Ameriška Domovi iv a
AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 237
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 2, 1953
LETO LTD — VOL. LIU
Smrtna nesreča bivšega governerja države Mirhigan
2 bivšim govemerjem vred so izgubile življenje še tri osebe, ki so se nahajale v njegovem letalu.
BATTLE CREEK, Mich. — ^ nedeljo je bil ubit Kim Sigler, bivši governer države Michigan, ®° je njegovo letalo, ki ga je sam vodil, strmoglavilo na zemljo. 2 njim vred so bile ubite še tri ^ebe, ki so se vozile v njegovem •tetalu.
Sigler j evo privatno letalo, ki 3® imelo prostora za štiri ljudi, zadelo v 540 čevljev visok stolp neke televizijske postaje, J'akar je v bližnjem gozdu tre-sčilo na zemljo.
V razbitini letala so našli po-^&tn mrtvega bivšega governer-la ter dve drugi trupli, tretja o-®6ba pa je bilo vržena dvajset j*vljev daleč od letala. Vsi 1n zelo ožgani, ker se je leta-0 '0b padcu vnelo.
Sigler in njegovi spremljeval-Cl so se vračali iz New Orlean-. \ Ostale žrtve te nesreče so sledeči: Siglerjeva 41 let sta-ra tajnica Mrs. Ruth Prentice; ^ena 28—letna sestra Mrs. Vir-^nia Schuyler in njen 37 let sta-ri «u>ž Harold.
Iz raznih naselbin
NORTH CHICAGO, 111. — V nedeljo 29. nov., zjutraj je umrl na svojem domu na 1022 Wadsworth Ave. Anton Suhadolnik st. Bolan je bil že več let. Po>-kojni je bil rojen 1. 1878 v Kamniku pri Preserjah in je prišel v Ameriko leta 1901. živel je ves čas v tej naselbini. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 53 KSKJ in Katolških borštnarjev. Južnokorejcem, Pogreb se je vršil v torek zjutraj. Za umrlim žalujejo soproga Agnes, roj. Seliškar, sinova Tony in Frank, brat Matevž
Ali je zasliševanje vohunov res inkvizicija?
Danes se bo pričelo
"pojasnjevanje"
Južnokorejcem
v Chicago1, Frank pa v Clevelandu, in več drugih sorodnikov v Ameriki in v starem kraju. ■ Naj v miru počiva!
328, bo
katerih pojasnjevalo’
je
pet
južnokorejskih častnikov.
Lo-
Governerjev tajnik v kabinetu župana A. H. Celebrezze-a
Span je imenoval R. S. — ^herja, guvernerjevega taj-*)lka, za svojega “law di-rectorja.’
thoLEVELAND- — žuPan An‘
m, ^ J- Celebrezze je imenoval ga t a S’ Nocherja, dosedanje-ftie ,a^n^a gov. Lauscheta, za ®tnega “law directorja”.
b0 °Vi direktor, ki je star 38 let, fl6li^evzel svoje pošle v poneha ni Podlagi čarterja me-^kon Velanda. postane direktor
5tnrti'°V
t>an.
r- Celebrezze je dejal, da je i Locherja kot državni se-v Columbusu. Gov. Lau-re^ei> da je izvedel lo Lo-
v slučaju županovel ak odstopa — mestni žu-
BPo:

natopal koeherja kot državni se-.v Columbusu. Gov rekel, da j e izvede!
--Vem imenovanju šele v še ^ena trenutku in da ni imel
^ledhik’ mU ™einova^ rLa"
bil r^0r ^uPan Celebrezze, ki je E°che*en V ^a^jb ie bil tudi sicgj, r rojen v inozemstvu, in KHš V ^ornuniji od ameriških Posi6enV' Njegov oče je bil za-1 tjih .'na romunskih oljnih po-kiu^ e§0va mati pa je bila Roi-^..^onaškega porekla. Iz H- v Ameriko je prišel 13 i^1 direktor, ko mu je bilo ko se je njegova družina
Mesto New York je še vedno skoraj brez vsega časopisja
Ostalim velikim listom, ki so prizadeti v stavki, je zdaj pridružen še list The Herald Tribune.
NEW YORK. — List Herald Tribune, ki je edini večji new-yorški list, kateri ni bil prizadet po stavki foto-graverjev, je v ponedeljek zvečer naznanil, da bo suspendiral izhajanje do na-dalnjega obvestila. Ostalih šest velikih newyorških listov ne izhaja že od sobote, ko se je stavka pričela.
S suspediranj em gori imenovanega lista je ustavljena skup-i na cirkulacija 5,500,000 listov v
PANMUNJOM, Koreja. — Poveljstvo čet Zdr. narodov je naznanilo, da namerava danes, v sredo, pričeti z intervjuvanjem 328 južnokorejskih vojnih ujetnikov, ki so izjavili, da se nočejo vrniti domov. Poveljstvo ni povedalo, če namerava intervju-vati tudi 22 Amerikancev in e-nega Angleža, ki so tudi ostali pri komunistih.
Z Južnokorejci bo govorilo 5 južnokorejskih častnikov, ki jih bodo poskušali pregovoriti, da se vrnejo domov.
Glede mirovne konference je rečena, da so zavezniki pripravljeni dovoliti Sovjetiji prisostvovanje na konferenci z vsemi glasovalnimi pravicami, toda konference se ne more udeležiti kot predstavnica katere koli strani.
Churchill - 79-letnik
LONDON. — Dne 30. nov. je premier Winston Churchill praznoval svoj 79. rojstni dan. Praznoval ga je z večjim zaupanjem kakor kdaj koli tekom sedanje mrzle vojne. Rekel je, da je trdno prepričan, da se mu bo pred smrtjo posrečilo pomiriti svet in izposlovati trajen mir ---------------o—-—
Etbin Kristan umrl
Iz Ljubljane poročajo, da je tam umrl Etbin Kristan, sociali stični voditelj,, ki je živel več let v Ameriki ter je po svojem delu ameriškim Slovencem dobro poznan. Učakal je 86 let.
Obsodba vohunnov na Češkem
LONDON. — Vojaško sodišče v Pragi je obsodilo deset .Čehov v zapor od petih let pa do dosmrtnega zapora. Bili so obtoženi, da so vohunili za “zapadne imperialiste.”
Odslavljanje civilnih uslužbencev
WASHINGTON. — Tekom meseca oktobra je bilo odslovljenih iz federalnih služb na-daljnih 28,600 civilnih uradnikov
McCarthy je neškodljiv
BOMBAY, Indija. _ Emanuel Celler, demokratski zvezni poslanec iz N. Y., je izjavil tukajšnjim časnikarjem, da senator McCarthy sicer ponižuje a-meriški prestiž V‘inozemstvu, sicer pa je neškodljiv, ker ga ljudstvo v Ameriki pozna.
Protestantski pastorji, ki smatrajo zasliševanje za poseganje v osebno svobodo in njeno kršitev, so pogoltnili komunistične argumente s kožo in kostmi.
Spodaj navajamo primer te “inkvizicije”, ki hoče spraviti na dan vohunsko zaroto za nasilno strmoglavljenje ameriške vlade.
in uslužbencev. Od meseca ja-
nuarja jih je vsega skupaj

mestu New Yorku.
Fotograverji, ki so člani AFL unije, zahtevajo $15 povišanja'pa jih je ostalo še 2,372,100. plače na teden, v čemer naj bi bile vključene in krite plače, pokojnine in druge dobrine. Lastniki časopisja pa so pripravljeni dati $3.75 tedenskega poviška.—
Sedanje plače fotograverjev znašajo $120 tedensko za dnevno delo, $131 pa za nočno delo.
Stavka v Marietti, O.
MARIETTA, O. — Tukaj je bilo odslovljenih zastavkalo kakih 1,100 kon-176,600, v službi strukcijskih delavcev, ki so zaposleni pri Ohio Power Co.
Rdeče rože za rdečega diplomata
TEL AVIV, Izrael. — Na tukajšnje letališče so prišli izraelski državniki sprejet in pozdravit Aleksandra Abramova, sovjetskega poslanika za Izrael. — V rokah so držali velike šopke rdečih rož. Toda čakanje in rože so bile zaman, ker poslanika ni bilo.
DRUŠTVENI IMENIK
Vec posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila pa seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.
-
IZ RAZNIH POROČIL je razvidno, da je veliko število protestantskih pastorjev zaskrbljenih nad kongresnimi preiskavami vohunskih krogov, češ da te preisikave posegajo v osebno' svobodo, da so “inkvizicija”, ki je “popolnoma tuja našemu načinu življenja, če se osumljeno' osebo vpraša, če je ali če je kdaj bila član komunistične partije, če je zdaj ali če je bila kdaj poprej aktivna v vohunstvu proti Združenim državam.
Kakšna je ta “inkvizicija”, naj služi kot primer nekaj odstavkov iz zaslišanja Hary Mag-doffa, ekclnoma, ki je imel od 1. 1936 do 1946 več vladnih položajev in te večinoma v depart-mentu za trgovino.
Zaslišanje je potekalo takole:
Senator Walker: Mr. Magdoff, v vseh položajih, ki ste jih imeli pri naši vladi, ali ste bili kdaj v stanju — če bi tako hoteli — da bi lahko pomagali sovjetski zaroti?
Mr. Magdoff:	Ali se smem
posvetovati s svojim odvetnikom?
Predsednik: Da; lahko.
(Zaslišamec se posvetuje z odvetnikom).
Mr. Magdoff: Z vsem spoštovanjem izjavljam, da ne bom odgovoril na to vprašanje.
Senator Walker; Mr. Magdoff, (ali ste bili za časa svojega vladnega službovanja lojalni vladi Združenih držav?
Mr. Magdoff:	Ali se smem
posvetovati s svojim odvetnikom?
Predsednik: Da; lahko.
(Zaslišanec se posvetuje z odvetnikom).
Mr. Magdoff: Z vsem spoštovanjem izjavljam, da ne bom odgovoril na to vprašanje.
Senator Walker: Mr. Magdoff, ali se spominjate, da ste 14. novembra 1. 1946 položili prisego lojalnosti, v kateri ste prisegli v odgovor na vprašanje: Ali ste
kdaj propagirali ali bili kdaj član kake organizacije, ki propagira nasilno strmoglavljenje ameriške vlade?, na kar ste odgovorili “Ne?”
Mr. Magdoff:	Ali se smem
posvetovati s svojim odvetnikom?
Predsednik: Da; lahko.
(Zaslišanec se posvetuje z odvetnikom).
Mr. Magdoff: Z vsem spoštovanjem izjavljam, da ne bom odgovoril na to vprašanje.
Senator Walker: Mr. Magdoff, ali ste zdaj, v tem trenutku član kakega vohunskega ali sabotažnega kroga, ki deluje v nasprotju z vlado Združenih držav?
Mr. Magdoff:	Ali se smem
posvetovati s svojim odvetnikom?
Predsednik: Da; lahko. (Zaslišanec se posvetuje z odvetnikom) .
Mr. Magdoff: Z vsem spoštovanjem izjavljam, da ne bom odgovoril na to vprašanje.
let
Helii
a v Blufftonu, O.
pov-
oklfčno in bolj toplo. b°lj f plačno, dežni prsi in toWo kakor snoči.
DRŽAVNI TAJNIK John Fow ster Dulles je iskren človek. In to mu je treba priznati, da ne gleda na posledice, ki bi utegnile nastopiti, drži se svoje besede. On je sicer, kakor naglasa Mrs. Clare Luce, ki ima položaj našega ambasadorja pri italijanski vladi, poslušal njene besede. Vendar je pa vso odgovornost za njene besede velikodušno prevzel nase., šel je celo za korak dalje: naglasil je namreč, zakaj on eni ali drugi rešitvi tržaškega vprašanja pripisuje le podrejeno važnost, kajti Trst je za obrambo Zapada manj važna strateška točka.
Kar zadeva ideologije, o tem ni nobenega dvoma, da je spreo-brnjenki Mrs. Clari Luce (ki je' pristopila iz protestantske v katoliško vero), koncepcija krščanskih demokratov mnogo bližja in sorodnejša od (komunistične ideologije jugoslov. režima. Tol-da prelom med Moskvo in Beogradom je za ameriški načrt obrambe Zapada pomenil vendar-
Zgrešena ameriška politika glede Trsta
le dragoceno pridobitev. Pridobili so Jugoslavijo za sodelovaje z Ameriko proti Sovjetiji in kakor koli se je ta upirala misli, da bi se odrekla svoji komunistični ideologiji, so se vendarle množili znaki, da v Jugoslaviji vendarle začenja prevladovati treznejša presoja notranje državne ureditve.
Jugoslavija je torej vztrajala pri svojem komunizmu, vendar se je potrudila, da bi svoji komunistični usmeritvi dala bolj človeški izraz. Zato je tamkaj pričel prevladovati vtis, da je osebna svoboda na poti jačanja. — Vpliv Angležev in Amerikancev v Jugoslaviji je postajal vse jač-ji in vse učinkovitejši. Na vidiku je bila večja urejenost tudi v gmotnem pogledu in prav ti pojavi so kazali na to, da se vojna nevarnost oddaljuje.
Kogar je to stanje najbolj motilo, je bila Italija. Italijanski diplomatski igri je uspelo, Jugoslavijo izriniti iz sodelovanja
v izvršni organizaciji Atlantske globlje.. Ko so 20. marca 1948 zveze. Ital. zun. ministrstvo je objavili trojno izjavo, je stalo v
z največjim nezadovoljstvom motrilo vojaške dobave in o/dpi-ranje kreditov Jugoslaviji. Posebno pa je rimske kroge vznemirjal balkanski sporazum.
Gornji dialog je tipičen primer teh zaslišanj. Ali more res kdo v njem najti kaj, kar bi dišalo po inkviziciji? Ali je bila res kršena osebna svoboda za-slišanca, ko mu je bilo dovoljeno, da se posvetuje s svojim odvetnikom, nakar je po vsakem takem posvetovanju izjavil, da na podlagi petega dodatka Ustave ne bo odgovarjal na vprašanja, ki bi mu utegnila škodovati?
Pastorji, ki smatrajo to zaslišanje za inkvizicijo, so pogoltnili argumente komunistov s kožo in kostmi. Potegnili so jih za nos ljudje, ki hočejid, da bi ljudstvo ostalo v temi o globini komunistične zarote.
Angleška vlada bo plačala račune posveta na Bermudi
tej, da bodo Amerika, Vel. Britanija in Francija priporočile Združenim naroddom “povratek Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji” in “s tem revizijo mirovne pogodbe. Revizijo mirov-
Kaj čuda torej, če se je Ju-.
goslavija čutila ne le oškodova- ne Pogodbe in povratek pa naj
bi izvršili Zdr. narodi po Varno-
no po sklepu zaveznikov, da se izroči Trst Italiji, temveč tudi osamljeno nasproti Italiji, ki je prežeta z revizionističnimi težnjami in pripravljena, da se ob vsaki priliki spusti v vojaške nastope.
Po eni strani so pričakovali od Jugoslavije, da bi doprinesla žrtve za obramba Evrope, da bi postala spet tisto, kar je bila skozi dobo tristoletnega turške-
stnem svetu, ki je Ameriki in Veliki Britaniji poveril upravo zone A s Trstom. Torej je samo Varnostni svet pristojen, da odloča o tem, komu je treba poveriti upravo zone A. Njemu bi morali Amerika in Velika Britanija prepustiti odločitev o na-daljni usodi zone A.
Danes je angleško - ameriški vpliv v Jugoslaviji do temeljev
ga pritiska, — zid obrambe kr- podkopan. Danes v Jugoslaviji
ščanstva, po drugi strani pa so dali Italiji pooblastilo za zasedbo Trsta in za zopetno pridobi-
dvigajo glave kominformovci. Tisto, kar so dosegli leta 1948, to je, da se je Jugoslavija okre-
itev odskočne deske za nadaljne nila proti Zapadu, je prenaglena njene imperialistične podvige, odločitev Posterja Dullesa spet Toda ameriški ukrep sega še zavrla.
Freds. Eisenhower in francoski premier Laniel bosta na Bermudi gosta britanske vlade.
TUCKERS TOWN, Bermuda. Predsednik Eisenhower in fran-doski premier Laniel bosta živela v velikem udobju v razkošnem Mid-Ocean klubu, ko bosta prišla semkaj na konferenco z angleškim premierjem Churchillom, ki bo za to razkošje plačal tudi račun. Bermuda je namreč angleška posest, torej bo W. Churchill oziroma britanska vlada prevzela vlogo gostitelja.
Zunanji urad ni povedal, koliko bo stala angleško vlado popolna oskrba in zabava visokih gostov in njihovega štaba, toda oni, ki se razumejo/ na to, računajo, da bo stalo to angleško vlado najmanj 80,000 funtov ali 224 tisoč dolarjev.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Nesreča—
Miss Anno Grubišič, staro 51 let, 15210 Saranac Rd., je v ponedeljek, ko je šla preko ceste na bus na križišču Saranac in E. 152 St., zadel neki avto tako nesrečno, da so ji morali v bolnišnici odrezati nogo pod kolenom.
Iz bolnišnice—
Po daljšem zdravljenju je Jernej Papež zapustil Huron Rd. bolnišnico in se vrnil na svoj dom. Zahvaljuje se vsem za o-biske, darove jn pozdrave, prav posebej pa Rev. Slapšaku in Jos. Keniku.
Molitev—
Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene nocoj, v sredp, |:ib 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Julijo Brezovar, v četrtek pa k pogrebni sv. maši.
Pismo ima v uradu—
Frances Modic ima v našem uradu pismo, ki mu ga pošilja Mici Vidic iz Malkovin pri Zagradcu na Dolenjskem.
------o-----
Novi grobovi
Louis Bobnar
Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Marymount bolnišnici rojak Louis Bobnar, stanujoč na 2300 West 30th St., v starosti 61 let. Ran j ki je bil orna iz vasi Vaja, fara Mirna peč na Dolenjskem, odkoder je priel sem pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujoča sinova Louis in Ralph ter tri hčere : Kathryn Rozman, Rosalie Church in (Patricia ter vnuke, kakor tudi sestro Mary Mahne. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 iz Louis Ferfolia zavoda cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri, potem na Kalvarija pokopališče.
Mary Glavich
V Polyclinic bolnišnici, kjer se je nahajala zadnje dni, je umrla Mary Glavich, stanujoča na 1531 E. 70 St. Bolna je rila 17 let. Njeno dekliško ime je bilo Majetič. Rojena je bila v vasi štajar, fara Kostel j. Zapušča moža Franka in tri otroke: Mary Novak, (Prank Jr., in Theresa Verbič, sedem vnukov, v Clevelandu sestro Anno Morel, v Evropi pa sestro Johano Svetek in brata Matijo; brat Martin ji je umrl pred dvajsetimi leti. Zapušča tudi strica Jos. Offa-(ta. Bila je članica pdr. št. 25 SŽZ in društva Carniola Hiive št. 493 T.M. Pogrebni obredi' rodo v soboto ob devetih zjutraj v cerkvi sv. Vida. Njeno truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek zjutraj ob 11. dop. v Grdinovem pogrebnem zavodu na E. 62 St.
Ohijski lovec ubit
ELKINS, W. Va. — Norris T. Wilson iz Piedmonta, Harrison County, O., je bil tukaj na lovu ubit. Zadel ga je strel nekega tovariša v prsi.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Včeraj je bila napovedana tako rekoč javna vojna med Belo hišo in senator jem McCarthyjem, ko je državni tajnik Dulles, z odobrenjem predsednika Eisenhowerja, prvikrat udaril nazaj po senatorju in njegovi kritiki ameriške zunanje politike.
TEHERAN. — Iranska vlada bo tekoči teden naznanila zopetno vzpostavljenje diplomatskih odnošajev z Vel. Britanijo.
Auerišia DoyoviiM
-arcs*®*«.
«117 Si. Clair Ave.	UEndersou 19628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Maiy Debevec
NAROČNINA
Za ZpiI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. t
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
v zunanjem svetu to preganjanje prestižu Jugoslavije največ škoduje,. Razni Seliškarji so po navodilu Titove proga-gande pričeli lagati in pisariti, da je Vatikan proti Jugoslaviji, da je papež podal take in druge sovražne izjave, kar je bilo vse iz trte zvito. Tržaško zadevo so titovci izrabili predvsem v ta namen, da bi udarili po Katoliški cerkvi, kar je pa porazno vplivalo na prebivalstvo, ki je postalo sedaj tudi glede Trsta precej brezbrižno.	M.
BESEDA IZ NARODA
M	V<i*9**t*♦♦
i	ra
L.Mllttl***-l****tl ****♦♦*>>*****♦>♦♦*****♦>***♦***»«
Dr. Franc Blatnik:
Kako je misijonar razočaral jugosl. komuniste
mladinskega oddelka, skupna z bratskim društvom Sv. Vida št. 25 KSKJ v nedeljo, 27. decembra.
Da se torej za gotovo vidimo; v ponedeljek 7. dec. na glavni seji društva, upa in želi in vasi vse skupaj prisrčno pozdravlja Maria Hochevar, tajnica.
No. 237
W6d., Dec. 2, 1935
Tito in Trst
Zadnje čase prihajajo iz Jugoslavije in tostranskega obmejnega ozemlja poročila, ki podajajo pravo sliko o ozadju tržaške zadeve in o razpoloženju jugoslovanskih narodov ob tej priliki.
Kot smo že pisali, je tržaško afe.ro prignal do vrhunca razburjenja zlasti italijanski ministrski predsednik Pella, da je tako odvrnil pozornost italijanskega ljudstva in še posebej parlamenta od domačih težav in da si je na ta način pridobil pristašev med nacionalističnimi elementi in si tako podaljšal politično življenje.
Podobno pa je tržaški hrum zelo dobro uslugo napravil tudi Titovemu komunističnemu režimu. Bližale so se namreč v Jugoslaviji državne volitve. Med vse jugoslovanske narode in vse sloje je zašla neka politična brezbrižnost. Ljudje so pričeli sovražiti vsako politiko, posebno pa seveda komunistično. Vsi komunistični sestanki in shodi so skrajno slabo obiskani, ponekod ljudski odbori še svoje seje ne morejo sklicati, ker se je, niti odborniki ne udeleže. Obstojala je velika nevarnost, da bodo ljudje bojkotirali vse volilne shode in pa tudi volitve. Že pri zadnjih državnih volitvah so komunisti mogli kljub silnemu pritisku in nasilju nagnati na volišča dejansko komaj 66 odstotkov vseh volilcev. Zdaj so se pa komunisti bali, da bo udeležba skrajno slaba, zlasti v podeželju. Titovci pa pri vsem tem niso imeli nobenega “šla-gerja,’ s katerim bi mogli dvigniti zanimanje za volitve.
Na kmetih vlada namreč ravno sedaj ogromna zmešnjava. nihče ne ve, kaj je njegovega, kaj zadružnega in kaj spada v takozvani državni zemljiški fond. Poleg tega razburjajo do skrajnosti kmečke množice neznosni davki. Treba bi bilo le malo tajne agitacije in kmetje bi bili ostali trdovratno doma na dan volitev.
Tudi po mestih in industrijskih krajih postajajo ljudje vedno bolj' sovražno razpoloženi proti nasilnemu Titovemu režimu. To nezadovoljnost pa podpihujejo še kominforrnov-ei. Na zunaj je sicer nekako prenehala borba kominformov-cev proti Titovemu režimu, toda podtalno pa še živahnejše rovarijo, dobili so namreč navodila, kot se čuje.^jda naj se uri-vajo zlasti v gospodarska podjetja.
Vse je torej kazalo, da bo doživel Titov režim ob letošnjih državnozborskih volitvah velik polom.
Angloameriška izjava o vrnitvi Trsta Italiji in italijansko zbiranje vojaštva ob meji pa je titovce rešilo iz velike zadrege. Angloamerikanci in Italijani si niso mogli izmisliti za Tita ugodnejše zadeve, kot je vprašanje Trsta. Tudi čas je bil za Tita prav ugoden.
Tržaška zadeva je namreč zdramila jugoslovansko javnost, zlasti pa še mestno prebivalstvo iz političnega mrtvila. Vse se je moralo iz narodnega prepričanja hočeš nočeš pridružiti stališču, ki ga je zagovarjal Tito in njegov režim. Titovi agitatorji so sedaj dobili v roke kost, ki so jo lahko uspešno glodali na političnih shodih. Na zunaj je sedaj zgle-dalo, kot da je vse jugoslovansko ljudstvo enotno za Titom. Angloamerikancem in Italijanom je Tito dolžan veliko zahvalo, ker so mu preskrbeni primerno agitacijsko sredstvo za volitve.
Dogodki ob priliki tržaškega cirkusa, tako namreč sedaj ljudje imenujejo vse skupaj, kar se je dogajalo, pa so imeli za Titov režim nekaj neprijetnih posledic.
Demonstracije, ki so se razvile za Trst po vseh mestih, so postale komunistom; namreč kar neprijetne. Med vzkliki so se namreč čuli režimu sovražni izbruhi kot; “Tita damo, Trsta ne damo.” Radi tega je pričela vlada hitro omejevati vse demonstracije, ker se je bala, da jih ne bi izrabili protikomunistični in kominformovski elementi proti re,žimu samemu.
Največjo slabost režima pa je pokazala delna mobilizacija, ki so jo izvedli v Jugoslaviji. Izkazala se je popolna gospodarska in tudi vojaška nepripravljenost za kako vojno. Po par dneh so postale vse trgovine prazne, ni bilo moke, ne masti in ne drugih živil. Pokazalo se je, da so zaloge tako majhne, da bi v par dneh izbruhnila po vseh mestih lakota, če bi res prišlo do kake vojne. Strah je prevzel vse prebivalstvo ob tej izkušnji.
Mobilizirano vojaštvo so v Sloveniji poslali kar kmetom na stanovanje in na brezplačno “košto.”
Če bi bilo prišlo do kakih rednih vojaških nastopov, bi se bilo kmalu pokazalo, da se vojaki ne bi borili za Titov režim. Iz letališča v CerkLah na Dolenjskem je pobegnil z vo-jašjcim letalom v tujino letalski poročnik Nikola Jakšič, doma iz Like, kateremu so komunisti leta 1943 ubili očeta. Ko se pričeli kmalu nato odpuščati domov mobilizirano vojaštvo in je 5. armada že skoro popolnoma v normalnem stanju, se je po vsej državi utrdilo prepričanje, da je bilo vse skupaj le “ciganija,” kot piše naš poročevalec.
Da Titu in njegovemu režimu ni bilo za Trst, marveč za politično in strankarsko propagando, je pokazalo tudi silno preganjanje katoliške cerkve in duhovščine prav v času tržaške napetosti.
Če bi bilo Titu kaj za Trst, bi vsaj v tem času pustil škofe in duhovnike v miru, ker se vendar dobro zaveda, da
Zadnja leta so Titove oblasti tudi nekaterim duhovnikom dovolile, da so smeli obiskati domovino, seveda le takim, ki že dalje časa živijo na tujem, vsaj od začetka zadnje vojne. Veči-noma so to misijonarji iz raznih dežel, ki že dolgo časa niso. bili doma. Nekateri so imeli tuje potne liste, nekateri pa tudi jugoslovanske.
Kakor z vsemi tujci, tudi s temi duhovniki obzirno postopajo, ker imajo pač interes, da bi v inozemstvu dobro govorili -o njih. Zdi se, da so komunistom taki obiski celo dobrodošli. Vem za slučaj, ko so .nekega duhovnika, ki je že dolgo v inozemstvu, pismeno povabili, naj bi prišel domov vsaj na počitnice in da se bo zopet lahko vrnil v inozemstvo, če ne bi rad svoje službe tam pustil.
Duhovščini doma pa taki obiski niso preveč po godu, kolikor mi je znano, in sicer iz dveh razlogov ne. Na žalost premnogi, ki so že dolga leta zunaj, položaja doma ne znajo pravilno presojati, to pa zato ne, ker komunističnih metod in njih hinavske zvitosti ne poznajo. Takim gostem, čeprav so jugoslovanski državljani, komunisti marsikaj spregledajo, za kar bi domač duhovnik dobil vsaj par let ječe. Zgodilo se je že, da je kak tak duhovnik potem v inozemstvu dajal izjave in objavljal poročila, ki so položaj: doma slikala za
bom. Poznam župnika, ki je moral otroke za prvo obhajilo pripravljati v spovednici, in duhovnika, ki je smel dalje časa maševati samo pri zaprtih vratih in so mogli verniki samo skozi luknjo v ključavnici slediti svetemu obredu. Kje so pa katoliške ustanove, šole, društva, tisk?”
“To je pa zato, ker je pri nas država ločena od cerkve.”
“Saj je tudi ha Francoskem, v Združenih državah in marsikje drugod, pa vendar imajo katoličani vse to in še več. Zato se ni čuditi, če tuji časopisi ne pišejo preveč ugodno o Jugoslaviji. Drugod po svetu imajo drugačne pojme o svobodi kot pri vas.” Zavila sta na drugo podre čj e. “Kaj se Vam pa zdi o socialnem in gospodarskem napredku pri nas?”
“Ni kaj reči. Mnogo se je po vojni obnavljalo, delalo, gradilo in zidalo. Morda še preveč. Videl sem veliko na pol dozidanih btavb, tovarn, zadružnih domov in celih mestnih delov, ki jih zdaj že prerašča trava. Vidim, da Novi Beograd, kije požrl milijarde, že zopet podirate. Kmečke zadruge, od katerih ste si toliko obetali, so žalostno propadle, ostali so le ogromni dolgovi in nenosni davki, ki bodo uničili še tisto, kar so zadruge pustile. Država je slab gospodar, to sem videl tudi na Kitajskem.”
“Na žalost je to res,” sta časnikarja nekam skesano priznala.
Članicam dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ
normalen in, če z nekaterimi d>|“MOTali bomo še marsikaj nare-mačimi duhovniki drugače rav-|dlti> predno bo vse tako, kot bi najo, je pripisoval neprevidnosti jmora^0
teh duhovnikov, ki da se včasih! Poslovila sta se, sedla v luk-po nepotrebnem izpostavijo v | suzni avto Mercedes in odfrčala stvarah, ki komuniste samo dra- Proti Murski Soboti, žijo, dočim Cerkvi ne koristijo.	°-
Z druge strani pa se duhov-ščna pri nas dama takih gostov kar moči ogiblje, ker ne ve, kaj z njim govoriti. Resnice se ne upajo povedati, ker bi utegnili Cleveland, O. — V ponedeljek komunisti zvedeti, kajti tujce dne 7. dec.^se vrši letna ali glav doma sledijo in si skrbno bele- na se!a našega društva in sicer žijo, s kom so prišli v stik. Če po se Prične peli ure prej kot običaj-takem obisku kdo kaj v inozem- ^10> ^ ie ob zvečer v sobi stvu objavi, kar komunistom ni ^ a'°|€ sv- Vida. všeč, kmalu ugotovijo, kdo mu v P-er Je ^a leJna seia velike vaje povedal, in revež doma ima žnosti za društvo, pri kateri se posledice. Zato pa je duhoviči- P° PreUjdarnosti navzočega član-na tam silno previdna in neza- stva pripravijo smernice za de-
upljiva. Ne ugane pa vsak vzroka te njene molčečnosti. Zato se ta in oni po obisku doma izrazi, češ da le ni tako hudo, “ker sicer bi bil kdo kaj potožil, pa ni.” Skoro vsakega duhovnika, ki je več časa doma, komunisti pred odhodom povabijo, naj bi jim napisal svoje vtise, ali pa pride časnikar kar na dom ga spraševat. Take izjave, če jih je količkaj mogoče obrnitiv njihov prid, potem kaj skrbno izkoriščajo. Včasih pa morajo tudi oditi z dolgim nosom. Tako se jim
lovanje in vodstvo društvenih zadev skozi leto 1954, zato apeliram na VSE članstvo, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleži te seje.
Če kateri ni kaj po volji, se na tej seji lahko • predrugači. Ena izmed važnih toččk na dnevnem redu je volitev odbora. Važno in dobro je, da čim večje število^ članstva sodeluje pri izbiri odbora, ki bo vodil društvo skozi prihodnje leto.
Ker manjka še precejšnja vsota novih darov za odplačilo cer-
je pripetilo s salezijanskim mi-ikvenega okna “sv. Marije Mag-sijonarjem Jožkom Gedrom, ki,dalene,” katerega je društvo
so ga Kitajci izgnali in je, ko Je prišel v Evropo na oddih, izkoristil priložnost, da je šel za 2 meseca v svoje Prekmurje. Zdaj je že zopet v Hongkongu med Kitajci. Ko se je vrnil iz Jugoslavije, nam je pravil, kako sta ga
naročila, se cdbor še enkrat obrača na VSE ONE, ki še niso k temu dobremu namenu kaj pomagali, da tudi to store.
Ašesment bom pobirala od 6. ure naprej. Vse ste prošene, da.
“Lepo je napisala”
Indianapolis, Ind. — V Ameriški Domovini sem brala uvodnik pod naslovom “Četudi pekel si' mnogim, naj te Bog blagoslavlja.” Piscu in g. Gizeli prav lepa hvala. Njen opis starega kraja mi je bil zelo všeč. Lepo je pisala. čieprav imam zelo malo časa, sem prebrala vse od začetka do kraja.
Mislila sem se g. Qizeli zahvaliti v posebnem pismu, pa nisem utegnila. Naj se ji torej zahvalim kar ter potom.
Zelo všeč so mi tudi Newbur-ške novice. Naj bi jih č. g. J. Oman še dolgo pisal v poduk in zadovoljstvo bralcev AD.
Lepe pozdrave vsem čitate-Ijem	Tereza Luzar.
The Cleveland Electric Illuminating Co.
Z a p a s 1 e n c i The Cleveland Electric Illuminating Co. so dopolnili 1,000,000 delovnih ur, ne da bi se zgodila ena sama nesreča, je povedal 19. nov. predsednik družbe Elmer L. Lindseth.
“To je najboljši uspeh v pogledu varnosti dela v vsej naši zgodovini!” je dejal predsednik. Družba je preje dosegla svoj najboljši uspeh z 980,000 delovnimi urami brez nesreče.
Družba je dobila za svoje delo v pogledu varnosti delavstva ponovna priznanj a.
Preteklo leto je Edison Elec trie Institute izdala film, v katerem je prikazano reševanje na vrhu droga električne napeljave. Besedilo in tehnično vodstvo je preskrbela Illuminating Go., ki je v tem filmu pokazala takozvani avstrijski način popravil na drogovih električne napeljave.
Delavstvo družbe ima na razpolago najmodernejše in najboljše orodje in priprave, da je čimbolj varno pred nesrečami.
Avtomat za naročanje
v jedi
Mary Jones v Louisvillu je sestavila aparat, s pomočjo katerega je naročanje jedi v gostilnah prav tako preprosto kot igranje na avtomatični klavir. Na vsako mizo v restavraciji so postavili posebno škatlo z gumbi.. Na vrhnji plošči škatle je napisan jedilnik za vsako jed je poseben gumb. Gostje pritiskajo na gumbe, ki sprožijo na posebni preglednimi v tkuhinji ustrezne svetlobne signale.
Če se gost premisli, pritisne na gumb z oznako ‘“popravek” in ponovno naroči. Kadar želi govoriti z natakarico, pritisne spet na posebni gumb, po kosilu pa pritisne na “zaključni” gumb. Natakarica vključi po obedu spet drugi gumb, ki da snažilkam znamenje, da je treba mizo pripraviti za nove goste. .
------o-----
Oklepi morskih želv — ptičja letališča
Neki ameriški naravoslovec je opazil na poti iz Kalifornije proti Panamskemu prekopu na merski gladini celo skupino želv. Pozoren je postal, zaradi nena-
prišla na dom dva'časnikarja intend uvat in želela vedeti, s kakšnimi vtisi odhaja.
“Prvi je kar deber,” jima je odvrnil, “nekoč so bile naše cerkve manj polne, kot so zdaj. Da-
če le mogoče, poravnate ases_ vadnega pojava: na oklepih ment na seji in ni tieba čakati namreč mirno sedele velike pti-do zadnjih dni v mesecu, za karjce_ j^0 se je ia!Cija približala na
se vam že vnaprej zahvaljujem. ^ metrov, so ptiči odleteli, želve Pc seji bo prigrizek in med- pa so se vznemirile šele, ko se



GORIŠKE VESTI
Stanko Stanič — šestdeset-letnik
Dne 20. novembra je obhajal č. gospod Stanko Stanič svojo šestdesetletnico. Po rodu Vipave je najprej študiral v Gorici, nato je bil nekaj let med prvo svetovno vojno v Stični kot begunec-bo-goslovec, kjer je nadaljeval svoje študije. Prva njegova služba: je bila v Cerknem, nato v Gorici. Najbolj pa ga vežejo spomini na Podgoro, kjer je dolgo vrsto let. Nato je postal ekonom v goriškem semenišču, sedaj pa že eno leto vodil župnijo v štandrežu pri Gorici. Pri vsem dušnopastirskem službovat nju pa se je vedno rade volje udejsvoval tudi v naših katoliških organizacijah in na kulturnem polju. Bil je 16 let predsednik Goriške Mohorjeve družbe, še vedno je predsednik od her a za Alojzijevišče in predsednik KTD. Po smrti msgr. Mirka Brumata je sprejel še uredništvo “Katoliškega glasa.’ Kljub vsemu temu delu pa je še vedno našel čas za pisateljevanje. Spisal je dvoje šmarnic, zanimal se je za zgodovino cerkveno in posvetno, posebno pa našo dlotmačo. Včasih je zložil tudi kako pesmico. Ob 60-letnici mu vsi iz srca kličemo: Bog ga živi še mnogo let!
Občni zbor Goriške Mohorje ve družbe
V ponedeljek 16. t. m. se je vršil v prostorih Kat. tiskarne občni zbor Goriške Mohorjeve družbe. Takega idbonega zbora že dolgo vrsto let ni bilo, ker ga; tedanje razmere niso dopuščale. Zato je bilo tem bolj zanimivo poročilo poslovodečega tajnika dr. Kacina o delu, ki ga je družba icipravla od zadnjega občnega zbora. Bila so težka leta fašizma in vojne, ko je oblast ponovno zaplenila Mohorjeve knjige, še celo Kristusovo življenje, z izgovorom, da po 20 letih ljudstvih že zna dovolj italijanski ter da zato ne potrebuje nobenih slo venskih knjig. Po vojni se je delo Mohorjeve družbe zopet obnovilo in Mohorjeve knjige se sedaj dobijo povsod, kjer živijo Slovenci ne samo na Goriškem in Tržaškem.
Nato je občni zbor dal razreš-nico dosedanjemu odboru ter iz volil novega, ki je takole sestavljen: predsednik dr. Franc Močnik, odborniki:	msgr. Novak.
Stanič, Drago Butbovič in Anton Rutar.
Najdba 4 kvintalske bombe za cerkvijo sv. Ignacija v Gorici
Delavci, ki za cerkvijo sv. Ignacija vrtajo v zemljo, da postavijo temelje novi palači za družine finančnih častnikov, so pri tem delu naleteli na težko neeksplodirano bombo izza prve svetovne vojne. Menijo, da je bila takrat namerjena na kasarno alpincev, ki je nekoč stala na goriškem Travniku, a je po srečnem naključju padla tik za cerkvijo v močvirnata tla in se tam zarila 5 metrov globoko. Delavci so po odkritju tega eksploziva takoj prekinili z delom in sedaj čakajo vojaštvo iz Vidma, da bombo odstrani.
nimajo drugih uspehov, svoji zagrenjenosti. V soboto, 21. novembra, je bil že tretji dan teh novih tržaških demonstracij-Udeležilo se jih je veliko število 'brezposelnih, že v prvih jutranjih urah je okrog 500 demonstrantov vpilo pred uradom za; dela na trgu Oberdan: “Dajte nam delo in kruh!’ Policija jih je razgnala, nakar so šli po Korzu in mimo sedeža ZVU ma trg Uni-ta pred občinsko palačo. Tu sd služboval policisti odganjali demonstrante tudi z bičevkami. Demonstranti pa so se posedli po tleh in tam začeli pisati razna gesla; “Dial z Bartolijem!” “Dovolj je podpiranja ezulov!” “Dajte najprej delo: domačinom!7 in podobno. Delegacija demonstrantov je nato odšla k županu, ki jih končno le sprejel. Ko so se pri" tožili, da imaj prednost za delo vedno le priseljenci in predvsem ezuli jim je odgovoril, da tega on ne ve. Te besede so ostali brezposelni na trgu pozneje sprejeli z glasnim žvižganjem. Demonstrant j e so tudi navalili na neko skladišče in od tam odnesli nekaj živil. Nato so se ustavili pred idbčinsko menzo, kjer so se jih usmilili in jim dali kosilo. Razumljivo je, da imajo te demonstracije še drugo ozadje bi da ima kdo ves interes, da ščuva lačno ljudstvo. Resnica Pa ostane vendar le ena, da imaJ° istrski priseljenci vso prednost pred Tržačani pri zaposlitvi. Nočne racije pri slovenskih '	družinalh
V	soboto, 21. nov., po polnoč1 je skupina članov civilne polici’je — dva moška in trije ženski P°' licisti v civilnih oblekah — izv1"' šila pri nekaterih slovenskih družinah v središču mesta. hišna preiskave. Policisti so> se legit1' mirali s pisanim mandatom 0' preiskavi. Na vprašanje b^J pravzaprav .iščejo,- niso hote* odgovoriti. Kaj naj te nočne ra' cije po stanovanjih tržaških Sl°' vencev pomenijo? Upravičeu0 se izprašujemo, če smo se mogoae vrnili v čase fašističnega in k0" munističnega terorja, ko so uaS na vsakem koraku zasledovali iia ob vseh urah vdirali v stanov11 n j a?
Zakaj so zbežali?
Stalno se širijo po Trstu 8av0. rice, da so številni tržaški fašisT pravočasno zbežali pred aretuc^ jo in se zatekli v Italijo, pol6« teh pa so odpeljali iz Trsta tuC nekaj ranjencev, predvsem tistf’ ki niso bili iz Trsta. Več tak1^ zdravi tudi po Prl Tržiču. S0] jazen pred aretacijo jih je uaJ brže spravila iz Trsta.	i
Iredentistični razgrajači Pl£ zavezniškim vojaških sodiščem
V	petek, 21. nov. se je pred
TRŽAŠKE VESTI
Tretji dan borbe brezposelnega delavstva v Trstu Tokrat niso dijaki, ki demon-
Harabaglia izbran, monstrante v imenu lih, odrekel izpral Haywarda, kar
oldau'
odvetn1^
de'
na oKiepin so
ložili na popoldan. Na P°P skl razpravi pa se je
da brani vseh °s
seb-: j no veselo razpoloženje. Za- jim je iadja približala na 5 me-!striraj° P° tržaških ulicah, am- lih, odrekel izpraševanju majH^
bavale se bomo tudi z gotovimi	trov. Morske želve so pravi pre- :?ak možje in fantje-brezposelni,	Haywarda, kar	izraža »	^
nes so, kot sem videl, naravnost	kartami, zato sestre, le pridite	bivalci morja, ki ga zapuščajo le 4^ na ta način dajejo duška, če že	iredenstistov, da	ne bWP0^^
nabite. To je neizpodbitna za- na to letno glavno sejo društva j;a kratek čas, kadar ležejo jajca ~	j no obveščeni major	jn
sluga sedanjega režima.”	j VSE, starejše in mlajše, da se v obalnem pesku. V času raz- Kobre ali naočarke, katerih pik razkril obtežilne ar g um m ,^lie
“Potemtakem ste	videli, aa	toliko več dobrega .plamenimo in	množevanja se zbirajo v skupi- je za živa bitja tako smrtonosen,	istočasno prikazal org**11	. v
vlada v Jugoslaviji	verska svo-luredimo. Pogovorili se bomo tu-	ne in plavajo na obalo, ptice pa J utegnejo biti nevarne tudi na da-	fašistične izgrede	v Pravi jgllSti'
boda?”	jdi o božičnici, katero bomo pri- Eedajo na njihove oklepe, da se Ijavo. Svoj strup namreč briz-1nasprotju s pisanjem ire
“Tega nisem rekel in tudi ne redili za člane in članice našega j odpočijejo.	gnejo lahko nad tri metre daleč.' istčnega tiska.
ranjencev se vatnih družinah
vezniškim vojaškim sodiščem ^ čela razprava proti 23. irede^W stičnim škvadristom, ki so razen enega obtoženi sodelo'-pri krvavih izgredih 4. in a ■ vembra v Trstu. Policijski perintendant Hayward je ^ čno opisal potek demonstra^ Ker je iebramba obtoženih
grajačev zahtevala, da se voli postavljanje vprašani
j or ju Haywardu so .raiZprav0 P
ma'
re-
kr. Josip Gntden:
Zgodovina slovenskega naroda
Škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega
patriarha.
J. B.:
Domovina v pismih in listih
drugo agrarno reformo j metno, da pri pošiljanju ponese-
■inTnlfliH.	QTT1P IcTTl • Ti o	rmoliTwrv	no 4- a. m Q_
Popuščanje	po delo. Najprej čisto določno
Bo naivni ljudje, iki pravijo, da pove, da “uredba o rebrganizaci- nizma v Jugoslaviji, naj bi skrb-komunizem v Jugoslaviji popu-! ji kmetijskih delovnih zadrug nepeje prebirali govore in pisanje/
daj še z
letošnjo pomlad. Sedaj sme kmet ne obleke mislimo tudi na te malenkosti, ki so za ljudi tam velike vrednosti, kot nam priča pismo. Molitev kožnega venca bo
imeti največ 10 hektarov kmetijske zemlje. Titi, ki mogoče resno mislijo o popuščanju komu-
V gospodarstvo opatije Pod-klošter (Arnoldstein) se je vrinil neki svetni luteran, kate-1'ega sem odpravil le z veliko težavo. Našel sem opata in nekega brata, ki se je imenoval Prior, oba zelo razuzdana in popolna luterana. Opat mašuje le ehkrat v letu in ne zna obredov. Vse služabništvo do cerk-venika in orglavca je luteransko, katerim opat dovoljuje ob-^kavati luteranski tempelj v beljaku in se obhajati pod o-^eina podobama. Priznal je, da !e ob mnogih prepovedanih dnevih jedel meso. Za nadzornika svojih delavcev ima naj-nujšega luterana, v čegar hiši Se jo našlo silno veliko luteranskih knjig in kjer imajo krivo-Verci svoje shode.
Vzlic hudi nevarnosti in ve-'kernu hrupu sem ukazal knji-§e sežgati. Prior, čegar slabo bujenje in krivoverstvo je bi-.° izpričano in ki je delil obha-Ido pod 0bema podobama, je 2kežal v Beljak. Pozval sem ga ^red sebe in ker ni prišel, sem odstavil in izobčil iz škofije. :Pat, ki se je tudi bal kazni, pa Je drznil poklicati iz Belja-a dacarja in namestnika bam-erskega vicedoma, oba lutera-da’ ki sta me grajala in ugovar-
iala
vil
proti temu, da sem napra-
vizitacijo na kraju, ki je
Podložen bamberškemu škofu. UH
ogovoril sem jima, kakor se ^Podobi. Toda opat je pripeljal et° luteranov, oboroženo s pu-pred samostan, ker se ^ bal, da ga ne odvedem s se-v Italijo in mu ne poberem eilarja, ki smo ga našli pri — Ko se je prepričal, nimam take namere, se je omiril . . _ Čeravno bi bil la-^ 0 o/pata izgnal iz kraja, ven-^ar ni bilo primerne osebe, ki 1 Jo mogel mesto njega po-^aviti, jn luterani bi se bili sa-Ski ana Popolnoma polastili. „ ei1^ sem torej počakati u-dnojše priložnosti, avil sem 0patu njegove pre-• 0^ke pred oči in obljubil mi se poboljša. Toda kakor 0., -je že par dni po mojem zivr U	zopet	prejšnje
2a. Jerije in sprejel priorja ttia-'ker misli, da se več ne po-a^i Pa da mu bodo lutenj 1 Pomagali . . Ne smem tu-kr^^olčati, da so po sosednjih luterani že veliko ljudi
zlasti z obhajilom pod
3e- da tujem
p ftli ste prehlajeni?
^mai:r>o izborno zdravilc ostavi kašelj in prehlad, ^^kpj, ko čutite prehlad.
iandel Orng
5702 WATERLOO RD.
■ KE 1’0034
krr1Q 1Ia sprejemamo in izvršu-° Pošti tudi za Cievelnad.
Aid PpL nameravate kupiti
Dnr,DATl HIŠ0- TRGOVINO
za zanesljivo in g-M0čno postrežbo:
JOH« ROŽANCE
w^LANd REALTY co.
—HMerlooRd.	KE 1-6681
sem v cerkvi birmoval, je prišlo mnogo mož in žena, katere sem opominjal, da naj se oklenejo vece sv. rimske katoliške cerkve. Veliko jih je prijelo odvezo od krivoverstva s solzami v očeh.”
Ob sklepu patriarh še pripoveduje, da so mu delali težave tudi luterani v Trbižu in Nabor j etu (Malborghett) in povzame ob sklepu s svojega potovanja sledeče glavne podatke:
“Na Kranjskem so skoraj vsi plemiči krivoverski, le malo je katoliških, kmečko ljudstvo pa je povsod zvesto katoliški cerkvi. Na Štajerskem je sicer minogo plemičev luteranskih, pa precejšno število jih je tudi katoliških, iz meščanstva je še polovica katoliška, kmetje so pa vsi venni katoličani. Na Koroškem je plemstvo, meščanstvo in tudi kmečko ljudstvo po večini krivoversko, dasiravno pripadajo raznim verskim ločinam, med katerimi je pa luteranstvo najbolj razširjeno.
Najbolj trdovratno zahtevajo obhajilo pod obema podobama, drugih zmot , se drže le zato, da tem svobodnejše žive in uživajo cerkvena posestva. Sklenili so med seboj tudi zvezo, da drug' drugega ne bodo zapustili. Na Koroškem je krivoverstvo pognalo globlje koretoine nego na Štajerskem in Kranjskem. Tu se posebno razširja flakcijan-stvo s pogubnimi sledovi arijan-stva.
Gospoda je že poizkušala svoje podložnike prisiliti, naj sprejmejo luteranstvo, toda opustili so to namero, ker bi se lahko zanetil plamen upora . . .”
Naslednje leto 1594., pozno v jeseni, je patriarh nadaljeval vizitacijo po Koroškem in obi-1 skal zlasti Dravsko, Ziljsko in Kanalsko dolino. Dne 1. novembra je prišel v Beljak v spremstvu bamberškega vicedoma in nekaterih konjikov. Ljudstvo iz okolice ga je veselo pozdravljalo, Beljačani pa so ga sprejeli pri mestnih vratih vsi oboroženi.
Našel je le še frančiškansko cerkev v oblasti katoličanov, v mestni cerkvi sv. Jakoba in špitalski cerkvi sv. Marije Magdalene so imeli luterani svoje pridige in shode. Patriarh je zahteval obe cerkvi nazaj. Ko so se pri vicedomu vršila pogajanja z mestnim svetom, je o-boroženo meščanstvo obkolilo hišo. Slišale so se hude grožnje.
Patriarh se jih ni ustrašil, ampak je 4. novembra vzel obe cerkvi v posest in ju zopet posvetil. Pridobil je katoliškemu bogoslužju tudi cerkev sv. Frančiška, katere so se bili polastili, in ukazal vicedomu, naj izžene beljaške predikante iz mesta. Med cerkvenim opravi?.om je morala vedno močna straža stati okoli cerkve in ga varovati napadov. Za župnika je postavil v Beljaku Gregorija Golarja iz Gorice, ki pa ni mogel dolgo ostati v luteranskem mestu. — Enako je pogumni patriarh zahteval nazaj župno cerkev v Trbižu, kamor je došel dne 8. novembra. Mestni svet se je izgovarjal, da nima ključev; pre-dikant Peter Nusspaum je pobegnil na neki grad v okolici. Čez par dni se je vrnil, odpovedal luteramstvu in bil odpeljan v Vclšperk v ječo.
(Dalje prihodnjič)
šča. Ne poznajo komunizma. Ko- pomeni spremembe v ciljih so-munizem spremeni taktiko, nik-' cialistične politike na vasi, tem-dar pa ciljev. Tako je nek gos-j več samo spremembo v družbe-pod razlagal, da je jugoslovan-; no-gospodarskih odnosih zadnjih skl komunizem odstopil od soci-Jlet.” — Svobodni gospodarski od-alizacije kmetijstva, da je kmet(nosi — to je sedaj pesem, ki jo s svojim odporom zmagal. Ka-neprestane pojejo. In Kardelj po-
ko nezaslišano nepoznanje komunizma! Komunizem je spre-
ve, da so svobodni gospodarski odnosi potrebni za to, da se
menil v borbi za socializacijo, le svbopdnih gospodarskih odnosih taktiko. To je povedal Tito v more javljati dominantni vpliv
našega gospo-
Noj — ki ga imamo na splošno za zelo neumno ptico — ima res neverjetno malo možganov. Njegove /oči tehtajo dvakrat več kot možgani!
mestni konferenci Zveze komunistov Hrvatske v Zagrebu: “Nismo šli nazaj, temveč smo zavzeli take položaje, ki nas bodo gotovo privedli do cilja, namreč do socializacije kmetijstva. Preobrazba družbe ni enostavna stvar, posebno na vasi, v zaostali deželi. Treba je zelo pazljivo vpoštevati vse elemente . . . Eden od glavnih elementov na vasi je prevzgoja ljudi. In kdo bo to delal, če ne komunisti? Toda komunisti so bili doslej pri nas na vasi vajeni, da komandirajo; toda kdor hoče komandirati, nima
socialističnih , darstva,
Kardelj pove odkrito, da se spontan razvolj zasebnega kmetijskega gospodarstva, ki bi vodil do bogatitve vaških bogatašev in do povečane eksploatacije malih kmetov, ne more niti zamisliti. Zakaj? Delovno ljudstvo bo vedno imelo dominanten vpliv in zato bodo vaški bogataši stalno omejevani, dokler ne bodo' popolnoma likvidirani. Pove pa tudi konkretno, kaka bodo omejevali in likvidirali — te bogataše, ki jih ni nikjer več: “Vaški
pogojev za prevzgojitelja. Zato(bogataš nebo mogel naprej, ne se je treba popolnoma otresti j bo dobil strojev, ne kredita itd. starih metod in začeti delati v 1 Zato bo vaški bogataš obdeloval duhu sklepov VI. kongresa.” /zemljo na nazadnjaški način, ve-Lepo jim gode tovariš Tito, I likoi slabše kot mali kmet. Zato: svojim tovarišem na vasi. Toda vaški bogataš pri nas ni več fak-
le-ti ne bodo plesali po, njegovi muziki, ampak bodo delali po svoje, kakor so bili vajeni doslej. Le poglej mio, kako jih potolaži Kardelj.
Borba proti kapitalizmu na vasi, se nadaljuje
Kardelj je bolj jasen in ne pri
tor gospodarskega napredka v kmetijstvu, ampak zavora, ki vleče nazaj namesto /naprej. . .” Čudno je vsekakor, da govori toliko v vaških bogataših in njih kapitalističnih težnjah, ko so v teh letih komunisti popolnoma oklestili vse bogataše na vasi z
komunističnih voditeljev, pa ne bi zavajali ljudi s svojim govorjenjem in pisanjem, da komunizem popušča. Volk dlako menja, ne pa čudi!
Eden izmed tisočev osamljenih
Ta vojna je napravila mnogo
prinašala veliko tolažbe vsem zatiranim in verske podobice bedo dale veselja malim, bodo privlačnost zanje, da bodo'radi šli k veronauku, ki so ga izgnali iz šole.
Eno izmed 450
Pismo ni šlo po pošti, ampak je bilo prineseno old osebe, ki je obiskala stari kraj: “Se še kaj
nov dinarjev. Tramvajsko progo od magistrata do Rakovnika bodo tudi opustili ter jo bodo zamenjali z avtobusno linijo — Glavni kolodvor — Lavrica.
nesrečnih družin, ki so poprej spomnite name, ki sem tako da-živele v srečni družinski skup- leč od Vas in zapuščena sirota?
diga o prevzgoji komunistov na: obveznimi odkupi, z davki, z vasi, ker ve, da bi bilo to neum- agrarno reformo iz 1946 in se-
NOVOROJENČEK — Mali Fojo seže svoji materi komaj do kolen, kar pa za tri dni starega mladiča žirafe ni tako slabo. Precej čas bo treba, da si bosta mogla mati in otrok pogledati iz oči v oči. Slika je bila posneta v živalskem vrtu v Rimu.
niclsti. Tako nam piše že blizu 80 let star oče, ki je zgubil dva si-na-domobranca “Vam sporočim svoje težave. Na starost sem sam ostal pri hiši; oba sina sem zgubil. Zato veste, da mi ni dobro. Bog me je kaznoval. Eno prošnjo imam del Vas. Ali bi mogli poprositi naše rojake in dobre ljudi, ki so tam, da bi kateri hotel darovati za našo cerkev na L. . . Je požgana, veliki altar pa imamo spravljen in tudi več notranjih stvari. Bi Vam več popisal, pa ne morem. Vas še enkrat prosim, Bog Vam bo povrnil.” — Mož živi v veliki revščini, pa vendar ne prclsi zase. Sinova je zgubil, pa pravi, da ga je Bog kaznoval. Nič si ne prizanaša. Naprej hoče živeti v osamljenosti in revščini, prosi pa za pomoč rojake v Ameriki, da se popravi cerkev. Čudoviti so ti možje, ki ne mislijo nase, mislijo pa na skupnost, da bi mogla srenja v obnovljeni cerkvi častiti Boga. Mož čuti, česa najbolj manjka ljudem v današnjem času, čuti jasno/ od česa je vse to gorje: prišlo na ljudi. Zato njegova prošnja: “Pomagajte, rojaki, da obnovimo cerkev.” Poslali smo mu zavitek s piclnošeno obleko. Gotovo bo razočaran, saj zase ne prosi in nič ne potrebuje, čeprav živi v revščini. Verjemite, Bog bo prizanesel narodu zaradi takih mož in skrajšal trpljenje, ki je zadelo naše ljudstvo.
Zopet prošnja za pomoč — v verskem pouku
“Jeglič nam je sicer slikal velike čase in velike hudobije. Bili pa smo nekako slabi verniki, kakor Judje v starem zakonu na-pram prerokom. Tolažilno pa je, da jih je nesreča vedno zopet približala Bogu. Vse naše delo je sedaj v cerkvi in pred vsem med mladino. Vse drugo me nič ne briga. Saj je mnogo raznih zborovanj in konferenc in akcij; toda s tem naj se drugi pečaj;:: Moja delavnica je cerkev za ljudi, soba pa povrh še zame. Kolikor imam knjig od poprej in tudi kako novo se mi posreči dobiti, te prebiram s haskom. Za roženvence sem Ti hvaležen, kakor tudi, če se v žepih najdejo kake podobice. Naši mali imajo zdaj drugačne šole in se težko1 razumemo za veronauk. Toda slika govori mednarodni jezik in najbolj naz'oirno in si jo najbolj zapomnijo . . .” Edino take ma^ lenkosti kolt so rožnivenci in podobice je mogoče spraviti tja med ponošeno obleko. Teh malenkosti oblasti ne plenijo, ker bi se s tem le osmešile. Zato pa je pa-
Na j več ji observatorij v Aziji
Japonska bo kmalu začela z graditvijo naj večjega observatorija na Daljnem vzhodu. Predvideno je, da bodo stroški za graditev znašali 327 milijonov jenov. Velike steklene oči za teleskop bodo gradili predvidoma 5 let. Naj večji teleskop na svetu je v Kaliforniji.
Moikl dobijo delo
SHEET METAL MEN
potrebujemo
Sheet Metal mehanike Delavce izvežbane v izdelovanju kovinske posode in opreme za kafeterije.
Redna plača.
Bonus in nadurna plača.
52 tednov v letu garantirano! FHE MONARCH EQUIPMENT 5200 Euclid Ave.
UT 1-7900
(243)
Ženske dobijo delo
Lahko delo
Išče se ženska srednje starosti, da bi skrbela za otroka in opravila lahko hišno delo v zameno za sobo in hrano in. malo plače. Kličite KE 1-4058. Na 18404 E. Park Dr. (239)
Prodajalka
Potrebujemo prodajalko božično dobo.
Anzlovar’s Dept. Store
6214 St. Clair Ave.
(x)
PERSONAL FINANCE CO.
Delo dobi prijazno dekle, ki je graduirala z višje šole, ki je imela nekaj 'izkušnje v uradu ali pa ne, če je izvrstna v tipkanju. 5 dni na teden. Dobra plača in redno povišanje. Plačane počitnice. Poseben hranilni načrt in prosta zavarovalnina. Kličite Mr. Legan, VU 3-4339 za sestanek.
5484 Broadway
nov.30,dec.2,4)
MALI OGLASI
NOV ORJAK — “Caernarvon” novi angleški tank, ki trdi angleško vojno ministrstvo o njem, da je verjetno najmočnejši, kar jih dnnes svet pozna.
Ubili so mi moža, otrokom dobrega očeta. Ko so nam vse pobrali, slo/ dobri ljudje skrbeli za nas, ker tedaj so še imeli, da so mogli. Sedaj nimam pa nikogar več, da bi se me usmilil. Mati so še živi, ali bolni in že šest let priklenjeni na posteljo. Bili smo tudi požgani, pa nismo še nič naredili, ker ne dobim nobene pomoči. . .” — čez 450 prošenj se je nakopičilo in čakajo rešitev, ker ni sredstev. Poštnina se je podražila, kampanja je razočarala, darila so bolj in bolj redka.
Ljudje so pozabili na stari kraj in na svojce in na njih bedo: hitro, prehitro pa so se vživeli v blagostanje Amerike in v ameriški način življenja: hiša, avto, televdžen, party, izleti itd. Rad bi jim priklical v spomin priliko: o bogatinu in ubogem Lazarju:
“In ko je v peklu trpel muke, je povzdignil oči in zagledal od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. In zaklical je:
Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in .ohladi moj jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu. Abraham mu je rekel: Sin, spomni se, da si prejel dobro v svojem življenju in prav tako Lazar hudo; zdaj se: tukaj veseli, ti pa trpiš.”
Svojih prerokov ne poslušamo
Pa je že usojeno, da ne berejo tega, kar bi jim bilo v rešitev, iker če bi brali, bi se zamislili in sklenili spremeniti življenje, da bi lajšali trpljenje svojih rojakov v zasužnjeni domovini, vso bedo teh ubogih Lazarjev, ki jih je stotisoče v obubožani, stiskani domovini.
Mauser je napisal “Pismo mrtvim” za Vsesvete v Amer. Domovino. Pismo mrtvim, da bi ga brali živi, da bi si vzeli k srcu, kar je posebej njim napisano:
“Mi pa, ne zamerite, če potožim, še tisto neradi damo, kar nam je odveč. Vsega se oklepamo, z obema rokama. Ni prav in ni prav. Pa ne bom več tožil, da ne bom klel. Sam nisem boljši. Grehe nakladamo, za milost se ne brigamo, nekaterim se dom odmika, drugi samo o veselju sanjajo. Taki smo in nismo. Pa verjemite, da se vsak po svoje trudimo, da bi bili boljši. . .”
Bog tudi nam pošilja preroke, ki nam govorijo, nam pišejo. Ali bomo zakrknjeni, kakor so bili zakrknjeni Judje? Jih bomo preslišali? Ali pa rekli, da se to nas ne tiče? Ali celo s farizejem začeli naštevati, kako smo dobri, koliko dajemo za cerkev, za uboge, stiskane doma? 450 prošenj čaka na rešitev in sramota bo, če’
(ostanejo nerešene, če se n,e zganemo ko Liga kliče.
------o------
Vesli iz Slovenije
V HIDROCENTRALI na Mariborskem otoku je v septemb-bru mesecu začel obratovati še drugi agregat. S tem je ta električna centrala povečala svojo stvarno moč za 16,700 kilovatov.
V začetku prihodnjega leta bodo začeli montirati tretji agregat, ki bo predvidoma začel obratovati že v prihodnjem letu.
LJUBLJANSKA mestna ob-	Peč nap/rodcij
čina bo morala še ta mesec dati “Magic Chef” večja peč, ka iz prometa 40 odstotkov dose-j kor nova> se proda. Najboljša | dan j ih tramvajskih voz zaradi j ponudba vzame> 103() E_ 6g st J zastarelosti in izrabljenosti. Na-: Qd 1 do 4 jn od 9 do n zve_ j mesto tramvajev bodo v Ljub-jčer> UT 4,3373	(238)
jljani popolnoma uvajali trolej-; ________________________
jbuse in avtobuse. Nabava dva-! Stanovanje se odda Inajst trolejbusov in 11 avtobu-' Stanovanje 4 sob na E. 63 'sov, rekonstrukcija remize in u- St., severno od St. Clair Ave.,
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini (Duplex) 6 in 6 sob, se proda na Norwood Rd.. 4 garaže. Kličite EX 1-4388.	(238)
Soba in hrana
Moškemu se odda lepa o-premljena soba z dobro hrano, s pranjem perila in vsemi drugimi ugodnostmi. Vprašajte na 927 E. 67 St.	(238)
ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ
na Lucknow Ave., blizu E, 156. ceste, 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, plinska kurjava, dvojna garaža. Se lahko TAKOJ vselite. $9,500.
ZELO LEPA ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ
blizu E. 140. ceste, 6 sob, umivalnica in prha (shower) v pri-zemlju, /plinska kurjava, trojna garaža. — Se lahko TAKOJ vselite. Cena $11,500.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(240)
Sobe se odda
Dve sobi se odda, kuhinja in spalnica, opremljeni, poštenemu pečlarju. Prost vhod. Na 1114 E. 64 St.	—(238)
j reditev parkirnega parka bo sta-'se odda. ‘la ljubljansko občino 234 milijo-l
Kličite GL 1-3781.
(239),
JOHAN BOJERi
IZSELJENCI
ROMAN

Kaj prav za prav hoče doseči, nihče ne ve, niti on sam. Zdaj pa je spet dobil udarec z bičem, ko je pisal najmlajši brat od doma in ga vprašal, če mu prepusti pravico na domače posestvo. Da, kajpada je bil Morten pripravljen to storiti — to se pravi, je bil pa ni bil. Niti zdaj ni hotel tega storiti, bilo mu je, kakor bi moral s tem odrezati materno vez. Ne, tega ni zmogel. Pačakajte malo, nekega dne se bo že povrnil, ampak najprej je moral še tukaj tukaj urediti nekatere stvari.
Da, da, potem je prišlo, kakor je morali priti. Mlajši bratje in sestre se niso hoteli zadovoljiti s tem, da bi ostali doma na slepo srečo. Morali so skrbeti zase in odpotovali so semkaj. Tako so nekega dne stali tukaj in kaj je kazalo Mortenu? Moral se je zavzeti zanje kakor za druge brate in sestre, povedali, da je bila siljena prodati posestvo čisto tujim ljudem, da bi imela pre-užitek in oskrbo na stara leta— tedaj je prebledel. In od tistega časa se je vrgel še v druga podjetja. Pravi, da se bo kmalu vrnil domov in odkupil posestvo, ali najprej mora še tukaj opraviti nekatere stvari. In v sanjah govori vse vprek angleško in norveško in nazdravlja veliki in svobodni Ameriki in kar naenkrat spet govori z materjo in je doma na Kvidalu. Takšen je. Ampak da bi se vrnil domov? O ne, vse bolj in bolj je priklenjen tukaj, leto za letom je huje.
Tako ji toži Bergitta. In A-na ve, kaj je treba storiti. Prične jo spraševati in spraševati, kaj se je zgodilo z mladino, ljudmi v domačem okraju, kar je odpotovala. In tako jo razvedri. Pripravi jo do tega, da pripoveduje in pripoveduje. O-pisuje ljudi in dogodke, da mora vstati in si pomagati s kretnjami. In nazadnje res pozabi nase in se prične smejati. Ali se še spominjaš tega in tega? In te in te? In ljudi na tem in tem posestvu? Ali se spominjaš svatbe na Langmoju? Ko smo se peljali s šestnajstimi konji v cerkev in je jezdil godec na čelu in igral na klarinet?
Da se Ana ne bi spominjala! Mora k ognjišču in, skuhati kavo, kaj takega je treba prazno-
vati. Zunaj je sneg in neskončna prerija, ampak oni pozabita na to. Obe sta spet mladi in veseli in hodita s prijatelji med fjordi in hribi v domovini. Od teh spominov živita in se z njimi krepita. Nenadoma se Bergitta nasloni nazaj in, gleda zamišljeno predse. Potem prosi sestro odpuščanja.
“Zakaj neki?”
Ah da, grdo je bilo od nje, da je slabo govorila o Mortenu. Pa saj ni mislila tako hudo, to mora Ana razumeti. Zakaj Morten je vendar dober človek in tako prijazen, če le utegne biti za trenotek doma. In zdaj se je Bergitta tako ogrelo ob spominih, da se tukaj v Ameriki celo prav dobro počuti. In kakšno bodočnost imajo otroci v tako veliki deželi! Samo ob sebi umevno bomo ostali tukaj,” pravi. “Nikoli se ne bomo lo-Ko pa so' čili od svojega lepega doma. Saj mati pri- v domovini nimamo prav ničesar.”
Ko nazadnje odide, je vsa drugačna kakor poprej. In sestra se obleče in jo spremi nekaj korakov.
Nekega dne se je pripeljala Elza pred Mortenovo hišo. Da, ali niso novi konji in novi voz lepi? “Tako je tukaj v tej deželi,” pravi, “preden se zaveš, si bogat.” Bergitta je sedela v sobi in je bila morebiti spet malo otožna, ampak Elza je prinesla tak mir s seboj, da bi bilo sramotno govoriti o čem hudem na tem svetu. Sedla je za mizo s klobukom na glavi in si samo prav malo odpela plašč na vratu, saj je prišla samo za trenotek.
Ampak povedati je morala, da je imel Ola svoje prvo predavanje v mestu. In šlo je proti pričakovanju dobro, seveda mu pojde še bolje, ko se bo malo privadil. In veš kaj, Bergitta — pomisli, nekega dne pa je res prišel domov s klavirjem. Ola je bil tistikrat rekel, da je za plačilo, ker ga ni nikoli zmerjala, kadar se je napil v prejšnjih časih, ampak tega Elza zdaj ni omenila. Rekla je le to, da njeni prsti žal niso več za igranje, le predolgo so delali v preriji. Ali hčere bo lahko naučila, vsaj ono malo, kar je sama nekoč znala.
“Zdaj pa prihajam z neko važno zadevo, Bergitta. Ali hočeš
biti z župnikovo ženo in z menoj v nekem odboru? Namenile' smo si napraviti zbirko za norveško bolnico?’
Bergitta se je zasmejala: “Ali naj zdaj — me ženske — pričnemo zidati bolnico?”
Elza ji je odgovorila: “Tukaj v Ameriki so zmeraj žene tiste, ki se ukvarjajo s takimi stvarmi. Tudi ti moraš pomagati, Bergitta.”
In Bergitta se je dala pregovoriti. Nazadnje se jih celo loti mrzlična vnema, njihovi starejši otroci hodijo tudi že v šolo, čas beži, govorijo angleško med seboj in so Amerikanci. Kako ne bi moglo to tudi mater zvezati z deželo? Bog ve koliko časa sicer farmarjeva žena nima, ampak Morten bo že dosegel, da bo železnica podarila zemljišče. Seveda mora me-
sto Nidaros dobiti bolnico. —
In v vseh teh letih je bilo z Bergittoi tako, da je sicer dolge dneve tičala doma vsa zamišljena, nenadoma pa se je zbrala, da je doma in zunaj hiše vse oživelo. Čutiti se nesrečno dan za dnem in leto za le tom, biti obdan od otrok, ki jih šola vse bolj in bolj odtujuje, to izpodkopuje človeku moči, čeprav sam tega zmeraj ne j-

Božična
DARILA
l.......
LAHKI PLAČILNI POGOJI — PLAČATE LAHKO DRUGO LETO
IMAMO POLNO ZALOGO BOŽIČNIH NASLANJAČEV
Blazinasli naslanjači
Najboljši za hišnega gospodarja, ker so prostorni in zelo udobni.
od $49.95
Priložnostni stoli
Lepo stilizirani, se lahko uporabijo povsod v hiši. — Razni modeli.
od $24.50
Gugalniki
Najboljši za hišno gospodinjo, se v njih najlažje odpočije. Razne prevleke.
od $49.50
Moderni stoli
Poceni, vendar so zelo udobni. Tweed prevleke.
od $27.50
Udobni TV stoli
Moderen stil, elegantnega izgleda. Prevleka iz lahko pralnega
plastika.
od $10.95
JO,
KUPITE ŽE SEDAJ, KER BOSTE TAKO LAHKO IZBRALI NAJBOLJŠE! VSE, KAR KUPITE, LAHKO ZADRŽIMO V SKLADIŠČU, DOKLER NE RABITE DOMA!

xxXxxxxxi
XXTvXXXXXX
TXXXXXXXXXXXXXXXXXXXl
ANTON GRDINA IN SINOVI
FURNITURE DEALERS
15301-03 Waterloo Road
KEnmore 1-1235
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
pazi. Kadar pa je bila vesela, je bila tudi vesela preko vsake mere. Kadar se je smejala, so se ljudje obračali in gledali za njo. Le ko bi bilo tukaj vsaj nekaj dreves! Zasadila je bila majhen gaj kakor Karen Skaret in Elza in Ana. Ampak rastel je tako počasi, tukaj v preriji so bili zimskf viharji tako strašni. Vendar vsako leto so
mala drevesca pognala listje, kar pravljično jih je bilo gledati. Nekoč bo gaj pač toliko zra-stel, da bo priletela kaka ptica tja in pričela peti.
Nekega dne jih je nekaj vznemirilo. Učitelj Jo je hodil okrog in se poslavljal.
Poslavlja se? Ali bo odpotoval?
(Dalje prihodnjič)
Nimate denarja za Božič? -I
Pričnite i božično hranilno vlogo sedaj
Naj bo vaše kupovanje prihodnje leto lažje . • . bolj veselo. Prihranite $1 ali več vsak teden.
Savings-Loan Co.
8(3 E. 185th ST. IV 1-7800 6235 ST. CLAIR HE 1-5670
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Slavnostna otvoritev
FRANK & JOHN
CAFE
5301 Si. Glair Ave.
v soboto 5. dec. 1953
KOKOŠJA ALI STEJK VEČERJA OD 6 ZV. NAPREJ
DOBRA GODBA
$1.75 večerja
VOJAKI V CIVILU — Ameriški vojaki v Nemčiji SO' dobili dovoljenje za nošnjo civilne obleke izven službe. Na sliki jih vidimo v neki vojaški trgovini v Frankfurtu pri izbiranju in kupovanju.
LETALIŠČE NA STREHI — Douglas Storer maha iz helikopterja, ki je pristal na strehi ogromne 75,000 dolarjev vredne hiše na kolesih (trailer) na letališču v Amityville, N. Y. Helikopter je brez težave s strehe tudi odletel.
ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL
V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU,
V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI:
Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi
VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA:
Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost
Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam P°' nagala, zato pišite še danes.
DR. IVO ČERNE
1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, OhP
	
rrx'* t XTtTXXXTirTTTjrTYiTtrTTrsTrrTmnrTTvnnr'	"T'TT'TT TXT
BARAGOVA PRATIKA
m LITO 1054
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Stane $l.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, M-
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
rTTT»»TIiP