DELAVSKA POLITIKA Uhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In aprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — tTrbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 60 Sobota, 25. julija 1936 Leto XI Vlada in delavstvo v boju za svobodno Španijo Konterrevolucija bo kmalu udušena Vesti, ki prihajajo iz Španije nazorno kažejo, kako obširno zaroto so skovali klerofašisti, monarhisti in del vojske proti republiki in svobodi španskega naroda. Krvavi boji, ki so začeli preteklo soboto, še vedno niso zaključeni, čeprav se je položaj znatno popravil v korist vlade, ki je s pomočjo oboroženega delavstva zaustavila ne samo prodiranje upornikov, ampak jim je tudi iztrgala celo vrsto krajev, ki so jih zasedli ob izbruhu upora. Protirevolucionarji se drže samo še na jugozapadnem delu v provinci Sevilla in pa na severnem delu države v provincah Stara Kastilija in v Baskih ter razen tega v Španskem Maroku. Obroč, ki so ga nameravali skleniti okoli Madrida je prebit, ker se jim je vstaja v vzhodnih provincah, zlasti v Kataloniji (glavno mesto Barcelona) ponesrečila, Vlada vodi vse svoje operacije iz Madrida, od koder je poslala okoli 150.000 mož broječo armado, sestavljeno iz najrazličnejših vojaških edi-nic in oboroženih delavskih bataljonov proti severu. Po najnovejših poročilih je ta armada že zadela na upornike in jih pri Guadalajari, 50 km severovzhodno od Madrida porazila. Poražena je tudi druga kolona upornikov, ki je prodirala sporedno s prvo kolono, do-čim bo v pogorju S. de Guadarrama, severozapadno od Madrida bitka najbrž šele pričela, če ne bodo uporniki poprej pokazali podplatov. V bojih zlasti uspešno sodeluje letalstvo, ki z bombami razganja upornike. Vsa važnejša mesta okoli Madrida so v rokah vlade. Med tem so bili pregnani uporniki tudi iz Sara-gosse, glavnega mesta Aragonije, tako da so operacije na severovzhodu v glavnem zaključene v korist vlade. Težki boji divjajo v St. Sebastianu ob Biskajskem zalivu, proti kateremu prodirajo vladne čete iz Bilbao. Hudi boji so se vršili za mesto Toledo (60 km južno od Madrida.) Vladine čete so naskočile oporišča upornikov s topovi, strojnicami, in letali, dokler se niso razbežali. Vojno akademijo v tem mestu so letala razrušila. Odločitev bo padla v okolici Madrida. Ko bodo tu vstaši odločilno poraženi bo postal njihov položaj na severozapadu in jugozapadu nevzdržen. Vojna mornarica je na strani vlade. Na poziv vlade so mornariški podoficirji in moštvo pozaprli skoro vse oficirje. Poveljnik mornarice je postal nek nižji častnik. Mornarica je obstreljevala razne kraje na jugoza-padni obali, ki so v rokah vstašev. Zmedo povzroča, da imajo vstaši v rokah par radiopostaj na skrajnem severu in v Sevilli (jugozapad), od koder širijo vesti, v katerih slikajo položaj po svoje. So pa te radio postaje na stotine kilometrov oddaljene od Madrida in od dogodkov, ki se odigravajo v centralnih provincah. Grozovitosti protirevolucionarjev Protirevolucionarji, klerofašisti in monarhisti, katerim se je priključil del vojske, uganjajo strašne grozovitosti nad ubogim delavstvom, ki se je odzvalo pozivu legalne vlade, da brani republiko in svojo svobodo. Celo v krajih, kjer delavstvo sploh ni poseg- lo v boj, ker so jih puntarji zasedli, še predno je vlada organizirala odpor, so sovražniki delavstva uprizorili pravcati pokolj neoboroženih delav- cev. Dopisnik pariškega desničarskega lista »Pariš Soir« poroča, da so v mestu Alfero uporniki polovili okoli 300 delavcev in jih najprej pretepli, da so cunje visele z njih, koža pa je bila vsa nabrekla od udarcev. Potem so ujetnike privedli na trg, kjer je poveljnik protirevolucionarjev »sodil« mučene delavce in jih cele gruče obsodil na smrt z ustreljenjem. Usmrtitev so izvršili oboroženi oddelki fašistov, ki so priredili pravcato strelsko tekmovanje, dokler ni poslednji izmed »obsojenih« delavcev obležal ubit v mlaki krvi. Najbrž pa tudi usoda ostalih delavcev, ki so preživeli to morijo na trgu in so osta- li v rokah fašistov, ne bo nič boljša, kvečjemu bodo njihove muke trpele dalj časa, kot pa njihovih umorjenih tovarišev. — Take zverine bi torej rade »osvobodile« Španijo. Oklic delavstva za republiko Socialistična unija delavstva je izdala oklic na delavstvo in kmete, da naj skupno z milico branijo republiko ter ohranijo najboljšo disciplino. Socialistično glasilo »El Socialista« v Madridu izjavlja v svojem uvodniku z dne 22. t. m., da je na- Reakcija solidarna Dogodki v Španiji so prisilili tudi meščansko časopisje, da pokaže svojo pravo barvo. Reči moramo, da se v komentiranju upora v Španiji ne razlikujejo »napredni« časopisi v ničemer od reakcionarnih in klerikalnih. Vsi pišejo tako, kot da se je upr- lo delavstvo proti legalni vladi, ne pa klerofašisti, monarhisti in del vojske. Vsi brez izjeme odobravajo krvavi napad konterrevolucije na republiko in svobodo španskega naroda in skušajo dokazati, da je ta konterrevolu- stala revolucija, ker republikanska vlada s pomočjo delavstva ni dopustila vojaške politike v republiki. V vojaštvu so torej potrebne reforme, ki bodo onemogočale, da se vojaštvo vmešava v politiko. cija opravičena, ker je naperjena proti marksizmu in hoče preprečiti, prihod delavcev na vlado. Kadar je ljudstvo sito reakcije in se je hoče otresti, kot je to storilo pri zadnjih volitvah v Španiji, tedaj •— lop po njem! Če nočeš iz lepa, pa iz grda! Če nočeš voliti, kot reakcija hoče, pa pridemo s kanoni in strojnicami. Kako vse drugače je pisalo reakcionarno časopisje ob priliki dogodkov v buni rudarjev v Asturiji 1. 1934. Danes, ko naskakuje konterre- volucija legalno oblast v državi, pa so vse simpatije reakcionarnega časopisja na strani upornikov. Mnogo strašijo meščanski časopisi tudi z nevarnostjo komunizma. Izid poslednjih volitev v Španiij je pokazal, da tvorijo komunisti le prav neznatno manjšino. Najmočnejši so socialisti- Popularen je zlasti vodja levega krila stranke Largo Caballero. Ampak, da stvar bolj drži, je treba vcepiti strah meščanski Evropi, ki že vidi svoj konec. Resen problem v Španiij so anar-hosindikalisti, ki so radi svojega negativnega zadržanja bili večkrat prava nesreča za špansko delavsko gibanje. Velika napaka, ki jo je storilo delavstvo v Španiji je, da po volitvah Španija uti Gil Robles je v španskem parlamentu napovedoval obračun. Upor je pa pričelo vojaštvo — generali. Ne more se trditi, da so iniciatorji monarhisti. Prej so pristaši fašistične diktature, ki jo na Španskem žele finančni kapital, fevdalci in klerikalizem, ker hočejo na ta način oropati delovno ljudstvo političnih svoboščin in socialnih pridobitev. Z diktaturo bi ti sloji zopet imeli svoje prejšnje privilegije glede izkoriščanja ljudstva. Videli smo, kako je reakcija 1934 pobijala delovno ljudstvo, ki je zahtevalo, da se izvede agrarna reforma in da se respektira republikanska ustava. Gil Robles je takrat vršil v vladi krvnika, da reši uboge plemiče in kapitaliste. Pozabiti tudi ne moremo, da pripada španska generaliteta večinoma plemiškim in veleposestniškim rodbinam ter ima zaradi tega prav tiste interese kakor španski fevdalci. Enako imajo silno ogromno bogastvo samostani in cerkve. To moramo omeniti zaradi tega, ker se začenjajo širiti vesti, da je upor enostavna generalska akcija, kar pa ni resnica. Roblesovi desničarji, ki so propadli pri volitvah in ker se je agrarna reforma izvajala proti njihovi volji, so zagrozili z maščevanjem nad ljudsko fronto, ki jim je vzela moralno neupravičene privilegije in oblast. Vojaška zarota je bda torej mogoča le, ker so jo podpirali ali morda celo direktno organizirali velekapilisti, fevdalci in klerikalizem. O tem ni dvoma. Nikakršno socialisti niso vstopili v vlado, kot so po zmagi ljudske fronte to storili v Franciji. Meščanska levica ni bila dovolj odločna, da bi prečistila državni aparat in posledice niso izostale. Nikdar bi se ne mogla splesti tako obsežna zarota, ako bi bili socialisti v vladi. Prav gotovo je tudi, da imata v Španiji svoje prste vmes i italijanski i nemški fašizem. To poglavje bo gotovo najbolj zanimivo, poglavje španske konterrevolucije. Ko bo konterrevolucija potolčena, je gotovo, da stvari v Španiji ne morejo ostati na pol pota. Španija rabi mir in red. In če ne bo drugače, ga bo vzpostavilo delavstvo skupaj z vlado, ki ga je pozvala na obrambo republike in svobode ter mu zaupala tudi orožje. opravičevanje ne more zmanjšati tega zločina nad spanskim delovnim ljudstvom in ljudsko fronto, ki je zmagala pri zadnjih volitvah v parlament. Pozabiti tudi ne smemo, da smo čitali v ljubljanskem dnevniku, da namerava še jeseni reakcija obračunati s francosko ljudsko fronto. Tako so zagrozili tudi francoski reakcionarni parlamentarci v nadi, da bo takrat dozorela njih pšenica. Zadnji španski režimi so bili demokratični, oziroma strpni napram reakcionarcem, ki so upravljali v državi ugledna mesta. Ta strpnost je bila v veliki meri kriva, da je reakcija v okrilju strpnosti snovala svoje načrte, da bi delavstvo oropala svobodi, pa čeprav pogine v tej krivični borbi deset, sto ali tudi več tisoč državljanov. Zaradi posvetnega dobička, iz ljubezni do mamona in tiranije nad narodom naj se pretaka nedolžna kri državljanov, ki so si komaj priborili nekaj svobode in kruha! Ali je to pravično, ali je to moralno? Na to naj odgovore vsi oni, ki odobravajo načelo, da morata biti na svetu tiran in suženj, preobjeden debeluh in gladen siromak. Razvoj v Španiji nas mnogo uči. Uči nas, kaj smatrajo ti elementi za moralno, uči nas pa tudi, da mora biti vse delavstvo složno, vsi delovni sloji složni, da jih naval reakcije ne preseneti ter da se hočejo in znajo tudi pošteno boriti za svoje človečanske pravice, ki mu jih je pisana reakcija odrekla. Moralen udarec bi bil tudi za Francijo Revolucija v Španiji je krvava. Padec vlade ljudske fronte bi bil občuten moralen udarec tudi za franc, ljudsko fronto. Ne ogrožal bi sicer ne neposredno trdnosti Blumove vlade, vendar bi pa otežkočal položaj, ker je francoska ljudska fronta vzrasla po zgledu Španije, kjer se je pred volitvami spomladi osnovala taka ljudska fronta in s tem dala pobudo francoskim delovnim slojem. Uspeh španske ljudske fronte je bil za Francijo jako vabljiv ter ji tudi prinesel volilno zmago. Istotako bi bila zmaga španskega uporniškega generala Franca velika pobuda za francoske desničarje de la Rocque in Petaina. Če bi se to zgodilo, bi uživali reakcionarci in »200 rodbin«, najbolj pa signore Mussolini. 10.000 amnestirancev v Avstriji? Dolliussovi morilci amnestirani , .. Za obletnico Dollfussovega urno- Od amnestije izvzet bo še nadalje ra je režim sklenil amnestirati 10.000 dunajski župan Seitz, proti kateremu političnih jetnikov, nacijev, zlasti tu- se postopanje nadaljuje, di Dollfussove morilce. — 2- Za tajne volitve ni prav nobene ovire Sodrug Vehovec Jakob 50 letnik »Slovenec« molči kot grob na naše citiranje lanskega »Slovenca«, ki se je zavzemal za tajne volitve in zatrjeval, da ni nobenih pravnih ovir za uvedbo tajnega glasovanja. Svoj čas se je predavatelj JRZ gosp. Krek izjavil, da uvedbi tajnega glasovanja nasprotujejo senatorji JNS. Zdaj pa beremo v 166. številki »Jutra« tole izjavo: »Kakor znano, je sedanja vlada ostro obsodila javno glasovanje in notranji minister g. dr. Korošec je v svojem govoru v senatu napovedal novelo o uvedbi tajnega glasovanja pri novih občinskih volitvah. Kakor zatrjujejo, je tak predlog dejansko tudi že pripravljen. V tem primeru bi bilo računati, da se bo narodno predstavništvo morda še ta mesec sestalo h kratkemu zasedanju, da se napovedana novelizacija izvrši, ker uvedbo tajnega glasovanja brez vsakega ugovora sprejemajo vse parlamentarne grupe« — torej tudi JNS. Za uvedbo tajnega glasovanja ni torej prav nobene dejanske ovire več \) IM., , tj,..4.. U . lakaj so lahko stavke? Ne lakota in beda — ampak »hujska ški agitatorji« delajo stavke. Tako sodi namreč poleg veleindustrije tudi klerikalni »Slovenec«, ki prinaša v svojem kotičku »Naš delavec« v nedeljeskem »Slovencu« med drugim sledečo notico: »Zakaj so lahko stavke?« Odkar je nastopila v državi vlada dr. Stojadinovič-Korošec, so se pričela živahna mezdna in tudi stavkovna gibanja. To je znak zboljšanja razmer, ki je nastopilo za režimom JNS ter Jevtiča . .. Pod bivšimi režimi delavstvo še dihati ni upalo. Danes pa hodijo med ljudi hujskati agitatorji in propovedujejo, da hočejo svobodo, ko jim je nihče ne krati in to isti ljudje, ki so ob času pritiska klonili glave in šli na volišče, ker je bilo tako bolj varno! Delavci in nameščenci: Po dejanjih sodite! Marksistične agitatorje, ki se jim hoče rdečega terorja in diktature, pa kar na kratko odpravite.« Po JRZ »Slovencu« torej delavstvo dandanes ob teh obupnih mezdah 2 Din ali še manje po tekstilnih in drugih tovarnah ni prisiljeno stavkati za svoje pravice po krivdi brezsrčnosti domačih in tujih eksploater-jev bednega ljudstva, ampak hujskaški agitatorji, ki imajo preveč svo- Kongres delavskift zbornic — .Kongres komunističnih štipendista" bode. Delavstvo bo menda brez »Slovenčevih« nasvetov vedelo, katere agitatorje bo nagnalo z gajžlo in še bolj na kratko odpravilo, kot »Slovenčev« svetovalec delavcev. In tri dni pozneje »Slovenčev« popoldne vnik: Že v sredo, dne 22. julija je pa pisal »Slovenski dom« o stavkah ravno nasprotno in sicer: »Nesrečne stavke. Kako težke razmere vladajo dandanes med delavstvom vsepovsod, lahko dokazujejo številni primeri stavk, do katerih so se delavci odločili, da vsaj malo zboljšajo stanje, ki vlada pri njih zaradi tega, ker ne dobivajo niti skromnemu življenju primerne minimalne mezde. Vesti o stavkah vseh vrst delavcev prihajajo tudi iz vzhodnih in južnih krajev naše države itd.« Ni nam torej treba pisati več: »Slovenec« »pred enim letom,«, kajti to pot so napravili v klerikalnih listih kar od nedelje do srede trikratni salto mortale. In taki ljudje bi radi vodili delavstvo! M' Iz nedeljskega »Slovenca« zvemo, da je dobila mariborska delavska fronta verno družico tudi v Zagrebu, kjer baje izdaja hrvatska krščanska strokovna organizacija glasilo »Soci-jalna pravda«. Ni torej samo v Mariboru dovolj denarja z take liste, ampak tudi v Zagrebu. Tudi ta list se bori po pisanju »Slovenca« proti kapitalizmu in marksizmu in prinaša seveda sledeče garnirane članke: »Socijalizem in komunizem«, »Komunistična trakavica«, »Divjanja v Španiji«, »Kapitalističke metode rada v Sovjetski Rusiji« itd. Krona teh zabeljenih člankov je pa gotovo pisanje, ki nosi naslov »Kongres komunističnih štipendista u Beogradu«, ki pod narodnim pregovorom: »Trla baba lan, da joj pro-dje dan, ali za par stotina hiljada di-nara na dan«, obravnava potek letošnjega kongresa Delavskih zbornic, ki je izzvenel, kot so hoteli rdeči so-drugi in katerega prireditev je veljala (po navedbi Socijalne pravde«) 300 do 400 tisoč dinarjev.« Tako »Slovenec«, za katerega je seveda razlika kakih 100 tisoč dinarjev malenkost. Mi smo prepričani, da bodo prizadeti udeleženci letošnjega kongresa Delavskih zbornic nudili krščanski hrvatski »Socijalni pravdi«, kot tudi »Slovencu« priliko, da pred sodiščem malo podrobneje osvetli ta »kongres komunističnih štipendistov v Beogradu«. Dardanelska konvencija podoisana Rusija ima zagotovljen izhod v Sredozemskem morju. V vojni so bile utrdbe Dardanel-ske ožine pri Carigradu porušene. — Pred vojno je bila ta ožina vedno sporna zlasti med Anglijo in Rusijo. Sklenjena konvencija dovoljuje Turčiji, da vojaško zasede ožino. Po novi pogodbi sme celo rusko vojno brodovje skozi ožino. Anglija je pristala na pogodbo zaradi napetosti med njo in Italijo. Vama ifv si/ciu Ali mezde še vedno padajo pri nas. Po poročilu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo letos v maju zaposlenih 59.132 delavcev več kakor lani. Dnevna povprečna mezda se je pa znižala na Din 21:28, to je za 0.31 Din. Kontrola ned karteli v Jugoslaviji. Minister za trgovino in industrijo je predpisal nadzorstvo nad karteli. Najprej se uvede v ministrstvu evidenca cen karteliranih podjetij, karteli morajo ministrstvu mesečno sporočati cene v zmislu navodil. V Jugoslaviji obstoja 50 kartelov s 300 včlanjenimi podjetji. Zakaj je cement tako drag? Cementne tvornice pojasnjujejo, da morajo plačati od vagona cementa 1500 dinarjev državne trošarine ter davščino za poslovni promet 450 Din, to je skup?.j 1950 Din. Poleg tega je visoka prevoznina in marsikje še krajevna trošarina. Cena vagonu cementa v tovarni stane 3500 Din. Zaradi tega stane konzumente vagon ce- V boju za pravice delovnega ljudstva ne moremo prezreti SOletnice markantne osebnosti v našem delavskem pokretu — s. Jakoba Vehovca. S. Vehovec je bil roj. 23. julija 1886. Že kot 14Ietni železo-štrugarski vajenec je vstopil v prave delavske vrste in je redno posečal sestanke in predavanja. Njegov učitelj je bil s. E. Kristan. In kot mladenič je delal skupno z vsemi starimi sodrugi na strokovnem, kulturnem in političnem polju. Usposobil se je med drugim tudi za odličnega igralca na delavskih odrov. Leta 1909 je že sodeloval pri strankinem kongresu, ki je sklenil znano tivolsko resolucijo. Bil je več let agilen funkcionar kovinarske organizacije v Ljubljani in vsled tega tudi preganjan od ljubljanskih tovarnarjev. Odpotoval je v Trst, kjer je dobil delo v ladjedelnicah, a tudi tod v borbi za delavske pravice ni popustil. Začetkom leta 1921 je dobil službo uradnika pri OUZD v Ljubljani; poleg pa je vršil zelo važne in odgovorne funkcije, med katerimi naj zlasti podčrtamo mesto odgovornega urednika lista »Naprej« in centralne- ! ga tajnika »Svobode«. Nato je bil prestavljen v Tržič, kjer je vodil de-! lavski pokret. Posebno je usposobil j dramatični odsek »Svobode«. Bil je ; član občinskega odbora, v katerem so imeli socialisti že lepo zastopstvo. Leta 1929 pa je bil ponovno premeščen v Kranj, kjer še danes službuje. Tudi v Kranju je po njegovem prihodu kmalu vzklila »Svoboda«, j Do razpusta |e bil odbornik in duša | kulturnega gibanja ter režiser dra-i matičnega odseka. Da je dobil čim I ožje stike s tovarniškim delavstvom, | je postal takoj član SDSZJ, kjer je bogat na izkušnjah mnogo koristil j našemu delu z nasveti in se zavzemal I za zaščito članov in članic. Vidimo J ga nit delu pri planinskem društvu i »Prijatelj Prirode«, katerega sousta-| novitelj je bil, j Klub velikemu delu v naših organizacijah pa je večkrat prijel za pero ter pisal za »Delavsko Politiko«; zato bo uredništvo gotovo tem rajši odstopilo skromen prostor v našem listu, da mu izrečemo naše priznanje in spomnimo' nanj tudi sodruge drugod, ki ga poznajo že od poprej. Priznanje mu gre tudi za vestno delo, ki ga vrši kot tajnik Krajevne protituberkulozne lige že ves čas od njene ustanovitve, S. Vehovec je po svojem delu in družabnosti še vedno mlad. Vsled svoje aktivnosti in požrtvovalnosti v delavskem pokretu in kot človek globokega socialnega čuta, je doprinesel že velike moralne in materijalne žrtve, a kljub temu je ostal neomajen borec za uresničenje ideje socializma. Njegovo delo naj bo vzgled oni mladini, ki se za delavska vprašanja ne zanima ali pa v mlačnosti tava danes za enim, jutri za drugim »voditeljem« in to za onimi, ki so načelni sovražniki pravega delavskega gibanja. Od s. Vehovca pa se vsi učimo vztrajnosti. Jubilantu naše čestitke, z željo, da bi mu bilo usojeno uživati tudi sadove našega skupnega dela. menta do 7000 Din. Torej dvakrat več, kakor je njega vrednost v tovarni. V Jugoslaviji osnujejo še dve tovarni za cement, eno v bližini Skoplja, eno pa v Bosni. Tvornice se pritožujejo, da že sedaj niso polno zaposlene. Nemčija se zalaga z vojnimi letali. Nemčija se pripravlja na vojno. Nemčija ima že 3300 vojnih aeroplanov ter 2800 vojnih letal. V Nemčiji imajo tudi lepo »demokratično« vlado, da prepovedujejo listom poročati resnico. Urednik pri »Borsen-Zeitung« je pa o teh prepovedih obveščal tudi inozemstvo. Pa so ga zaprli in obsodili v Berlinu na dosmrtno ječo. Taka je nova »pravica« z zavezanimi očmi! Proti Adis-Abebi prodirajo. Egipčanski konzul v Adis-Abebi poroča, da sta abesinska vojskovodji ras Kasa in ras Sejum zbrala večje čete abesinske vojske. Prvi koraka s severa, drugi z juga proti mestu. Spotoma uničujeta manjše italijanske oddelke. V Rimu se tolažijo s tem, da bo po deževni dobi zopet mir v deželi. Elin-Pelin (Dimiter Ivanov): Na brazdi (Konec) »Vstani, Sivka, vstani!« Bone jo je oprostil jarma in jo začel dvigati na noge. Sivka je komaj odprla oči, milo pogledala gospodarja, kot bi mu hotela reči: pusti me, da v miru poginem, in oči so se ji zopet zameglile. V skrbeh je stopical Bone okoli nje, ne vede, kaj bi začel. Njiva na-orana, nezorana se je grela na soncu. To se je samotno oziralo z neba in se počasi, polahko odmikalo od poldneva in klonilo za vrhe. V bližini ni bilo nikogar. Gozd je bil gluh. »Kvišku, Sivka! ... Vstani! Poglej, Plaveč se ti smeje . . . Vstani! ... Ne šali se, mala! ... Le poglej, kako je zemlja rahla — samo orati je treba!« In Bone je pograbil kravo za noge in počasi dvigal... Ta se je uprla z nogami ob zemljo in napravila poslednji poskus, da bi vstala — vendar se je komaj ganila. In zopet je žalostno položila glavo na rahlo zemljo in še teže zadihala. Bone se je usedel pred njo, si položil na kolena njeno glavo, jo božal in poljubljal na čelo. »Ne počenjaj takih, malka! Usmi- li se me! Poslušaj! . .. Samo še ta njiva je ostala. Orali bomo, da jo do-orjemo, potem pa počitek ,, . Do smrti te več'ne vprežem. Zraste tvoja mala Galica in bo pomagala Plavcu. Ti pa boš ves božji dan ležala v staji in uživala. Otroci ti bodo prinašali vodico v belem inedniku, vsako jutro te bodo češljali, te krmili. .. Popravila se boš, ozdravela boš in se zre- dila. Kaj ne, malka? Potem bosta orala Galica in Plaveč in ti se boš pasla na omejku in boš gledala na nju in jima klicala: Delajta — delajta — in vesela ju boš. Zvečer pa, ko spustimo Galico, te bo lizala in ti zaklicala: Dober večer, stara majka ,.. Vstani, mala! ... Vstani. .. Kvišku! ...« Sivka pa se ni ganila, niti ni odprla oči, da bi ga pogledala . .. Tresla se je, kakor bi imela mrzlico. Bone je vstal, odlomil košček kruha, ga osolil in ga ji pomolil k gobcu: »Na, Slabi vka, ugrizni! . . .« Sivka je odprla oči, pogledala ljubeznivo gospodarja in zopet so se ji oči zameglile. Bone je obupno' vzdihnil. Pogle- ! dal je narahljano njivo, pogledal v ! goščavo, ki je molčala, pogledal na j Plavca, ki se je tiho pasel na meji, : pogledal na sonce, ki se je že nakla- | njalo, in je videl, da je sam v tej kotanji in da ni od nikoder pomoči. Potem se je obrnil k bolni Sivki. »Vstani, malka! . ,. vstani, v igoz-du je medved, pa pride, da te požre!« jo je strašil. Potem je vzel z voza staro, raztrgano pregrinjalo, ga vrgel preko sebe, šel v gozd in začel rjoveti ko medved in lezti po vseh štirih k ubogi kravi. »Bau! Au! .. .« se ji je bližal. Odprla je oči. V izmučenem in žalostnem pogledu ji je zagorel neznanski strah, živinče je dvignilo glavo in obupno zamukalo, a vstati vendar ni moglo. Bone je vrgel pokrivalo na> tla, se obupno vzravnal nad kravo, se pokrižal in zajokal. Sivka je še enkrat zamukala, debelo pogledala in prestala dihati. Iz »Prosvete«. toObStfo' fe&Ctfrisi/ ""'■"■■"»■■'IBIliririlBIMl MiH III 11 IIIIIIP"'—’' »naf-iMitagM Ljubljana Zborovanje socialističnih zaupnikov V torek, dne 21. t. m. je bilo v veliki dvorani Delavske zbornice zborovanje socialističnih zaupnikov, dovoljeno po oblasti samo za povabljene osebe in določene govornike. Zborovanje je bilo impozantno. Pokazalo je, da naša misel napreduje. S. Likar, ki je (predsedoval zboru, je razložil njegov pomen. Politično življenje se kljub vsemu razvija in delavski razred se hoče samostojno udejstvovati in boriti za svoje pravice. Delavstvo zahteva vpostavitev socialistične stranke. Obetajo se nove občinske volitve in tudi k temu moramo zavzeti svoje stališče. Dr. Jelenec je nato razložil gospodarski in politični položaj, ki nam narekuje, da se borimo ne same za socialne zahteve delovnega ljudstva, temveč da se borimo tuidS za dosego resnične demokracije in ureditev notranjih razmer v državi. JRZ ni držala besede in ji zato iprav nič več ne moramo zaupati. Obdržala je vse zakone, ki so bili svoj čas izdani za obrambo diktature. Zato se socialisti razgovarjamo o skupni akciji z vsemi 'Opozicionalnimi, demokratičnimi skupinami, ki so za demokratično ureditev države in sporazumno rešitev notranje-politič-nih vprašanj. Nikakor pa ne moremo sodelovati s skupinami, ki so kakorkoli zlorabljale čase diktature za svoje posle. Ostanemo zvesti načelom socializma, ipa naj se zgodi karkoli, kakor smo izjavili 1929. 1. ob razpustu socialistične stranke. S, Likar je se spopolnil njegova izvajanja in dejal: Kakor smo pred! leti z zvezo delovnega ljudstva v Ljubljani udarili tedanje Žerjavovce z orožjem, ki so ga oni skovali proti drugim, tako bo z zvezo vseh demokratičnih sil udarjena JRZ, ki hoče ponovno uvesti javne volitve po J-NS-sistemu, Kdor se poslužuje nasilja, bo v njem -pokončan. S. Likar je poročal nato o delu soc. občinskih svetovalcev v Ljubljani. V imenovanem občinskem svetu sta le dva socialista proti ogromni večini JRZ. Ta občinska uprava nima nobenega ipravega socialnega čuta. To potrjuje njen proračun, njene odredbe, vse njeno početje. Dva socialista proti njim ne moreta bogvekaj napraviti, ker svetniki JRZ imajo gluha ušesa za vse zdrave predloge. Vendar marsikatero stvar omilita in kontrolirata vse delo. Če so zaupniki mnenja, da je bolje, da gresta iz te imenovane obč. uprave, bosta šla. (Klic: Ne! Ostanita! In delajta tako naprej!) S. Škerl je predlagal na to zborovanju slediečo resolucijo: Konferenca ljubljanskih delavskih zaupnikov odobrava delovanje obč. odborni- kov ss. Likarja in Kralja v lj-uiblj. občinskem svetu in jima naroča, naj tudi v bodoče čuvata samo koristi delavcev, nameščencev, malih obrtnikov in sploh delovnih slojev. Vsi so dvignili roke za to resolucijo. S. Likar je še pripomnil: Zahvaljujem; se za zaupanje in vam zagotavljam, da bova gotovo delala tako, da se radi naju nihče ne bo obotavljal voliti naše liste, ko pride do volitev, ki jih v našem mestu že skoro deset let ni bilo. Konično je še s. Sedej poklical v spomin zborovalcem razvoj in čudne peripetije našega političnega življenja od 1929. leta do danes. Mi se bomo borili za svoje, dokler ne bomo zmagali. Mi nismo protidržavni, saj socialisti baš -zdaj v veliki Franciji dokazujejo, da znajo voditi državo. Mi hočemo, da bomo pravi državljani, da bo v državi odločalo ljudstvo, da bodlo tako Slovenci kakor Hrvati in Srbi zadovoljni z notranjo ureditvijo države, ki naj nudi vsem pravice, ki jim gredo. Zato smo pripravljeni sodelovati z vsemi skupinami, ki tudi streme po demokraciji in svobodi. Predložil je resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in ki se glasi: Konferenca, zbrana dne 21. julija 1936 v Ljubjani 1. odobrava vse dosedanje politične akcije, zlasti tudi akcijo za ustanovitev samostojne politične stranke in ipriporoča, da se nadaljuje delo za sporazum med demokratičnimi opozicionalnimi skupinami ob _ čuvanju ideološke in organizacijske samostojnosti so cialističnega gibanja. 2. protestira proti izvedbi občinskih volitev z javnim glasovanjem po dosedanjem zakonu, ki je bil izdan pod diktatorskim režimom z namenom, da zaščiti diktaturo. S trdnim' zaupanjem, da (gremo nasproti boljšim1 časom, so se zaupniki razšli. * Izlet v Smlednik iprirede podružnice Moste, Ljubljana, Vevče, Medvode in Kranj' Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije v nedeljo, dne 2. avgusta, da proslave 20letnico obstoja strokovne organizacije kemičnih delavcev v Mostah in 40letnico članstva predsednika ljubljanske podružnice Karu Jožeta. — Odhod z jutranjimi vlakom dio Medvod, potem: peš iz Medvod v Smlednik. Ogled graščine. Ob 14. uri na vrtu gostilne »Pri Jožku« delavsko zborovanje, na katerem bodo govorili ss, Jančič Franc in Koman Ivan ter Jakomin Lovro. V slučaju prav slabega vremena se bo vršila prireditev v nedeljo, dne 23. avgusta. Maribor ako se postopa z brezposelnimi Pri gradnji ceste na Pohorje:Reka—iS,v. reh je udeleženo stavbeno podjetje Svetina an iz Ljubljane. Zaposlenih je 88 delavcev, opravljajo težka dela za mezdo Din 2.20 d 2.30 na uro. Kako živijo in izhajajo s to ačo ti delavci, si vsak lahko predstavlja, er je radi otežkočenega dovoza življenjih potrebščin na Pohorje vse precej draž-, kakor v Mariboru in drugih krajih, ne 14. julija je ta tvrdka od Borze dela v ariboru zahtevala, da se ji pošlje 21 de-vcev za omenjena cestna dela, kar je Bor-i dela tudi storila. Ti delavci so skupno Išli ter se javili pri delovodji navedene •rdke. Delovodja je izjavil, da miu o kakem srejemu ali naročilu delavcev ni nič znano, er da tudi orodja nima. Dodal je še, da elodajalca ni tam, da šele pride naslednji in in naj nanj počakajo. Kljub temu, da so ili ti delavci brez vsakih sredstev m hra- ne, so se odločili, da počakajo delodajalca. V baraki zanje ni bilo prostora. Ker pa je deževalo niso mogli prenočiti na prostem s praznim želodcem, so dobili iz milosti pri nekem kmetu v hlevu prenočišče, hrane pa nobene, ker kmet sam nič nima. (Prihodnji dan ob določeni uri zopet ni bilo podjetnika. Zopet so čakali, ker je delovodja izjavil, da .pride popoldne ob 4, uri. Jedli pa niso ti delavci že od preteklega dne nič. Ko tudi ob 4. uri ni bilo podjetnika, so lačni in izčrpani odšli s Pohorja na svoje domove. Pri Borzi dela v Mariboru pa so se pritožili. Kaj bode ta javna institucija pod-vzela proti delodajalcu, da bodo prišli delavci do svoje odškodnine, še ne vemo, vsekakor pa so delavci po zakonu 'opravičeni zahtevati mezdo za ves čas svojega čakanja na Pohorju. Neverjetna predrznost mariborskih hit- rjevcev. Naročnik našega lista nam spo-ča: Te dni sem šel na izprehod čez Melj-i hrib. V vinotoču nekega znanega rnari-rskega nemškega veljaka sem opazil več-družbo mariborskih hitlerjevcev. Priha-i pa so še vedno novi po hribu navzgor, jih je omizje že od daleč pozdravljalo z iganjem desne roke in eden med njimi je lo klical: Heil Hitler! Prijatelj, ki je bil z enoj je tudi čul, ko je eden izmed družbe ical za nama: i»Komm her, iwenn du ein itlerBursche bist!« — Ta dogodek nam tže, kako daleč sega predrznost m-aribor-ih hitlerjevcev. Treba bo nekaj ukreniti, i si gospoda ne bo domišljala, da živi ze tretjem rajhu! 60-letnica zaslužnega javnega delavca, e dni je slavil 6rostovoljni odmor mora biti: »Vzajemnost« mora imeti še več članov, kakor jih je imela »Svoboda«. nihče ne pričakuje večje produkcije, on je telesn-o nesposoben za težko delo, manjka pa mu tudi volja do dela in veselje do življenja. Pa kaj borno pisali. Ta teden se je delalo samo dva -delovnika. Kdo naj živi z zaslužkom dveh -dni. Če bodo morale javne korporacije in če se bo moralo delavstvo še nadalje preživljati z beračenjem, ne bo mogoče od delavcev -doseči, še manj zahtevati, večje storitve, kot jo zmore delavec, ki -se nahaja v takem stanju kot naši nudaTji. Kadar bo pa TPD zopet preživljala svoje rudarje in jim nudila eksistenčno možnost, potem ji pa nihče ne odreka pravice, da bo zahtevala od svojega delavstva temu primerno produkcijo. »Prijatelj Prirode« priredi samo izlet na Begunjščico, skupno z nekaterimi člani podružnice Kranj, izlet druge skupine odpade. Družnost! Litija Vse naročnike, zlasti tudi zaostankarje, prosim, da poravnajo naročnino do 1. avgusta t. 1. Zavedajte se, da se »Delavska Politika« vzdržuje izključno le z naročnino. — Poverjenik. Sestanek predilniškega delavstva. V nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 9. uri dopoldne sklicujejo obratni zaupniki sestanek predilniškega delavstva. Na sestanku se bo poročalo -o ustanovitvi prostovoljnega parskega fonda. Sestanka se udeleži tudi delegat Del. zbornice. Dolžnost vseh delavcev je, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. Vršil se bo v predilniški dvorani na »Stavbah«. Ker vlada med našim delavstvom veliko zanimanje za proslavo 301etnice jeseniške podružnice SMRJ., katera se iho vršila v soboto, dne 15. in v nedeljo, dne 16. avgusta, sporočamo vsem interesentom, da dajeta vsa tozadevna pojasnila ss. Vuk Viktor in Zupan Ivan. Za dobrodelno tombolo, katera se je vršila v Zagorju in je bil čisti dobiček namenjen za -pomoč najbednejšim otrokom zagorskega revirja, je tudi pri nas vladalo veliko zanimanje. Na žalost pa moramo kon-statirati, da so se pri prodaji kart odzvali največ delavci, d-očim so se tako imenovani boljši sloji predprodaji umikali, dasi imajo dru-gače vedno in povsod polna usta usmiljenja za najbednejše. Kadar pa bi imeli priliko, da tudi kaj žrtvujejo, -pa jih ni nikjer. Vsa čast našemu delavstvu, ki se je pri predprodaji kart, kakor tudi z obiskom na dan tombole odzvalo v tako lepem številu. Kranj Igračkanje z delavstvom. Tekstilna tovarna Jugobruna je znana daleč na okrog, kot velika izkoriščevalka našega delavstva. Toda z jurišanjem na skromno delavsko eksistenco, ki faktično ni več eksistenca, še ne miruje. Pretekli ponedeljek, dne 20. t. m, je delavstvu (tkalkam svile) zopet sporočila znižanje akordnih postavk. Prizadete delavke so takoj zahtevale intervencijo zaupnikov. Ker pa tvornica ni dala zagotovila, da znižanje akordnih postavk prekliče, so delavke -ustavile delo in šle protestirat pred •pisarno. Kaj je podjetje nato ukrenilo, še ni Scnano; vsekakor si delavke tega ne bodo pustili dopasti. Na apel zaupnikov so se vrnile nazaj na delo, toda le do prvega iz-jjjtačila, ko se bodo lahko prepričale, ali je podjetjo redukcijo akordnih postavk umaknilo. Ali ni to igračakanje z delavstvom? In še tO: V tiskarni zaposluje podjetje že dalj časa delavstvo v dveh izmenah po 12 ur dnevno. Delavstvo že čuti posledice dlolgega dela na svojem zdravju. Intervencije zaupnikov so bile zaman. Naloga Inšpekcije dela in višje oblasti je, da ukreneta potrebno in podjetnika podučita o nedopustnosti njegovega početja. Kajti delavstvo potrebuje poleg dela tudi sonca in zraka. Najboljša garancija za uspešno borbo delavstva je, da se delavstvo v podjetju enotno organizira; z enotnim in pozitivnim delom bo prisililo podjetje, da spoštuje zakonodajo in si izboljšalo svoj položaj, kateri se je poslabšal v času, ko je delavstvo spalo . .. Stavka delavcev na železniški progi Kranj—Tržič, Ob progi pri Tržiču gradi železniška direkcija škaripo, kjer je zaposlenih okoli 30 delavcev. Plača brez odtegljajev znaša Din 18 dnevno. Delavstvo je zahtevalo povišanje plač, direkcija pa zahtevi ni ugodila. Za naporno delo v blatnem’ terenu je delavstvo zahtevalo Din 24 dnevno. Mislimo, da zahteva ni pretirana, zato je borba delavcev upravičena. Sestanek SDSZJ za delavstvo tovarne »Semperit« se bo vršil v soboto, dne 25. t. m. ob 17. uri. — Istočasno pa sporočamo, da se po sestanku (ob 19. uri) vrši redina širša seja odbora SDSZJ. Točnost in disciplina sta dokaz delavske zavednosti. Ustanovni občni zbor sklicuje pripravljalni odbor podružnice Zveze stavbinskih delavcev v nedeljo, dne 26. julija ob 9. uri v dvorani restavracije Semen. ■—■ Dolžnost vsakega stavbinca je, da se ga udeleži. Katoliški akademiki izstopili iz Jugoslovanskega akademskega društva. Kakor poroča »Gorenjec« z dne 18. t. m., so na občnem zboru JAD v Kranju, ki se je vršil dne 20. m. m., katoliški akademiki v posebni resoluciji izjavili, da vsled »nekorektnosti«, ki so se vršile pri društvu, iz njega izstopajo. Nadalje pa pravi »Gorenjec«, da bo društvo sedaj šlo v svojem razvoju lahko nemoteno dalje in da bo lahko doseglo svoj cilj, ki si ga je postavilo v društvenih pravilih. Iz tega lahko sklepamo, da so klerikalni akademiki izstopili iz društva zato', ker niso jezdili na konju, saj jim je bil vendar namen društva znan že pri ustanovitvi društva in jasno je, da društvo dela korektno, ako dela za uresničenje namena društvenih pravil. Na nedeljski prireditvi SDKZJ je bil obisk rekorden, saj jo je posetilo okrog dva tisoč ljudi. Delavstvo se je častno odzvalo posetila ipa sta prireditev tudi bivši in sedanji mestni župan ter precejšnjo število meščanstva. Naše delavske prireditve slove tudi vsled tega, ker zaključijo brez pretepov. Za naklonjenost izrekamo vsem udeležencem zahvalo. Dolžni smo pa izreči zahvalo posebno onim, ki so z dobitki ali v denarju pripomogli, da smo posrečeno in v zadovoljnost igralcev izvedli keglanje na dobitke, kakor tudi slepo streljanje, ki je obenem nudilo obilo zabave in smeha. — Tudi g. Božič se je na račun naše prireditve dobro Čas za okuhavanle le tu. Reducirali smo cene za „Weck steklenice" PINTER & LENAR D, ŽELEZNINA, MARIBOR odrezal .... Organizaciji kot taki sicer ni dal ničesar, češ, da smo v -zvezi z »Delavsko Politiko«. Pač pa je na kljub organizaciji dal Din 200 v fond svojih delavcev. Po Din 5 je dal tudi dvema našima članoma, ki sta nabirala dobitke, češ, ker sta brezposelna. Izrekamo mu tu istotako zahvalo — če bi eventuelno Božičevi delavci tega ne dopustili .... vsaj v imenu onih dVeh naših brezposelnih članov. Prav je ako daje podporo svojim delavcem, ki vsled slabega zaslužka ne -morej-o na oddih, niti na izlet. Spoštovanje pa izkazujemo samo onemu delodajalcu, -ki vidi v delavcu sočloveka ter mu prizna vsaj pravico do življenja. In če bo g. Božič v tem oziru prednjačil, garantiramo, da bo tudi »Delavska Politika« do njega spremenila svoje stališče. Zadnji opomin. Naročniki »Del. Politike«, ki so z naročnino v zaostanku, a se na razne opomine doslej niso odzvali, naj zaostanek do naj kasneje 2. avigusta plaoaj-o. Vsak ve, dla je treba naročnino poravnati pri poverjeniku in tudi kje in kdaj. S tem dnem bo uprava časopis ustavila vsem onim, ki bodo z naročnino v zaostanku več kakor dva meseca. Še posebno se to tiče novih naročnikov. Izjema velja le za one, ki poverjeniku dokažejo, da res niso mogli plačati. Izterjalo pa se bo tudi one, ki naročnine namenoma ali iz malomarnosti niso plačali. VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev koi Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo In prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj. Jesenice Obletnica lanske stavke ni vzbujala nobenih posebnih spominov, kar je morda spet dokaz, da v mirnih -časih tudi večina delavstva dremlje. Dvomimo, da so se udeleženci stavke kaj mnogo naučili, ker bi sicer bile razmere na Jesenicah precej -drugačne kakor so in bi ne temeljile na samih osebnih sporih in napadih iz te ali one strani. Zdi se nam, da še danes niso povsem- dosežene zahteve, stavljene v stavki, ampak je še danes cela vrsta temeljnih zahtev stavke neizvedenih. Med tern je nastalo še mnogo novih spornih vprašanj, -ki bi jih bilo treba rešiti v korist vsega delavstva. Z -očitki na naslov tega ali onega v-odilnega zaupnika, češ nič nisi dosegel ali premalo si dosegel, ni bil izbojevan še noben boj; slabe volje je bilo pa ustvarjene že mnogo. Zaradi tega kličem-o ob t-e-j obletnici vsemu našemu delavstvu nad vse iskreno; proč z osebnimi spori in trmo, v slogi je -moč in zmaga, v osebnih napadih, lažeh in obrekovanjih pa propast in poraz. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop. samo ob slabem vremenu) vele-film »Shirlev Temple kot mala gospodična« z najmanjšo igralko sveta Temple v glavni vlogi. Dodatki običajni. — Sledi »Eva«. Ptuj Tudi ptujski stavbinci se gibljejo. V petek so- se vršila na magistratu pogajanja med delodajalci in delavci. -Določena j-e bila nova tarifa, po kateri bi se tudi sramotne plače pomožnim -delavcem vsaj nekoliko zvišale, vendar je bilo to že naslednji -dan razveljavljeno, ker s-o se dogovorile plače le za mesto Ptuj ne pa tudi za ostale kraje ptujskega -sreza. Zdaj se bodo vodila na- Delavski pravni svetovalec Nadure (Liboje). I Zakonca brez otrok iščeta stanovanje sesto-ječe iz sobe in kuhinje. Naslov: Maribor, Marmontova ul.6 I ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so nam ob smrti naše drage matere AMALIJE JANŽEKOVIČ izrekli tolažeče sožalje in pokazali toliko iskrenega sočustvovanja. Zlasti se tudi zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in društvom, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Maribor, dne 21. julija 1936. Družina Gradišnik Kopalne hlače ln obleke iz lastne pletarne nudi najceneje Eksoortna hiša .JLUNA", Maribor, simo oa Glavnem tiso Ik JCupujte svoje potrebščine pri naših inserentih. Vprašanje: V Keramični delavnici R. Sch. -delaj-o 10 ur -dnevno-, Ali lahko zahtevajo procente in to še iz leta 1933? Odgovor: Ako je v tej delavnici zaposlenih povprečno vsaj 15 delavcev, potem je dopusten le 8 urni -delavnik in se mora plačati vsako ipreko Surn-o dnevno -delo s temeljno mezdo in 50% -poviškom. Zahteva se lahko za 3 leta nazaj, do dneva vložitve tožbe. Ker ste delali od 5. julija 1933 naprej, ste že izgubili mezdo do današnjega datuma v juliju 1933. In tako vsak dan ne- kaj izgubite, kar je -preko 3 let. Opomin ne zadostuje. Znamke za odgovor Marsikateri naročnik želi pismeni odgovor na pravna vprašanj-a, a ne priloži niti znamke za odgovor. Vsakdo mora vedeti, da stanejo znamke denar, ravnotako papir in kuverta. Zato ne odgovarjamo nikomur, ki na vprašanja ne priloži znamk. V »Delavski Politiki« -pa odgovarjamo seve tudi samo naročnikom, ki plačujejo naročnino. daljnja pogajanja na s-reskem načelstvu. Želeti je, da se ne bi -preveč zavlekla. Poverjeništva Borze dela v Ptuju za enkrat ne bo, ker baje Borza dela v Ljubljani nima sredstev in mestna občina sama vseh bremen ne more prevzeti. Uvedlo se bo pospešeno reševanje zadev pri mariborski podružnici. Hišni oz. gospodinj-sk-i posli pa bodo še nadalje -prepuščeni izkoriščanju, ako ne h-o-de kako humanitarno -društvo hotelo prevzeti -p-oslov za posredovanje takih služb. Nezdravo je, da se varčuje tam, kjer to ni na mestu, ker je v škodo poedincu in -družbi. Za zdravje naroda. Pod tem geslom se je vršil -pri nas v nedeljo shod, na katerem je bila iznešena žalostna slika v naših bolnišnicah. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva -odpravo tega nad vse žalostnega stanja. Štore Z delavskimi instrumenti so šli. Med našim zavednim delavstvom vlada velikansko -ogorčenje nad ljudmi, ki so razbili s tolikim trudom ustanovljeno -delavsko godbo, podružnico godbenega društva »Zarja« v Štorah. K-o smo hoteli r-a-di urejenega društvenega delovanja tudi pri nas ustanoviti godbo enotnega delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«, se je kapelnik g. V. temu naenkrat uprl in propagiral, da bi šli godbeniki enostavno -k gasilnemu društvu, ki ga v-odijo nacionalisti in to kar z našimi instrumenti -vred. Godbene instrumente -pa si je nabavilo -delavstvo društva »Zarj-a« s skupnimi žrtvami in so vsled tega ti instrumenti tudi skupna last, -doslej godbenega d-ruštva »Zarja« in bomo zato tudi prav v kratkem napravili -red, če ne ib-odo -prišli instrumenti v dobrem nazaj v last in shrambo odbora društva »Zarje«. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti Sladki vrh Občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije bo v nedeljo, -dne 26. t. m. s pričetkom ob 2. uri pop. v gostilni g. Šefa na Sladkem -vrhu. Člani, -pridite vsi! Oče pa gara. Pri Sladkogorski tovarni lepenke je zaposlen nek 671etni starček, ki si z naporom svojih zadnjih življenjskih sil. služi svoj b-ori kruhek. Ta slučaj je naravnost kričeč, ako pomislimo, da je starček oče bogatega sina, ki živi v sijajnih razmerah in pravcatem -izobilju. Škoda, da nimamo zakona, ki bi take bogataše -prisilil, da morajo -preživljati svoje sta-riše na stara leta. Športna rubrika SK »Svoboda« in SK »Sloga« priredita v nedeljo, dne 26. julija t. 1. prijateljsko nogometno tekmo s S-K »Hrastnik« s -predtekmo. Začetek -prve tekme ob 4. uri popoldan, druge ob 5. uri. Tek-me se bodo- vršile na igrišču -S-K »Sloge« na Lokah. V nedeljo vsi na Loke! — Družnost! Tekme za pokal DNSP med SK Amater : SK Retje na igrišču Amaterja bo v nedeljo -c-b 5. uri popoldne (s predtekm-o). — Klubi Amater, D-ask in Retje, da postavijo vsak -po 4 reditelje! Šoloobvezni otroci na igrišču nimajo dostopa. Delegat na tekmi Amater : Retje -bo s. Kuhar. Blagajno vodijo blagajniki -klubov. TIVAR OBLEKE ZA DELO Kompletne obleke iz čvrstega gradla Din 75"- Amerikanske hlače iz čvrstega gradla Din 45- Obleke za vsakega in vsako priliko TIVAR- OBLEKE DA Vas prepričamo o naši ogromni zalogi ln najlepši izbiri; DA odprodamo zalogo letnega blaga; DA vsakomur omogočimo cenen nakup najboljšega kvalitetnega blaga in DA Vas s tem pridobimo za stalnega odjemalca, se odrečemo našemu običajnemu zaslužku in prirejamo kratkotrajno REKLAMNO ODPRODAJO po znlianlti conah Pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni 1O°/0 popusta na naše običajne že zelo nizke in v izložbah navedene cene 12°/o popusta pa pri nakupu čez 500 Din-— Izkoristite to izredno enkratno priliko, obiščite nas! Prepričajte se Jos. Karnlčnlk, Maribor, GLAVNI TRG St. 11 tovarnlika zaloga perila, modna trgovina, konfekcija Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.