enakopravnost z dne 13. a-prila je zaključila poročilo o jih imeli ter dejali, češ, da ko-lekta, in še več drugih stvari. Ampak vse to ni nas oviralo. Sli smo naprej in se ne kesamo uspeha. Minister Snoj ni nas stal niti enega centa. Združil nas je, kakor bi nas morda nihče drugi. Dobili smo večji ugled med Amerikanci, ki so bili na- ti ti . ». i , . . > vzoči. Tudi F. B. D. so prišli, da zdi ta reč vendar precej vasna, četudi je potrebno, fta S* tO nafogo pri tej organisaciji seveda ni vse taka pobrigajo. Sicer pa So- 2e v načinu vabila se je zato tako obftrno, "ker «i je slavijenec stekel s tvojimi deli za Slovence to- in onstran morja nevenljive zasluge in ker hočemo poznejšim krontltom in našim potomcem ohraniti čim ^ vjetska Unija v tej vojni ne išče k.U nerodnost. Ampak v časih tnk.b j ^^ ^ komun|aU ^ kri, kakršne so sednn^ ^ voikra, ^ ^^ treba pogledati skom prste. Kongres ... , .. j i i . je pri justiinem depart—ntu našel ^^ ^ »Iranskih narodov; ki „.«o.nejšo in srotlejšo sliko te- zeio «impotičen od«v i. vUd t... j. ! J1 pomagajo za fronto s prav iskko mefoes, da dobi tudi kaj sabotažo proti Hitlerju in z u-vpiiva, koliko — tega kajpada nikce pori. In v Ameriki pa z vpliva-ne more prerokovati. Ampak nekateri njem na tukajšnjo javnost V faktorji so očitai: i pridobivanju simpatij in po- Nobenega dvoma ni, da bo pri sklo- trebŠČin Sovjetski zvezi, panju miru Sovjetaka svesa igrala ve- p^,^ ¿^ge«* vseslovan- liko vlogo; dalje jo jasno, da smemo posebno Slovenci pričakovati ve£ podpore sa naše narodne sahteve od Rusije kot od katerekoli drage straai. Rusija si ja Ubrala sa eno orodje neko novo slovansko sodelovanje, ki se rasflkaje od nekdanjega paasla-rizma kakor daa od noči, kar sloven- ga krasnega slavja, ki ga je priredila — ker ga mati Slovenija odra kot voditelj shoda, kako so ljudem tekle solze, ko je Snoj opisoval grozote, ki jih u-ganjajo Hitlerjeva krdela med našimi ljudmi. Ko je imenoval Mihajloviča, je buhnllo burno ploekanje. In prav tako, ko je omenil predsednika Roosevel- Slomnati možje' (Ts dopis bil poslan ie pred pat tedni, a ni dobil prostora.) Chicago, III. — V Z. Nova kovi koloni Mče« drn in stm" v Proletarcu št. M02. sem Čital pod naslovom "Kaj pa slamnati možje" o njih in slamnatih strehah. Pravi, da ni prav poaebno lepo, če kdo piše in govori o slamnatih strehah, pri tem pa popolnoma prezre slamnate može. Slamnati možje in slamnate strehe je nekaj, kar se ne da razdružiti, pravi on. Pod slamnato streho je večinoma revščina doma. Koder domuje siromaštvo, tam ni svoboda niti po- ta. Nismo pobirali prispevkov ne*mor« r^^Ta' Slovenija \ *eBe*? VTed,na' ker ivojomu velikemu knjfi.evniku. ^^r^e Sv TeZZ mo" vodniku «n kažipohi - Etbinu ' * anu. poroča. Pravim vam. rojaki, Kdor piše za poznejše kroni- . , • J___ pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI * f I „ * . USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ! 2A.17 Ko. Lawndale Avenue % rhicaito, Illinois ' naročite si dnevnik PROSVETA 99 Naročnina sa Zdruftaae driave (isvon Ckieaga) ia Kanado $4.00 na leta) $3.00 sa pol letat $1.50 sa ¿etrt leta; sa Ckicago ia Cicero $7.50 sa celo leto) $3.75 sa pal letai sa inoaemiteo $f.00. Naslov zo list in tajništvo je: s skega kongresa, ki se je vršil 4.-5. aprila v Moskvi, je v imenu Slovencev podpisal Ivan Regent, ki se je pred prihodom Mu^solinija v vlado udejstvoval na Primorskem. Poleg Regenta je v Rusiji tudi nekaj drugih beguncev iz Slovenije. Proglas t ie naslovljen Slovanom v duhu | vseslovanstva in jih kliče v zlom hitlerizma. Od predvojnih I proglasov, ki so prihajali iz Moskve, se ta razlikuje kot noč od dne. Verjemite ali ne, a je vendar-j le res, da je komunistični Daily 1 Worker sedaj urejevan veliko bolj patriotično kakor na primer Chicago Tribune. Do lanskega junija je Worker udrihal po Rooseveltu enako ljuto kakor Tribune, Coughlin in John L. Lewis. Sedaj rfkuša zvezni vladi pomagati kolikor največ more. Vjrednik Enakopravnosti zlorablja Kristanovo rme v zafrkavanja na njegove sodruge (u-vodnlk dne 11. aprila), ker je menda že pozabil, da spada on med tiste grešnike, med kakršne bi rad druge spravil. So namreč tudi taki ljudje, ki ne pozabijo vsega sproti in Še vedo kaj je kdo bil, pisal in govoril, ko je bila slovenska javnost v Ameriki na višku razvnetosti. Anton ftabec takrat ni bil z nami. Tudi Rudi Trost je napisal članek "Staremu prijatelju g. E. Kristanu". Priobčen je bil v Ameriški Domovini istotako dne 11. aprila. Pomoina akcija za «tari kraj je nekako v Zastoju. Hilo je ne- ke in za potomce, izredno pazi, da piše resnico in popravicl. A poročevalec v "E." tudi v tem slučaju ni mogel skriti, da je pod kožo to, kar je bil. Ko sem tieto v "E." prečital, sem se spomnil prizora v Hrvatskem sokolskem domu, v katerem sta se prerekala pokojni Joseph Steblaj in Anton Sabec. Kaj naj si mislijo na «primer "poznejši" kroniki in naši potomci", ko bodo prečitali v omenjenem poročilu sledeči stavek: ekličtte shod, kjerkoli je mogoče. če vas je malo, se admllte s Srbi in Hrvati za tak shod! Gl. odbornik Snbobrana je na odru prosil Snoja za odpušča- Ne vem, kako bi vrzel to stvar. Mislim, da je dobro, ako si jo ogledamo in nato šele sodimo. Slamnatih hiš, lesenih, ali stepenih skupaj iz gline, slame in vej je 'bife veliko in jih je mnogo še danes. A tisti, ki bi- nje v imenu 100,000 Srbov, ker Vajo pod takimi streham, niso so ga v njihnem listu po krivem bili vsi "slamnati mo*je" nego blatili. Spoznali smo Vaše po- nasprotno. Saj je prišlo prav šfceno delo v tej deželi, minister mnogo veleumov baš izpod ta- Snoj, je rekel, in Vas pm»imo za odpuščanje ter Vam zagotavljamo. da bomo v polni meri sodelovali z Vami. Tisto je bilo delo listovega urednika, ki smo ga radi tega odslovili. Bilo je veselje in sedaj bo tudi naše delo za zmaigo demokracije us- "Nato jo bil poklican k besedi Mr. Frank Zaits, Kristanov naslednik pri ____________ _____________ Proletarcu Poklical }e v sporni a I pgftntjjfe. - JoMpIft 3noy. marsikako zanimivost . . . Tako jo, ; na primar, navedel, kako jo arejeval slavijenec "Prolatarca" aa $16 densko plače, od katerega sneaka jo moral oditeti vsak teden po $4 V fieki sklad. Kristan ja iival ob tem delu raskoino življenja, saj ja njego-va goepodtnja ¿»«to javljala "Proletarcu", eakaj se merodajni Claitolji ao pobrigajo aanj, ¿al, da ftivt skoro ob samem kruhu in kavi." i TISKOVNI FOND PROLETARCA VI. IZKAZ Ni treba brati le med vrsticami, kako rad bi poročevalec v "E." zadel "merodajne činite-lje". in poskrbel je, da bodo "poznejši kroniki" izvedeli o izkoriščanju, v kakršnega je bil vržen E. K. Anton Sabec je bil že dostikrat urednik tu in tam po Ameriki in je mogoče imel to srečo, da je delal za bogate "mero-dajne činitelje", ki so ga lahko dobro plačali. Krfetan pa je delal za liste, ki so bili posest reveže v, posest tovarniških delavcev, rudarjev in — brezposelnih. Bilo bi saj ob takih priložnostih pravično in pošteno, dostojno in etično, čet)! p^roče- Chicago, III. Frank Zaits $6; Alice Attach $1, skupaj $«.00. Gallup, N. Mea. John Novsk $1.00. to preudaril brez truda in do- kih bornih bivališč, največ slamnath mož pa iz pozlačenih palač i a dvorov. Stvar, ki jo je glede slamnatih hiš napisal Z. N., je po mojem mnenju zelo napačno razložena, ali pa v naglici spisana, da nima nikakršnega pravega smisla.. Tudi jaz sem v kritičnih do-piaih pisal o slamnatih strehah, niti z besedfico pa nisem pri tem omenil "slamnatih mož", dasi sem pri svojem pisanju tudi nanje mislil. Ko pa sem čital Z. A. Novakovo teorijo, da ao pod slamnato streho slamnati možje, saj bistveno rečeno, sem Več kakor polovica Amerikancev nima lastnega doma Kakor je nedavno poročal urad ljudskega štetja, je bilo v tej deželi dne 1. aprila predlanskim od vseh domov le 43.7 odstotkov takih, ki sp jih lasto-vale v njih živeče družine. L. 1930. je bilo 4.1^ več domov, ki so bili last v rrjih živečih družin. Manj kakor polovica domov izven poljedelskih območij je bilo obremenjenih z vknjiže-nim dolgom. Odstotna mera je bila večja v kmetijskih okrožjih. Cleveland, O. Klub it. 87 .18Z $50; Jot« Kun** $6. Uršul» Multj $1, skupaj $M5.00. (Poslal John Kret*>l.) La Salla, lil. Anton Udovich $0c. Pittsburgk, Pa. Joseph Hrvat in $2. Springfield, III. Joseph Ovc« $1, Ančka Ovc« KOc, skupaj $1.50. Kokomo, lad. John Petkoviek $1. Moon Run. Pa. Jacob Ambroiich 70c. " Loa Aagela«, Calif. BUi Mesuri $1, Frank Novak 80c, skupaj $1.80. (Pa slal Frank Novak ) 8kupaj I70.H0, prejinji iskat $267,-80. skupaj $328.50 gnal nasprotno, kot že omenjam. Znano nam je, da slamnata Newyorški davčni proračun . I • ! ' » Newyoraki župan Fiorello La Guardia je predložil svoj izvršilni proračun za 1942-43 pre-cenilnemu odseku z davkom v skupnem zneeku od $568.881,-791.16.1 To predstavlja znižanje sedanjega proračuna v znesku od $4,858,802.97. Vsi od-deltoi so zelo prikrajšani, le policijski, gasilski in zdravstveni ne, ker ae Imajo ti za bistveno obrambno silo. Skutpni mestni proračun za prihodnje fiskalno leto je določen na $656,314,369.63 in je za $10,841,700.59 nižji od tekočega. Davčni proračun vključuje izdatke, ki se bodo morali pokriti z zemljiškim davkom in splodnimi mestnimi skladi, med tem ko uključuje splošni proračun ostale sklade.. LISTNICA UREDNIŠTVA V prejšnji številki na 1. straai je bilo obljubljeno, da bo poročilo o slavju v počast 75-let-rtice rojstva Etbina Kristana nadaljevano v naslednji številki. Bo v prihodnji. Hokqpisi, ki smo jih te dni še prejeli za v Majski Glas. »o prepozni. Ako prispevatelii žele, jih porabimo bodisi v prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja, ali p« v Proletarcu. Dobrodošli so v streha je že precej razvita stop-»eno ali drugo teh naàih puhli nja človekovih bivališč. Podkacij. Majski Glas 'Ste r vali naselbini ie sklenili naročiti Majaki Glas? ;♦»#>♦•# Ml III III M M MM M MU..........; ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 n. halsted street, chicago, ILL. Tal. MOHAWK 1707 PROLETAREC 5E TISKA PRI NAS ZVONKO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN SLOVENCI XXI. Med .slovenskimi deželami je Kranjska primeroma najpozneje dobila določene meje in nastopila v obliki upravne celote. V 10. in 11. stoletju je bila vsa eno samo upravno okrožje, ki se je imenovalo "Kranjska marka". Ali tedaj je segalo njeno območje na jugovzhodu le do dolenjskega Snežnika in do Gorjancev. Sele v začetku 13. stoletja se je pridružila se- češ, da bodo mesta, varnejša pod okriljem beneškega leva. Večkrat pa so bili mehčanje sami krivi, da se je republika vmešala v njihne zadeve. Ce so se uprli med sabo in se ni*o mogli izlepa pobotati, je navadnu prišel beneški kapitan, z železno pestjo napravil red ter večinoma tudi tako mesto uklonil ciblasti beneške republike. Kakor smo že sli&ali, so Be- 1 ja vosti je revež mislil, da bo Roosevelt ustrezal vsem njegovim političnim in cerkvenim muham ter plesal po njegovem fa iistrJnem hiranju. Tcda ta božji namestnik Ae ni bil ugnan. S svojirfii tiradami »proti vsemu, kar je imelo količka j stika s predsednikom Roo-sevekom kot izvoljenim poglavarjem te dežele, je vseeno nadaljeval, otresal svoj umazani jezik po radiu in v tistem svojem blatenju naposled zabre- v evropi se lahko gostiš, če imaš denar Siromaki po stradajo, do je strah nejši kaikor na Portugalskem. , BOJ PROTI UNIJAM Druge r^laNTacije dajejo take DOBIVA VEC IN VEČ tbede po $2.60 do $»5.90. ro kavarnah in pivnicah je Ae do-fti živil na razpolago, ali vsa so sila draga. P t mor- k a zapora ali blokada, ki traja že poltretje leto, je zelo znižala evropsko življenjsko merilo in telesno pa duševno oslabila tiste, ki morajo živeti po zasedenih in nevtralnih deželah. Toda ie nobena znamenja pa ne kužejo, da kupi toliko živil, kolikor ji to dovoljuje denarna toitora. IHTE (Nadaljevanje na 4. strani.) Ameriški viri odločijo vojno Poročevalec radijske Vse drugače je na âpantkem j dfuibe CBS Q Jug0Slaviji Po restavracijah v LiMboni ti postrežejo z obedom, ki se taja iz šestih ali aedmih jedi, dan vse kaže, da jih skuhajo zmanj- del že tako globoko, da so mu je zapora dosegla svoj zaželje- šati. Ti obedi *t*wejo 15 d^ 30 njegovi cerkveni predstojniki k rat koma lo prepovedali tisto podlo početje. Kot katoliški župnik in zra- nečanje napadi tudi Trst. Pro-, ven pa še Irec po vrhu je imel kljub temu se vedno domala vse ameriške Irce m veliko dru- ti koncu 13. stoletja (1279 1291) so to storili trikrat. Toda ni cilj. Doslej ¿e ni eeitlnska Evropa tako sestradana, da bi padla na kolena pred tistimi, ki to želijo. S pritrigovanjem In z zadrg« njenjem pasov bi mogla Evropa, kakor se zdi, prestati še več danja Bela krajina, ki je prej i v tem m***tu nuto mogli utrditi Igih na svoji strani. Če pravimo kljub pomoreki zapori. svojega go^podstva. Tr t se je rajši podvrgel Habsburžanom. Zanimivo sliko o mestih ob A dri j i nam podaja okoli leta 1150. arabski potopisec Ibn Edris. Med prvimi trgovskimi mesti imenuje Gradež, o katerem pravi, da ima kaj Številno prebivalstvo in da so tamkaj razni narodi. Ondi je vedno vse polno ladij, ki dovažajo in odvažajo blago. Pet milj od Gra-deža je kraj Sv. Ivan pri De vinu. To je cvetoče mesto velikega obsega, naseljeno z vojaki, obrtniki, plemiči, trgovci in rokodelci. Mesto je močno utrjeno in leži ob neki reki, ki je vz-lic kratkemu teku dovolj velika, da preskrbuje prebivalce z v političnem oziru pripadala Hrvaški in ki je menda tudi sedaj po "zaslugah" poglavnika Paveliča in volji Adolfa Hitlerja del "Neodvisne Hrvatske". Takrat, namreč v 13. stoletju, je prišla delitev dežele v dve okrožji splesno v navado. Gorenjska stran do Ljubljane in Notranjska okoli Loža in Cirk-nice se je imenovala Kranjska (Carniola), Dolenjska do hrvaške meje pa Marka ali pa tudi "Slovenska marka" (die windi-sche March), "Hrvaška ali Ogrska marka" in kasneje celo kar "Metliška marka". Proti Conskemu in Iftri je pa bila meja zelo negotova. Kakor se zdi, je Sla od Cirknice proti Planini in Logatcu tako, da so že kraji Planina, Postojna, Senožeče, Vipava m dolina Idrijce pripadati Goriški. S Kranjskim je dolgo časa delila usodo sosednja Istra. Tu in tam so 'bili mejni grofje Epenštajni in španhajmi iz rodu Weimar-Orlamiinde. Leta 1077. je prešla ta oblast na a-kvilejske ali oglejske patrijar-he, a je bila večkrat prekinjena. le v 12. stoletju se Ikra loči v dve upravni okrožji, in sicer v "Istrsko marko", ki je obsegala obrestna mesta s pretežno romanskim prebivalstvom, in v "grofijo Istro", ki je uklju-čevala notranji del dežele z izključno slovemskim prebivalstvom. Središče te grofije je bil >tari grad Pazin; zato se je imenovala tudi "PazLnstoa grofija", a obsegada je ie mnogo drugih gradov in posestev v sredini od Slovreča ob Limu do Učke gore in Lov rana- Najnevarnejša sovražnica patrijar-hove oblasti v I »tri je bila beneška republika. Po vseh zapadnih istrskih mestih se je že v začetku srednjega veka razlivala velika blaginja, ki je izhajala predvsem iz razvite trgovine. Istrska me- toliko bogastva v obliki ameri-sta so posredovala med sloven-1 »kih dolaTjev, da se je sveti skimi deželami, Dalmacijo in , mož na mah preobjedel in pre-Italijo, zlasti pa še med Benet- vzel. Njegovi nameni so bili do- v Ameriki veliko, pomeni to Portugalska ima Se dosti ži-najmmj nekaj milijonov. Nje- y\\ v svojih zalogah, ali cene se gov )i t "Social Justice" je postal kar če? noč ena najpopularnejših publikacij v tej deželi. In v tej krpi je ta sveti mož potem do zadnjih dni neovirano zastrupljal ameriške množice širom po deželi, trosil teden naglo dvigajo in zato je živil čimdalje manj na raizpolago. Kanta sardin, ki si jo dobil za 3 eskude (okoli 12 centov) lansko jesen, velja sedaj polpeti eskud ali kakih 18 centov. Toda sardin in vsakovrstnih drugih rib je obilo na trgu in e - k,u dov $1.20). Kakor mejo in (okoli centov do hitro pa prekoračiš prideš v âpanijo, so "Prav kakor Sveta dežela, Palestina, majhna dežela na glavni cesti med dvema velikima sosedoma — tako je bila tudi Jugoslavija. Donava je bila ta važna cesta med dvema močnima sosedoma — Avstro-Otgrtko in Turčijo. Skoraj tisoč V Zed. državah je sedaj glavno vprašanje — produkcija. Za to deželo in v pomoč zaveznikom. Unije AFL in unije CIO. in železniške bratovščine ter delavstvo v splošnem je pripravljeno pomaigati in v resnici ipomaga. Res, da so tudi na tej strani velike hibe, ne samo na kapitalistični, kajti ameriški svet, delavski in posedujoči, je materijalističen in misli zgolj razmere nemudoma slab*e. Zdi ><* Je b*la ta me>ni k«^. na materij a ln e dobrine, se, da se lahko dobijo živila, a men m«<* ln moha- A vendar' v teJ v°Jni a za tednom nesramne laži o tu ,bora «Zarje" gali iz rok nacij kim Obrom.' Jugoslavija je krasna gorata pokrajina, kakor Švica. Njeni prebivalci »o vneti ljubitelji svobode. S.bi, Hrvati in Slovenci *o se združili v njej 1. 1918. in ustanoviii državo s 16,000,-000 prebivalci. Slovenci so bili tnnajrt stoletij pod Avstrijo. Obdržali so svojo kutvuro s središčem v dva tisoč let stari Ljubljani. Hrv ati so v srednjem veku imeli najpomembnejša razdobja svoje -igodevine. Zlasti so se odlikovala samoupravna mesta cb dalmatinski obali od petnajstega do sedemnajstega stolet ja. I Srbi so imeli od 12. do 13. stoletja močno samostojno kralje-j'.vo, potem pa so bili do 19. : stoletja pod turškim jarmom, i Njihovo mesto Beograd je po- Ako v vaši naselbini ni »e kluba JSZ. pristopite vnniokot clan "at large". Članarina je $1 na leto. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Uio 1. 1918. pre rtolnica Jugo-j Every Saturday, 1 to2 P.M. ■■HMIIiiill STATION WHIP 1520 kilocycle* (Top of the T>ial) slavije. Vsi trije imajo veliko število znamenitih pesnikov; njihova gVavna zabava je glasba..V Kanadi je okrog 15,000 Jugoslovanov. Dr. Alojzij Kunic, Jiljo-slovan ipD rodu, je ustanovil simfonični orkester v Toruntu in s tem mne^o iprispeval h ffla-gbeni kulturi Kanade. IIBERTY UMERICKS Namestu odlikovanja smrt Kakor je naznanil moskovski radio sredi zadnjega tedna, se je zbralo 40 nemških vojakov na glavnem stanu v Stari Rusi, da bi dobili železne križce v odlikovanje. Ali namestu tega so našli vsi tamkaj smrt, ker so bas tedaj ruski četnikPpognali t»4o poslopje v zrak. ---- llruštvom in Kliibom s Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v 99 PROLETARCC^ A wood carver oaxnrd Mr. Whittler« Said—Thi« ie the way to stop Hitler: Defense Bonds sad Sumps Will soon sesmp s Advsares get littler." mske that HtUer and ÏWliIttl* mvmrj «Mlw fM from year M(»l » • • fmif rf^nwi® help ffwth Hit««! But II. S. Mmh* — Riskiranje glave Ako Hitler zmaga, bo Laval na trdnem. Ce Hitler propade, bo Laval ob glavo, ker ga večina francoskega naroda neizmerno sovraži. V sovraštvu do Anglije in Rooseveltove administracije, in Brazilski list predloga zasedbo francoske Guiane Kakor meni brazils-ki list Cor reio da Manha, ogrožajo pali-tfčni razvoji v Viehyju Brazilijo skozi francosko Guiano. Zato priporoča nemudno^zaseibo tiste zemlje po Amerikah kot edino sredstvo za od vrnitev nemške na.-ilnosti z ameriških severnih mej. Francoska Guia- : v strahu za svojo kožo, bo La- na meji južno na Brazilijo. val storil kolikor bo mogel, da vpreže tudi neokupirano Francijo v Hitlerjev voz. Koliko mu je Hitler za to izdajsko početje obljubil, se ne ve, a bržkone saj to, da italijanske zahteve na račun francoskih teritorijev ne bodo upoštevane. Toda v povračilo bo morala Francija ostati tudi po vojni del nemškega "življenjskoga prostora" in delati zanj v "novem redu". V interesu Francije torej je v vsakem oziru, da Hitler ne zmaga. Za Lavalovo osebno varnost in za ohranitev i njegovega režima pa jt, da nemška armada ostane v Fran-1 ciji. Laval lahko Nemčiji v vojni proti zaveznikom veliko pomaga na primer s francosko mor- 'Francoske kolonije v Ameriki so določene za oporišča delovanju osiičnih sil," piše omenjeni list. "V raznih ameriških republikah se sumi, da dobivajo nemške podmornice, ki so na delu v Karibskem morju, svoje potrebščine v francoskih lu-kah." Sedaj, ko so izbrani novi francoski ministri, ki jih je narekoval Berlin, bodo v nekaj dneh Nemci že v francoski Gu-iani, je še dodal list Correio da Manha. I »M'I M « • BARETINCIC & SOK POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broed Street JOHNSTOWN, PA. ees ms* # m h»» v»».-- — ■♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦«»«♦♦♦♦♦M* PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI ! NAROCITK 31 DNKVNIK ; «PROSVIiTA": Slane aa celo leto $6.00, pol leta $3 00 Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov (ie) je treba xa novo društvo. Naslov ta list in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, 1LL. >MM#»»M»m»4 »M »MM«'» POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro narico.% francoskimi trdnjava- j (J,0 uro V Chicagu od 9 OC mi v Sredozemlju in v Afrika jq Ufe (Jopo|(Jne postOJC WGES, 1360 kilocycle,. lekosežna in zavezniki mora jo računati z novim sovražnikom. Vodi io Georap' Morrhon Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet T~l. Crawford 2212 OFFICE HOURS: I 30 to 4 P. M (Except Wed. and Sun.) 0:30 to 8 30 P. M (Except Wed.. Sat. and Sun.) R< *. 2219 So. Ridfewa? Ave. Tel. Crawford 0440 • If no answer — Call Austin §700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Kducational Bureau PROLETAREC KD!'CATION ORGANIZATION CO OPERATIVE COMMONWfcALTif VOL. XXXVII CHICAGO, ILL., April 22, 1942 Let's Prepare to Swat The Foes of Labor DO IT EVERY PAY DAY! The Supreme Sacrifice Recently u bitter campaign of ma-llcioux propaganda to poison the public's mind mrainut organised labor Hum (mh>ii carried on by the subsidized press which in cotii'imuied of j-eactibn-ury duily newspupers controlled, thurt-rh ownership and advertising, f»y exploiting profiteer« and union-hat em. Together with the bourbon .»oliticians, idle rich and anti-labor anese medical care in th? Yokohama prison camp. These red-blooded American Federation of Lchor members laid down their tools to defend American territory when ihe •Japs .iruck. These courageous workers were on the defctv e u jntier where fortifications had to be made ready. They knew iho danger, but they unhesitatingly responded to the call to go to the faraway islands because American workers love their cct:n;ry and its institution* and are happy to do whatever may be necessary to protect them. The seamen are another group of gallant workers. Their daily work takes them into combat zones. They carry supplies wherever they are needed by our troops and by our allies. They bring to our own ports materials needed at home. The Seafarers International Union has already lost scores of members an*:i many others are on ships so long overdue that their loss seems a certainty. Members of the International Brotherhood of Teamsters rode the Burma Road under Japanese bombs and are now helping to transport vital supplies to China by other routes. Thwe men all would tell you quietly that they are merely •loing their duty, but there is nothing so important to our country in this hour of emergency than the will of every individual to do his duty—as a matter of course and without thought of reward.—American Federation»^ The time has come when trade unionists from one end of \merica to the other nm* get "fighting mad"! A lot of "sweatshop" bosses, corrupt newspaper columnist* ind cheap politicians have been kicking them around for months. The workers have not retaliated—they have been too iusy doing the things which muwt be done if this war is t4> >e won. However, patience Is not always a virtue. A pious old jfchop once said: "Of course, I believe in tumimg the other heck, but there is nothing in the Bible which sug-ge^ts that . should turn my cheek more than once. The man who flaps me t second time is inviting trouble!" Trade unionists must follow the old bishop's advise. They •ave put up with enough stopping! Of course, nothing should je dene which will interfere with the nation's war effort. In he production of everything needed for "all-out" war, the vorkers mu«t continue to smash adl records. But there will be plenty of time left to take care of thos^j ,vho have been lying: about trade unionism and who have been :lawcring that the workers must be deprived of every gain hey have made during the last half century. — Labor. A Case for Standard Oil We were jarred to learn that there are Americans who still have a kind xord for the Standard Oil Company of New Jersey. <• That is the big business corporation, it will be recalled, which wan lamned last tueek for withholding from this nation patents for synthetic rubber—patents which have been available to Hitler all the time under an igreement between Standard and Nar'-land. Well, there is another side. And it is the capitalist side—the sida of the system of "free" enterprise, the system of production for private profit instead of public welfare which most Americans have sanctioned with their ballots. "What twill you expect a corporation to do?" we were asked. "How else could an inventor be protected if there were not international agreements? What would prevent the scientists of one nation from infringing upon the patents of inventors in another nation if ttyere were no mutual agreements to protect the business of both nations?" We confess we were without an answer at the moment. And we arc «till helpless if we consider the matter from thé viewpoint oï private enterprise for private profit. Surely, if dividends and Yaitèbff* arfe to 4>e'th«^ incentive for human activity, Standard Oil has been uhjastl'y condèihned. For in honoring its agreements with H it lev it was both looking after its own interests and maintaining a principle uput «we arc for an Internliflfoftfl of peoples, not of special interests. We belicVe that the pro&uct af sci#nce artfl invention should be made the property of all mankind just as soon as they are developed. And we believe the added welfare they make possible'should be shared "by all people instead of withheld for sale and profit. ' ' Had our ideas of internationalism been accepted there would hate been no world war.''For upon the Socialist idea must be bawd the new World of brotherhood which democrats and christians advocate with wortfi bat reject by action—Reading Labor Advocate ' 1 ' ».....' WHOM DIES IS SERVING AND FOR WHAT PURPOSE? FIRST LADY HITS "FALSE PATRIOTISM It is high time the federal authorities were freezing price« aLso. * They talk a-iplenty but do ljt*le. ; f j M • When great numbers of people have bo cut dfown on the use of such foods as potatoes, butter, honey, etc., on account of the hteh prices, it m a grave misfortune. This k?:nd of things depletes the health of the people. The administration purports to want to promote the pttblie health. One of the best ways'to do bo woold be to see that the public is properly fed.' Malnutrition fa *ery widespread. Part of ft i* due to lack of will poWer, arid a very tartfe part of it is due to poverty and high prices. This third part can be eliminated to fome extend, but rtot wholly, by price fixing. ,J 1 " • ' 1 Also, the ad/mintotrrtion wants the public bo buy as many war bondfe as possible—and so do we. But how can the millions of poor people biiy a« many war bond* as they would Ifke to buy when they have to pay outrageous prices for the nc<£e*-saries of life?—Milwaukee Post. HOW CAN THE CHURCHES HELP? ELUS E. JENSEN NO—REALLY? Co-ops Set Up An International Committee For Reconstruction New York.—Formation of an International Committee for Cooperat-iva Reconstruction, designed to assist in the reconstruction of cooperatives in war-torn countries after the war and to encourage the use of cooperative methods in general past-war reconstruction Has announced here recently by the Cooperative League of U. S. A. Composed of a group of executives of cooperatives now in exile in America from occupied European coun> tries, a number of American cooperative leaders, .several noted economists and public figures, and of representatives of ir.any non-E-uropean Lands, the Committee will work out plans for the reconstruction of Eu-n pean cooperatives and will serve as a clearing-house of infonnation from occupied countries. It will also encourage government Srtd other agencies to make cooperatives an important part of all program« for democratic reconatruction. Short-wave broadcast * will he prepared for sending to occupied countries. —World-over Pres. Russians The delegates of two national organisations of Carpathian Russians in America, the American Carpathian-Rusaian Council and the Car-paathian-Rusaian Unity met in Pittsburgh recently and agreed ppon „he following aims, purposes and objectives: 1. The preservation of our glorious country, the United States of America, and its truly democratic con»titution, for all time to come. 2. The complete victory of America, England, Russia, China and their brave loyal Allies over the ruthless Axis powers, Germany, Italy, Japan. Hungary and Rumania. 3. The liberation of Czecho-Slo-vakia. Poland, Yugoslavia. Greece, Belgium and the other subjugated nations from tyranny. 4. The liberation of Carpathian-Russia from the brutal enforced occupation of the Hungarians (Magyars), and its reiminon as an autonomous self-governing state • under the St. Germainen-Lay Treaty with Czecho-Slovakia. ft. The eatabliahment of an early peace, a peace which, in the language of the Atlantic Charte, "will afford to all nations the means of dwelling in safety within their own boundaries and whkh «will afford asaurance that all the men in all the lands may live wit their lives in freedom from fear and want." fl. The coordination of the activities of the one-half million (600,-000) Americans of Carpathian-Rus-sian lineage, regardless of religious persuation or station in life, in behalf of our common objectives. Dr. Gregory Zatkovich of Pitta-burgh was the spokesman for the American Carpathian-Russian Council and Rev. Ivan Ladisinski of Gary, Indiana, for the Carpathian-Russian Unity. Church leaders of every faith are deeply concerned about the task of the churches during the war. The disilluQsionment which followed the last war caused millions of people, particularly in Europe, to lose faith in organized religion. They felt that the churches had "blessed" a war of enormous wastage which failed to bring compensating benefits in the form of a society freed from injustice, Insecurity and threat of more war. Every war runs the risk of degenerating, on both sides, into a sordid contest for loot. Every peace settle-Miatii tun» the liak of legallahvg injustice, and thus laying the foundation for new wars. Now that we are running these risk once more, the churches should help us to keep our purposes high and our motives far victory clean. The churches should cruaade wit intense earnestness for the brotherhood of man on a world-wide basis. They should point out that thia war cannot be jus- Ukrainians Persecuted tlfied unless it be waged for human equality and for the right of all peoples to their self-respect, no matter wtat their race, religion or nationality. For no people will submit permanently to a peace which denies them their self-reapect and a fair chante to participate in the good life which the earth hi capable of yielding to all her inhabitants. Our cause la irresistible if our armies move to tihe attack as liberators—as the bearer» of the blessings oif freedom and justice wherever slavery and injustice now prevail. If the churches twill help us to remove from our war effort every motivation that prevents us from traily coming to the oppressed as liberators, thev will have earned the gratitude of all humanity for a thousands yean to come. DAILY PRESS SPELLS IT "PAY-TRIOTISM" HAPPINESS TAX PROBLEMS PROFITS ARE CLIMBING A war tax program based upon the principle that each group in the population must bear its fair share of the tax burden haa been sent to Congress by the American Federation of Labor. A tax on excess profits of corporations Is recommended, federal sales taxes on food, clothing and other necessaries «re opposed, and plugging of loopholes in the l«w unfairly benefiting small groups of taxpayers ia urged. According to the latest Department of Commer.e report, the earnings of corporations after taxes in 1941 Increased to $7,200,000,000. This is an advance of something like .10 per cent from the fft.ftOO,000,000 of 1040 and almost 7ft per cent more than the $4,200,000,000 of 1919. There are the figure«. They «peak for them-sehres.