111. Številka.__Lj obijan a, sredo 19. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. lahaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« pošti projeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. U četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr Za pošiljanje na dom ao računa 10 kraje, za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 »old. — Za gospode učitelje na ljudskih aoiah in m dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-atopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiul naj se izvole frankirati. — Kokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Izubijani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo posipati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne rečf, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hift V IJiiIHjttui 18. maja. Organ nemške birokracije in nemškega nascijcnHtva na slovenskem Kranjskem „Laib. Tagblattu prinaša v številki od zadnje sobote, kakor čujemo iz peresa dr. Schreve-vega uvodni Članek z naslovom nder Eunae-niden Macbt im Landtage." Dr. Schrey namreč ta vernemu nemškatarskemu filister-Ktvu dopoveduje, da je njegov precej slab glasek v deželnem zboru imel neine nieder-schmetternde, eine unglaubliche Wirknngu na narodnjake, ker teh nekateri v zadnjej seji nijso hoteli poslušati njegovih insultov in novinarskih polemik, ter so rajši odšli. Ne vemo sicer ali gospod doktor sam res misli, da je njegov dekliški glas tako strahovit, ali da njegovo govorjenje o razumljenej in ne-razumljenej stvari več vzbuja, nego posmeh-ljaje, — ali v „Tagblattu" to Btoji in sicer iz njegovega peresa in mogoče je zelo, da nemške stare device v Ljubljani uže v najbližje) bližini pričakujejo nro, ko se zgrudi zidovje slovenske J ori ho pred „niederschmet-ternde Wirkungu nove nemške trobente, pred glasom in jezikom dr. Roberta Schreva 1 A k stvari na kratko: Da so nekateri poslanci zapustili zbornico, nijso krive nobene Eumenide (katere so pač morda Schreva in tovariše iz sobane gnale, ko se je slovenska interpelacija brala pripovedujoča o goljufijah in sleparijah ustavoverne stranke pri volitvah v trgovinsko zbornico). Nego kriva je le Sckreveva breztaktnost, ki te insnlte, pogrete Janjče in Velče v zadnjej seji na dan spravlja, in pa pristran-nost iz manjšine vzetega predsednika Kal-teneggerja, ki mu nij besede vzel, ko je nasproti narodnoj stranki rabil neparlamentarne in nespodobne besede kakor „frechu itd., a kateri se je zvijal na vse načine, da bi bil zadušil pravično in pred porotniki dokazljivo slovensko pritožbo one interpelacije. Ako je kaj delalo in naredilo veliko zdražbo, bil je to le škandal, katerega je delal poslanec ljubljanskih birokratov g. Schrev v zadnjej seji s svojim ščuvalnim govorom ali psovanjem. Ce nij odgovora precej dobil, naj si dobro zapomni, da še pride ob svojem času njemu in njegovim pristašem. Kranjski deželni zbor. (XI. večerna seja 12. maja.) Poslanec dr. Schrev poroča v imenu finančnega odseka o vladnem predlogu zastran uravuanja razmer mej državo in kranjskim zemljišno-odveznim zakladom. Poročevalec priporoča zbornici, naj sprejme nasvetovane predloge finančnega odseka, po katerih bode vendar mogoče, sklcjiati uravnavo z državo in deželo. V generalnej debati govori dr. B1 e i-\veis in nasvetuje, naj se v prvej točki uravnave mej državo in deželo številka, od leta 1875. do let?« 1895. od države vsako leto brez povračila izplačane svote, od 175.000 na 200.000 gld. poviša. Govornik navaja v daljšem govoru razloge, ki ga na-potujejo, staviti ta predlog. On odkritosrčno želi porazumljenje z državo, ali treba je paziti na vsako stran, kajti naša dežela se veže po tej uravnavi za 24 let in za toliko časa se nakladajo težka bremena našim davkoplačevalcem. Ugovor, da se povišanje svote pri ministerstvu ne bode doseglo, po obravnavah, ki smo jih v tej zadevi imeli, nij opravičen. Leta 1872. je izjavilo mi ni -sterstvo, da ne da prav nič; a lansko leto je uže ponujalo 150.000 gld., letos ponuja 175.000 gld., jaz mislim, da se bode tudi udalo in dovolilo 200.000 gld. Saj je država zavezana, da za to skrbi, da se urede zem-ljišno-odvezne zadeve, in cesarski patent 1. 1864. to še naročito ukazuje, da se imajo našej deželi, ki je z davkom, kakor je obče priznano, preobložena, iz državne blagajnice izplačavati neobrestua posojila. Poslanec Kr a mari č toži, da se potem, ko tu vlada zahteva še 10" „ doklade na ažitninski davek, le zopet novo breme nalaga vinorejcem, in vendar so tisti kraji, kjer vino raste, ubožnejši v našej deželi. Pivovarjev, ki si zidajo gradove, vlada ne vidi; na pivo se ne nakladajo nobene pri-klade, zmirom le na vino, da potem trpi ubogi kmet in ubogi rokodelec, ki maslec vina pije, da si život okrepča. Govornik toži, da imajo uradniki malih vednosti j tuko visoke plače, in v imenu kmetijskega stanu, katerega on zastopa v tej zbornici, odločno ugovarja proti vsakemu povišanju užituin-skega davka. Poslanec Horak: Jaz se moram tudi kot zastopnik obrtnijskega stanu odločno izjaviti proti povišanju užitninskega davka. Na Dolenjskem so stvari uže tako žalostne. Po živinskej kugi je nehal skoraj ves večji promet in kmetijstvo hira, kar dokazujejo uradna naznanila v „Laib. Zeitung," kjer ljubeznjiva fm ančna prokuratura dan za dnevom objavlja, da bode prodala temu in temu ubogemu kmetu, zarad zastalih neplačanih davkov, posestvo. S težkim srcem bodem tedaj glasovati mogel za predlog dr. Bleivveisov, kajti ne le kmetu, tudi delaven in obrtniku se po povišanem užitninskem davka nalaga novo breme. Ali delavec in obrtnik v mestih ne trpi uže zadosta po visokem davku ? Hočete mu še zagreniti ubogi maselc vina, ki si ga more kupiti še zdaj ? Stanje v našej državi je res prav žalostno. Ne misli se druzega, nego vedno na povišanje davkov, in jaz sem radoveden, kdaj bodo finančna prokuratnra in davkar-ski uradi uvideli, kdaj država, da s tacim ravnanjem tirajo ljudstvo k obupanji. Pravijo sicer ti uradi: saj odpišemo davek, kjer se plačati ne more. Ali gospoda moja, kje se odpisuje? Tam, kjer uže nič več nij. Meni tožijo kmetovalci o slabem stanji kmetijstva vsak dan. Pravijo, da kmetija gre in mora iti na kant, akoravno delajo neumorno. Kmet pri vsem tem še jako slabo živi. In pri tem toliko hvaljena, po besedah le za blagost ljudstva vneta vlada ne ve delati druzega, da bi osrečila ljudstvo, nego leto za letom dan za dnevom, kaj, raz-pisavati nove davke. Davki so uže nepre-nesljivi, in taka vlada, kakor je ta naša, ki ljudsko blagostanje le škoduje, nema pri nas nobenega zaupanja. Edino zaupanje, ki ga še imamo, je v krono. Ona, ako bog da, bode s premenjenjem vladne sisteme ukrenila boljši pot. In ob tem nasilstvu, ob tem vedno večjem pritiska, hvalijo se „liberalne" naprave, vsak trenotek se poudarja, da živimo v „konstitucijonalnej" državi. Hvala vam lepa gospodje, za take „liberalne" in konstitucijonalne odnošaje, ki so nas davkoplačevalce pripravile tako daleč, da po vsej zmirom povdarjenej svobodi uže kmalu ne bomo več dihati mogli. (Odobravanje.) Poslanec Lavrenčič pravi, da se ne dela druzega, nego da se zmirom novi davki nakladajo kmetovalcu. S tem, da se zopet nov davek na vino naklada, škoduje se le kmet, kajti vina se potlej manj popije, torej tudi manj proda. Pa ne samo kmet, tudi vlada trpi škodo, kajti manj ko se vina proda, manj je tudi za vlado davkov. Govornik je proti vsakemu povišanju užitninskega davka na vino. Baron Apfaltrern: Ako bodo zanamci naši čitali stenografična poročila naših obravnav, našli bodo, da se zdaj uže dve sesiji ponavlja ena in ista debata. Najprvo obravnavamo o kmetijski šoli, pa smo vsikdar strašno radodarni dovoliti 80.000 gold. za nakup, in za vzdržavanje vsako leto 14.000 gold. kar meni nič tebi nič, potem pa se razgovarjamo o proračuna zemljišne odveze, in takrat je zmirom strašen jok, kako malo denarja imamo in kako hudo smo z davkom preobloženi. Kako se to vjerna ? Rsa, da je dežela v žalostnem financijalnem stanji, in jaz gospoda, sem ga pred kratkem narisal kakor do zdaj še nikdo v tej dvorani. A to nas ne sme zadržavati, da svoje finance skušamo urediti, in to moremo le z uravnavo, ki nam jo denes predlaga finančni odsek. Po izpovedbah vladnega zastopnika je svota 175.000 gld. največja, katero vlada dovoliti hoče, to se ve, da če to državni zbor dovoli. Dr. Bleivveisov predlog meri tedaj na to, da bo vse razgovarjanje v tej stvari od- loli in da nam no bo mogočo zemljišno-od-vezne sadove z državo obravnati in tako tndi ne kredit naše dežele zopet spraviti v dober stan. Država ni j dolžna deželo prej rešiti, predno nij denarno uničena. (Oho!) Dr. Bleiweis se ne čudi, da baron Abfaltrern tako iskreno zagovarja minister-stvo, on je pač veliki posestnik in njega stvar malo dotikava. Ali če to ministerstvo ne dovoli večje svote, bode jo uže drugo dovolilo, saj ne bo to ministerstvo in ta državni zbor vekomaj vladal, bodo nže prišli drugi možje na krmilo. Od stranke tacih vladnih mož pa, katerim je pristaš dr. Gis-kra, itak ne pričakujemo ničesa dobrega. Dežman se v začetku tudi jezi, da se je toliko dovolilo za nakup posestva kmetijske šole, in ugovarja mnenju dr. Bleivvei-sovemu, da bi z pogajovanjem kaj več od ministerstva priborili. Mnenje, da bi drugi državni zbor kaj boljega ukrenil za našo deželo, se mu vidi napačno, ker so tudi udje ,.pravne stranke," poBebno Lienba-cher, odločni nzsprotniki, da bi se Kranjskoj kaj več dalo. Če je poslanec Horak tožil o veliki revščini, ima prav; ali vendar se v našej deželi izdaja mnogo denarja za nepotrebne stvari. Tako so si omislili pri sv. Petru v Ljubljani, kjer imajo Še jako lepo zvonjenje, nove zvonove, ki bodo veljali 8000 gld., in precej se je za to nabral denar. Koliko se pošilja iz Kranjskega v Rim papežu denarja. Berite „Danico"; v vsakej številki boste brali, ntukaj tolar, tukaj petica, tam dvajsetica." Človek bi mislil, da smo največji magnati, no pa taki berači, kakor smo denes tukaj slišali. Da se pri-klada naloži na vino, moremo vladi le hvaležni biti, kajti bolje je, kakor da bi so nalagalo na davke. V prvem slučaji plačujejo ▼si, v drugem bi le en del prebivalstva plačeval. In če se vino podraži, to nič ne škoduje, saj bi bolje bilo, ko bi naš kmet menj pil. Ce poslanec Horak toži, da država toliko davkov pobira, treba je pomisliti, da nam vzdržnje srednje šole, da plačuje za gorenjske železnice vsako leto 800.000 gld. obrstnega poroštva, a naša dežela le 1,600.000 direktnega davka odrajta. Sprejmite ponudbo države, kajti uverili se boste, da, če ne sprejmemo tega, kar se nam ponuja, državni zbor kasneje še tega dovolil no bode. Dr. Poklnkar pravi, da Dežman no zastopa deželnih interesov ampak državne koristi in vlači kakor je pri njem navada zvonarje in vinopivce v debato, ko se o zemljišni odvezi razgovarjamo. Morebiti bi Dežman na Št. Peterske zvonove ne bil tako hud, ko bi se pri njegovem prijatelju g. Samassi naročili. Da moremo dobiti od države za zemljiški fond doneske, zato nam garantnje cesarski patent, ki to ukazuje in cesarska beseda bode menda Še veljavo imela tako dobro za Kranjsko kakor za Bukovino. Vladni zastopnik Widman pravi, da če se sprejme dr. Bleiweisov predlog, je to toliko kakor, da se vsa nravnava odbija, kajti vlada ne dovoli več kakor 175.0C0 gl. Če se tedaj Bleivveisov predlog sprejme, naj deželni zbor začne precej skrbeti, kako bodo pri-manjkanjo pri zemljišno-odvezuom zakladu pokril. Poročevalec Dr. Schrev priporoča od vlade ponnjano uravnavo, državni zbor ne bode dovolil krajcarja več in potem bodemo stali pred vprašanjem, na katero ne bodemo vedeli lahko odgovora. Pri glasovanji po imenih se dr. Blei-vveis-ov predlog sprejme z 16 proti 15 glasom. Vsled tega izjavi Widman, da vlada ponnjano uravnavo nazaj vzame. Ker so po tej izjavi sledečo točke dnevnega reda, namreč, poročilo finančnega odseka o proračuna kranjskega zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1876, in poročilo fiaančnega odseka zastran povišanja priklade na užitnino za 10 °/0 za 1. 1875. za zemljišno-odvezni zaklad, se iz-roče finančnemu odseka v oporočanje in seja se sklene ob 3/4 ure na deset. Politični razgled. !Vo€rt*n.i> V Ljubljani 18. maja. Cesar je v Krki odlikoval posebno Hrvate. Ob železnici so goreli kresovi. V št. Petru se je bila zbrala množica ljudij iz okolice, ki ga je z „živio" pozdravila. Ogerslci zbor bode konec tega ali početkom bodočega tedna sklenen. Potem se pa začno nove volitve z navadnimi ma-gjarskimi pomočki: tepeži, pijanstvi itd. Unski car je baje izrazil željo, s Thiersom to poletje sniti in pogovarjati se o nhraujeuji miru in notranje) uravnavi Francoske. — Kuske vladne „ Sank t-Peter burgs kija Vedomosti" pravijo v članku, da je brez-dvombeno, da bosti Rusija in Avstrija na razvalinah Turčije nove zgrade zidali. Na Franco&ketn se vse stranke močno zanimivajo le z vprašanjem razpuščenja skupščine. — Republikanci so sklenili, ničesa storiti, kar bi zasedanje prodolžavalo. Papež je sprejel 80 nemških duhovnov in jih v svojem ogovoru opominjal, naj vztrajajo. V JBerlinu bode 15. julija obravnava druge instance proti Arnimu. V JLonttonu je nemški poslanik Mlln-ster pri nečem banketu dejal, da bosta nemški narod in Wilhelm gotovo izbojevala svoj „Kul-turkampf," ki je eno in isto s svobodo vesti. Dopisi. Iz Poclbrezja na Gorenjskem 13. maja [Izv. dop.J Popred ko se je ceaarjevič Rudolfova železnica napravila, odvaževali so naši posestniki trgovci in obrtniki svoje blago in izdelke na deželni cesti proti Ljubljani ali pa na Koroško; sedaj pa je dodelana železnica, in ta nam služi s postajo v Pod-nartu. Tukaj je črez Savo most, kateri okr. ceste Kranjskega in Radovljiškega okraja veže. Kadar se mi poslužujemo železnice, moramo ta most rabiti in mostovino plačevati. Mi plačujemo za vse mostove in naprave v celem okraji doklade v okrajno bla-gajnico in moramo zopet pri prelazu mosta v Podnartu Bami iz svojega mostovino plačevati. S tem se nam dela krivica. To jo za naš kraj posebno težavno in je višje breme nego se naklada drugim našim sookrajniča-nom, katerim omenjenega mosta rabiti nij potreba. Da bi se ta krivica poravnala in mostnina odpravila, vložili smo meseca februvarja al. okraj, cestnemu odboru v Kranji prošnjo, katero je ta odbor rešil s tem, da v tej reči ne more ničesa storiti, ker so je privatnim posestnikom pravica podelila, mostnino pobirati. A to razumemo tako, da nam omenjeni odbor noče pravičen biti, toda po- polnem le vendar upanji nijsmo izgubili, mogoče, da se nam koncem posreči pravico zadobiti, kajti tndi dotični posestniki iz Radovljiškega okraja so prošnjo tudi uže meseca februvarja t. 1. vložili, katera pa še do sedaj rešena nij, vendar pa smo čuli, da se namerava pri okr. cestnem odboru v Radovljici o tej zadevi obravnavati, ako so pa to zgodi mora in bode se odpravila mostovina in mi bodemo teškoga bremena rešeni. Iz navedenega se pa vidi, da se namerava obravnavo le zavlo.'i, ker se uže tako dolgo časa nij storilo nič in čakali bi mi bog vedi še kako dolgo rešitve, ako bi se ne oglasili. Da bi se to ne zgodilo, namenili smo to objaviti in opozorujemo na to tudi vse kompetentne oblasti v Ljubljani, od katerih pričakujemo, da bodo one potrebne korake v tej zadevi storile in nam z odpravo mostnine v Pod-aarta našo trgovino prospešile. Odprava te mostnine je pa še višje važnosti, na Ovsišah in na Dobravi je nastavljen samo po eden duhovnik, kateri tedaj le eno mašo bere, kdor se te ne udeleži, je brez maše, toda vsi ljudje ne morejo ob enem v cerkev, tedaj ne gredo k maši, ker nij še enega duhovnika, nekateri od teh hodijo k nam v Podbrezje, toda večina ostaje doma, ker neče ali ne more mostnine plačevati, mi tedaj celo visoko knezoškofijstvo na odpravo mostnine v Podnartu pozorno storimo. Od l?f okroilOKTil maja. [Izv. dop.J Naj mi bode dovoljeno, da očitno hvalo izrečem v imenu pogorelcev v Martinovi vasi najprvo gOBp. baron Bergu, ki jo osobno mnogo pripomogel, da se je požar n da šil, potem gosp. Franca Stergaju v Št. Rupertu, ki je tako naglo pripeljal brizgal-nico na pogorišče, ravno tako Mirnskemn županu, ki je tudi pripeljal hitro Mirnsko briz-galnico. Tudi onim, ki so z velikim trudom pomagali, da smo ukrotili silen požar, naj bode izrečena naj srčnejša zahvala. — Pogoreli so skoro vsi silno ubogi; obračam se toraj na človekoljubna srca, ki bi hotela blagovoljno poslati kakov darek v polajšanje uuesrečenini pogorelcem. Bog vam hode poplatil, ki boste pritekli nesrečnežem na pomoč v budej sili, stotorno. Darilci naj bi blagovolili pošiljati darila župniku Mokro-noškomn, ki jih bode potem mej uboge po-gorelce razdeliti blagovolil. Naj tudi ostro grajajo javno izrečem nad nekim človekom, ki je, kakor slišimo tudi Dolarjev pomagač v Št. Rupertu, zarad ne-lepega obnašanja nasproti nesrečnim ženskam na pogorišči. Oni Človek, ki sliši na ime G. nij le pripeljavši se na brizgalnici št. Ruperški ničesar pomagal, temveč zijala prodajal, i se na neko žensko vznašal, ko je klicala na pomoč, ter nikakor lepo na njo zabavljal. Pri vseh, ki so tega človeka na pogorišču smejočega se sprehajati videli, zbudilo je v njih občno nevoljo. Neki kmet, A. Z. ga je tudi javno pred ljudmi ostro grajal, kar je oni St. Ruperški nemčur, kar so vsi trdili, tudi zaslužil. Lepega vedenja ljudi si oni Dolar res izgojeva. Mi bi vendar Dolarjn nasvetovali, naj bi svoje nem-čarke vsaj nekaj manire naučil, a ne vedno huj8kal proti Slovenstvu i vse, kar je poštenega. Se vam pač vidi, da ste le po nem-Čurako omikani, t. j., da nobene omike nemate. O onem G. se tudi v drugem obzira ljudje pritožujejo, kar še pride morebiti na Bvitlo. Iz Hele krajine 10. maja. [Izv. d o p. I Viharni so sedaj Saši. Krnti sovražniki Slovanstva poslužujejo se vsacega sredstva, katerim mislijo žaliti ali Škodovati na-šej slovanskej narodnosti. Žalostnim očesom in srdom v srca moramo gledati lahonstvo in germanstvo ob mejah naših i udati se moramo posilnim krivicam, ki se nam gode. — Nekako bolj veselo je v tem oziru še pri nas, akopram smo i mi na meji — vendar na meji svojih bratov Hrvatov. Kakor se mora Slovenec krepko vstavljati nakanom nam protečim od strani Nemcev i Lahov, baš tako se imamo boriti mi z nekaterimi osobami, ki delajo na vse kri-pije vsa narodna društva uničiti — če tudi zastonj. Pa borba mora biti; v borbi se spozna ne le samo pravo srce, nego ob borbi se vkorenini ljubezen do domovja globoko — da neizbrisljivo. Čitalnica v Metliki je napravila 2. maja veselico v novih prostorih. Upamo, da bode čitalnica ostala v hiši g. Loretiča, toliko let kakor je stari Jvan pri njem. — Veselico je pričel g. Navratil z krepkim i navdušenim govorom. Naj opomnim, da je g. govornik omenil potovanja našega carja po Dalmaciji in mu zaklical živijo ne brez odmeva. Temu je sledila igra : „Gospa, ki je bila v Parizu" ; po igri je bil ples do belega jutra. Metlika res lepo napreduje; omenim le posojilnico, požarno h t raž o, čitalnico i mestno godbo itd. Neka neprijetna dopndba se je zgodila v noči od 2. 3. maja v Črnomlji. Fantje so namreč napali žadarje v gostilnici, katerim so uže dolgo Časa grozili. Napaden žandar je potem tri sč sabljo močno nakresal; baje so vsi trije v smrtni nevarnosti. V Črnomlji bi se ve — bilo še mnogo želeti! Vreme je prav vgodno — bog daj, da bi ne bilo mraza! Z Dunaja 16. maja [Izv. dop.J Cesar se je zopet vrnil na svoj dvor, in sprejet je bil od Dunajčanov slovesno. Vesela stran tega sprejema kaže se najlepše v tem, da nij vojaški blesk se toliko Šopiril, kakor drugekrati ob tacih in enačili slučajih. Videle so se sicer oborožene glave, ali bile bo po večjem le one požarnih brambovcev iz dunajske okolice ali pa veterancev, ki pa no kažejo več marcijalne, nogo uže dobro, mirno podobo mir ljubečega gradjanina. To je veselo znamenje; kaže nam, da odklenkuje vojaškim paradam, pri katerih je davkoplačevalec žalostjo videl, kako se njegov težavno pridelani denar \ porablja za b vi ti o, lepe uniforme; kaže nam, da je prav lepa sta-frža in olepšanje cesarjevega sprejema, mirno, marljivo državljanstvo v delavčevi obleki vseh strok. Našega cesarja čaka težavno delo, gospodarska kriza neče odjenjati, in nje valovje liže po vseh krajih, kar je še kopnega; nanj se ozira vse, od njega se terja, da pokliče može na vlado, ki ne bodo rok križem držali, če vidijo, da gospodarsko gorje strašne krutosti spravlja na dan, da oče, mati vsled gladu otroke svoje podavita in da nemajo ljudske kuhinje dovolj prostora za lačno ljudstvo, ki ne nahaja dela, in kateremu se velike tovarniee in druge delavnice zapirajo. Gospodarska beda kaže se tukaj od dne do dne večja. Kdor je 11. in 12. t. m. po mestu hodil., videl je voz za vozom, ki je pohištvo prevažava!, videl jo, koliko ljudij išče manj drazih prebivališč; videl je selitev „en gros" in seli se malokedo rad, ker trikrat se preseliti, pomenja po ljudskem pregovoru enkrat pogoreti. In pri vseh teh jasnih znamenjih gospodarskega hiranja nij nobene pomoči pričakovati, ker nobenega nij, ki bi sigurnim očesom videl rešilo, ki bi sigurno roko mogel nacrtati načrt, po katerem bi takoj uže do dobra zadolžena državna blagajna odmognila bedi. Lepa spomlad javlja nam dobro letino, na kmetovalca obračajo državniki daljnovide, ta para mora vse grehe mestjanov oprati in da mu dobra letina ne pripomore do petič, skrbele bodo uže davkarije. In vendar morajo najboljše delavniške moči po vojaških vežbališčih veliko odvečnega časa potratiti, in se po vojašnicah skozi tri leta lenobe vaditi, ko bi polovica tega časa zadostovala izgoji za krvni ples, na katerem koncu vseh koncev vendar le Moltkejev ženij takt daje, na katerem najbolj izurjen vojak nič ne more, čo ga malodovtipen prvi vodja slabo vodi. Cemu toliko aktivne vojske, kriza bobna na eksekutivni boben, aktivni vojak stane denarjev, varčite z njegovim delom, ne dajte mu konusa, ki stane drž. blagajni toliko miljon. gld. ki bi se lahko obrnili v dobro obrtu, kupčiji itd. Ah da, tam v Berlinu, v glavnej evropski kasarni mogotci ugibljejo o miru ali o vojski, državni krmilarji Bami ne zaupajo dosti v dane si obljube in „poljubi" so slab kit miru, aktivna vojska mora po številu toliko in toliko, če tudi kmetska ali mestjanska kanali ja pojema. Naš čas je videl kako se ljudska suvereniteta vseda na vladarski prestol; čudno je v tem našem času, da še vladarji določujejo o miru ali vojski, da se ti družijo v ohranitev miru ; čudno je v našem „razsvitljenem" stoletju, da si n a rodi ne mogo podati rok v mirne zvezo ali da oni ne odločujejo, ali se bode mesnica prodrla ali ne. V našej Avstriji so škofje in drugi velikaši cerkveni jako dobro plačani. Več jih, ima skoro pol milijona na leto. To je vse lepo če smo „nos numerns sumus, et fruges consumere nati" več na dobrem in nij treba očetu, ki bi rad delal, če bi mu dela kaj bilo, otroke, da jih glada reši, podaviti, ali v nasprotnem slučaji so te revenije prav huda persifiaža na drŽavo, ki je zarad vseh državljanov na svetu. „Wenn der Staat so zum Vielfrass geworden ist, wie gegenvviirtig, dann haben die Lassalianor Recht, wenn sie vorlangen, dass er lieber nnseren ganzen M en h oh en in Kufrcpti.se p Minut", pravi Gutz-kow in mož ima prav. Domače stvari. — (Postonjsko jamo) je binkoštni ponedeljek več tiaočev tujcev in domačinov obiskalo. V Ljubljani niti vsi nijso voznih kart dobili, ki so hoteli v Postojno iti. — Vodstvo jame se je tudi letos izkazovalo s preziranjem vsega domaČega, poseono domačega jezika. — (Imenovanje) G. L. Jenčič pride za sod. adjunkta v Kočevje; avBkulUuta g. Stupec in L. Golija sta postala adjuukta, prvi pride v Zatičino, drugi v Senožeče. — (Šolsko.) Deželni šolski svet je potrdil 3razredno šolo v Mokronogu, St. Kocijanu i v Šent. Jarneju pa 2razredno. Mo- kronožani! zdaj pa zberite lep i zdrav prostor za šolo. — (Iz Motnika) se nam piše: 13 dne tega meseca je bil v Motniku izvoljen za župana g. Štefan Križnik posestnik. On je domoljub in politično narodno izobražen, ker je tudi čitatelj „Slov. Naroda." Slovenci na Kranjskem smo se znebili zopet enega nemškutarskega županovanja, kakor je dosedaj bilo v Motniku. — (Izpred celjske porotne sodni je) se poroča, da je bil 10. t. m. pri konečnej obravnavi 19. letni rudokop iz Hrastnika, — zaradi umora, doprinešenega 25. okt. 1874. 1. na Matevžu Šveblarju pred Gabromovo krčmo v Hrastniku, ker je bled-njega z kamenom tako udaril po glavi, da je takoj drugi dan umrl, obsojen na 2 leti težkega zapora. — 8. t. m. pa je bila ko-nečna obravnava proti Rezi Potiski, 22Ietnej dekli, ker je svoje dete umorila. Porotniki so jo izpoznali za krivo in sodnija jo je obsodila na .')' , 1. težke ječe. Obravnavi je predsedoval predsednik okrajne Bodnije g. pl. Vest. Razne vesti. * (Primadona pred sodnijo.) Pred dunajsko poroto je bila te dni koneČna obravnava s pevko dunajske komične opere, Vando Bogdanijevo. Zatožena je bila goljufije posebno v modnih skladiščih, kjer si je naročila obleke za več tisnč gld., a potem ostala dolžna, baš tako v hotelih itd. Mesečne gaze je imela 750 gld. Bila je pa spoznana za nedolžno, kot „labka kridan-tinja". * (Morilca Schiederjevega in Žene njegove) na turških šancah dunajskih so baje uže dobili in sicer v nekej bolnici v Bielskem, kjer je ležal bolan za jetiko. Ker je skoro na las podoben enemu onih dveh morilcev, so ga pripeljali na Dunaj, kjer je bil natakar. Zaradi bolehnosti njegove so morali odložiti zaslišanje z njim, vendar je dekla Populornm v njem spoznala enega onih dveh morilcev. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Hevalesciere An Barrj 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenioo, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabot, trganje, shuj sanje, blediČico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profeBorja Dr. WurzerJH, g. F. V. Boneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VV u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Kevalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri uristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurztr, zdravilni Bvetovalec in Člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal Bern su sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barry Vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel s te i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Oborgimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je užc bolehal 8 tednov za Btraš-niim bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po-puln.iiu.i zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t on a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piSe v WB o r 1 i n e r KlinischeVVochenschrift" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Rcvalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 7i*.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehnnji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlj i in bolehauji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinsko akademije dunajske, na skoro brez nad ej ni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere jo 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V pleh AKtih pušicah po pol fanta 1 gold, 50 kr , 1 fcnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fnn tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — lievRlesoiere-BiscDiten v pušicah a 2 gold. 50 kr in * gold. 50 kr. — Revaleaoiere-Chooolatee v prahu in v ploščicah sa 12 ta> 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold Bu lir., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu la 120 tat 10 gold., za 288 tat 20 gold., — za 576 tas 36 gold — Prodaje: Barrv du Barrv & Comp. na Du* n*\U W»lJflsehKaase it. 8, v LJubljani Ed M*hr, v tžrudci bratje Oberanzmevr, v In« tornju Dieohtl A Frank, v Celovet P. Birn> bacbor, v Lon<«l Ludvig Mtlller, v Maribor« M. Morič, v Nerana J. B. Stookhamen, v Zagreba v lekarnici usmiljenih bos ter, v Čer-no vi vab pri N. sni rli u, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v lirntlea pri bratih Oberranz-meyr, v Tenieftvarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal-•lian pri lekarju dr. A 11 al ter ju, kakor v vsoL mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska kiia na vso kraje po poštnih nakaznioah ali povzetjih. Urncino naznanilo. 18. maja 1875. Javne družbe* Avg. Kromžarjeva bukvo-voznica, 26. maja (Ljubljana). — Jos. Gerjolevo iz Pristave, 26 maja (III. Vrhnika). — A. Krašovicevo 26. maja (III. Ljubljana). — Josip Kompatetovo iz Kaše, 4. junija (III. Vipava). — Ant. Meršnikovo iz šm.-irij, 25. maja (I. Ilirska Bistrica). — Hel. Zrim-ceve iz Studenca, njive, 26. maja (I. Ljubljana). — Miha Jamnikovo, 26. maja 11. Ljubljana). Umrli v ajiiuljuul od 14. do 17. maja: Marija Dolničar, udova, 68 1., na trelmšnej vodenici. — llel. Lešujak, branjevčovo dete, 1 mes, na krču. — Fr. Kovačič, penz. nadzornik. 67 1, na ope-sanji.— Reza Papež, hči kurjavca, 19 1., na vroe-nici. — P. Klemenceva, najemnica, 38 1., na vodenici. — J. Kocijan, delavsko dete, 4 1., na možganskem mrtudu. — S. Beck, marquer, 19 1., za sušico. — J. Andervvald, dote hišnega posestnika, 2 1., na osepnicah. — Pr. Smrekar, delavec, 60 L, na možg. mrtudu. — M. Kikel, kondukterjeva soproga, 57 1., na materničnem raku. — Vine. Ploško, sin tiskarja, 9 L na pljučnem vnetji. — J. Hoir, pisar, 47 1., na jotiki. Tujci. 15. maja: Pri Slon«: gr. Suardi iz Maribora. — Kotnik iz Vrhnike. — Preširon iz Radovljice. — Drioli iz Trsta. Pri JI »lir i: Fried iz Dunaja. — Jonko, Lin-hardt iz Gradca, — Schink iz Zagorja. — Vidic, Kohn iz Dunaja. — Skolaudv iz Prage. — liasmo iz Buzna. Pri Zamorci t Janček iz Knežaka. — Pirnat iz Brna. — Bedenk, Prasnic, Vezo, DanovBki, Božič, Zinkovič iz Zagorja. — Spitzer, Kren, Sokale, Obležak, Sodnik, Schreiber iz Št. Vida. — Quarsini z družino iz Trsta. — Andolšek iz Dolenjskega. Razglas. Z dovoljenjem sodnijskim se bodo po zapuščini kanonika g. Jurija Zavadnika, ostali predmeti, kakor zlate in srebrne posode, cerkvena obleka, mej temi dve korski srajci z dragocenimi obrobci, dalje obleka in perilo, pohištvena uprava in končno knjige bodoči četrtek in petek, t. j. dne 20. in 21. maja t. 1. in sicer prvi predmeti 20., knjige pak 21. od 9—12. ure do polu dne in od 3 — 6. ure po polu dne v grof Lambergovej hiši za kanonike v mesta, na šolskem trgu bišn. št. 298, v prostovoljne) javnej dražbi prodajale onim proti gotovej plači na mestu, ki največ ponudijo. (167—2) Ljubljana, 13. maja 1875. Dr. Jarnej Suppanz, c. k. notar. Dunajska borca 18. maja. (Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 15 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 74 n 40 „ 1860 drž. posojilo.....111 „ 80 „ Akcijo narodne banke . ■ 964 „ — . Kreditne akcijo 234 . 25 • *> , 90 . 29 , 65 Piccolijcva lekarna „k angeljii". Farmacijske specijalitete Citabriel ■ •i<. maja t. 1. I o p61u dne ravnateljstvu hranilnice, kjer se morejo tudi ± * kupni pogoji pregledati. (165—2> I I Hranilnica v Ljubljani, 12. maja 1875 S f I Kegljanje za dobitke, ra.a Iteorist fondu ponoćnih uradnikov balnišun-podpornega društva V mi«-iii li proslorih gostilnice „pri zvezdi" (vulffo „7talantu"J JZK^T* na svj m s k cm trgu. Kegljanje so prične io. maja t. 1., ter konč;i -.t. maju ob 10. uri zvečer z podeljcnjcm sledečih dobitkov : 1. dobitek II. „ 111. D cekinov 3 cekini 2 cokina IV. dobitek V. VI. 5 tolarjev 3 tolarju 2 tolarja vsi dobitki dragoceno in praktično okiučani; daljo 1. premija v 2 tolarjih, z dekoracijo in zapečatena, za največ kegljauo serijo; II. premija jo kot juks-dobitek. Sei'ija vvlja 21* .'./•