GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Z/jubljana, četrtek '31. maja 1951 LETO XII., ŠT. 126 / PO SAM E ZN A ŠTEV ILK A 5 D IN BIROKRATI inn0vi način plačevanja v gospodarstvu Ko je bil s 15. majem ukinjen avtomatični način plačevanja v gospodarstvu, se je birokratov v naših podjetjih lotil strah. Vajeni avtomatičnega vnovčevanja in izterjevanja jaktur, po katerem je banka na podlagi prodajalčevega računa takoj izvršila plačilo na breme kupčevega tekočega računa, menijo, da drugače sploh ne bo šlo. Zato iščejo v okviru nove uredbe star način plačevanja. Našli so izhod. Zatekli so se v skrajnost in zahtevajo kratko in malo plačilo vnaprej. Nekatera podjetja so ta sklep sporočila svojim odjemalcem kar s tiskanimi okrožnicami. V nekem podjetju, ki nastopa na trgu kot izključni dobavitelj, pa so šli tako daleč, da so odjemalcem — tudi največjim podjetjem — s tiskano okrožnico sporočili, da morajo do vsakega desetega v mesecu vnaprej zagotoviti plačilna sredstva za dobave v tistem mesecu, in to še z dodatkom 2*/* za morebitne presežke dobav. Drugi dobavitelji spet poznajo samo alternativo: odpri akreditiv ali pa plačaj vnaprej, sicer ne dobavimo ničesar in kontingent brez izmene zapade. Na odprt račun ta podjetja ne dajejo blaga, češ, kar imaš v rokah, to imaš. Naj se v banki kar ubijajo z odpiranjem akreditivov in s predhodnimi računi. Za podjetja, ki nočejo poznati plačila po prejemu blaga, v mnogih primerih ni odločilna le skrb, ali bo kupec plačal naročeno blago, marveč je odločilno predvsem prizadevanje, čim hitreje priti do plačila, po možnosti še pred dobavo, da se čim manj angažirajo lastna obratna sredstva, četudi na breme obratnih sredstev kupca. Ves ta pojav kaže, da ni lahka stvar zatreti birokratizem v našem gospodarskem poslovanju. Birokrati v podjetjih še niso doumeli smisla ukrepov v našem gospodarstvu, ki gredo za tem, dati podjetjem čim več samostojnosti v poslovanju. To samostojnost si razlagajo tako, da lahko dosedanji avtomatizem v plačevanju obnovijo v drugi obliki. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da bi bil konec dosedanjemu načinu poslovanja, ko je prodajalec lahko kupcu poslal tudi slabo, neustreza-joče in nekurantno blago ali celo blago, ki ga kupec ni naročil, pa je vendar na podlagi fakture takoj dobil plačilo, kupec pa je morebitne ugovore zaradi kakovosti, količine ali vrste dobavljenega blaga lahko uveljavljal le pri državni arbitraži. Takšno poslovanje se je lahko razvilo le v pogojih pomanjkanja blaga, ko tudi kupec ni mnogo gledal na kakovost, samo da je blago dobil. Toda doba pomanjkanja blaga je z malimi izjemami že za nami. Tudi kupec danes noče prevzeti takšnega blaga, ki ne ustreza naročilu ali pogodbi. Zato je bilo treba avtomatični način plačevanja ukiniti in odnose med podjetji postaviti ra komercialno osnovo. Ce bi se v novem sistemu plačevanja na splošno uveljavilo plačevanje vnaprej ali na podlagi akreditiva, bi to povzročilo občutno škodo vsemu gospodarstvu. V poslovanju med industrijskimi in trgovskimi podjetji je že prišlo do delnega zastoje, ki lahkor če bodo podjetja vztrajala pri sistemu plačila vnaprej, pripelje do kopičenja izdelanega blaga pri proizvajalcih ob nazadujočih zalogah pri kupcih, zlasti v trgovini. Vrh tega pomeni odpiranje akreditivov umrtvičenje obratnih sredstev kupca za določeno dobo. Sistem plačila vnaprej pa povzroča razne težave, ker v mnogih primerih ni mogoče izstaviti predfakture s točnim zneskom. Seveda nočemo reči, da bi morala podjetja vsakomur prodajati blago na odprt račun. Predplačil in plačil na podlagi akreditivov naj bi se podjetja posluževala le v izjemnih primerih pri prodaji takim kupcem, ki s svojim poslovanjem ne nudijo jamstva za redno plačilo. Tudi v navodilu zveznega finančnega ministra za izvajanje uredbe o plačevanju v gospodarstvu je postavljeno na prvo mesto plačilo po prejemu blaga ali po izvršeni storitvi, pri čemer so dovoljene tudi dogovorjene kazenske sankcije (penale) pri prekoračenju pogodbenih rokov. Sele na drugem mestu navaja navodilo plačilo pred prejemom blaga oziroma pred izvršitvijo storitve. Razmerje med prodajalcem in kupcem mora sloneti na medsebojnem zaupanju. Kupec bo v lastnem interesu skrbel za točno plačilo, sicer se bo izpostavil nevarnosti, da ne bo več dob’1 blaga drugače kot proti plačilu vnaprej. Le tedaj, če se bo plačevanje po prejemu blaga uveljainlo kot splošni način plačevanja, plačevanje vnaprej pa kot izjema, bo nova uredba dosegla svoj namen. Ta pa je, prisiliti podjetja, da bodo previdno gospodarila in sama skrbela za redno finančno poslovanje, za ažurnost v knjigovodstvu, za dobro evidenco tekočih obveznosti itd. Samo v tem primem bodo tudi prodajalci prisil jeni skrbeti za dobro izdelavo blaga. pravočasno odpremo, pravilno količino in primerno zaobalo. Tisti, ki mislijo, da se bodo rešili skrbi v zvezi z vnovčevanjem računov, če zahtevajo plačilo vnaprej, se hudo motijo, kajti prej ali slej jih bo zastoj pri prodaji blaga prisilil, da opuste takšno birokratsko in kratkovidno prodajno politiko. S. Stiha X gradbišča mladinske proge Dobo}—Banjaluka nam kaže skupi, no udarnikov prve ptujske udarne mladinske brigade »dr. Jožeta Potrča«. Ta brigada, ki jo sestavljajo mladinci in mladinke iz Maribora. ptujskega in mursko, soboškega okraja, je prispela na tretji sektor v vas Bukovico že 21. marca. Skupaj s tremi drugimi brigadami Je v kratkem času spremenila prostran travnik v pravcato taborišče s številnimi barakami. Nato se Je lotila gradnje velikega nasipa. Čeprav jih je oviralo deževno vreme pri delu v namočeni ilovnati zemlji, so vendar dosegli lepe uspehe. Pri zemeljskih delih druge kategorije so presegli normo za MVs Brigada se je odločila ostati na gradbišču do 10. junija. Medtem pa se zbira v Ptuju nova brigada »Jožeta Lacka«, ki bo odšla na progo v Juniju. Graditelji mladinske proge uspešno izpolnjujejo svoje obveznosti Nad 17.000 mladincev in mladink, ki grade mladinsko progo Doboj—Banjaluka, je v maju razvilo živo tekmovanje v počastitev rojstnega dne tov. Tita. Med vsemi brigadami na progi se je v tem tekmovanju najbolj izkazala prva kulska brigada, ki je izpolnjevala svoje delovne naloge z 232%-Prav posebne uspehe so v zadnjem mesecu dosegle brigade prvega, to je banjeluškega sektorja, ki so se zavedale, da bodo do dneva vstaje ljudstva Bosne in Hercegovine, torej do 27. julija, zgradile prvih 30 km proge od Banjaluke do vhoda v predor »Tro-medja«. Na tem odseku zlasti hitro napredujejo dela v predoru »Celinac«, ki je dolg 448 m. Iz predora je treba izkopati le še 2000 kubikov zemlje in kamenja ter zbetonirati poslednjih 72 m. Železno konstrukcijo mostu čez Vrbas že postavljajo. Prav tako hitijo na gradbišču mostu čez Vrbanjo. Za polaganje 20 km proge imajo vse pripravljeno: pragove, tračnice in ostali material. Računajo, da bodo do 1. junija dovršili prvih 14 km proge do gradbišča mostu čez Vrbanjo. Tudi v velikem predoru »Tromedja« dela lepo napredujejo. Na vhodni strani tega 1411 m dolgega predora, so dobili močan kompresor, uredili so ventilacijo in s laj napredujejo s te strani po tri in pol do 4 m dnevno. Na drugem sektorju med predoroma »Tro- medja« in »Ljeskove vode« kopljejo globoke vseke, gradijo nasipe, betonirajo podporne zidove, prepuste in manjše mostove. Najtežja so dela v predoru »Ljeskove vode«. Ta predor ni samo najdaljši (1500 m), marveč povzroča tudi največ težav v gradnji. Teren je slab, se vsipa in iz vseh strani pronica voda. Sprva so kopali samo strokovni minerji, kmalu pa se jim je pridružila minerska skupina komandanta Stanoja Staviča, ki je hitro spoznala način minerskega dela in je v tekmovanju za počastitev rojstnega dne maršala Tita sprejela prehodno zastavo štaba 3. sektorja. Sedaj pa se formira v brigado, ki bo ostala na gradbišču do zaključka del. Predor gradijo z vhodne m izhodne strani, kmalu pa ga bodo začeli graditi tudi z dveh stranskih vpadnikov. Na vhodni strani kopljejo prodor v vsej širini in so tudi že zbetonirali prvih 10 m predora. . "T" 4 Prvi izmeni, ki je začela graditi progo 1. aprila, poteče konec maja dvomesečni rok. hkrati pa bo prišlo 1. junija na progo 5600 novih mladincev in mladink, do 10. junija pa še 8400 srednješolske in študentske mladine, tako da bo v junijski izmeni delalo na progi skupaj z izmeno, ki je prišla v maju, 21.000 mladincev in mladink. Da dela med 1- in 10. junijem pred pri- Tudi naši zadružniki so za uvedbo akordnega sistema dela V nedeljo je bilo v Ljubljani posvetovanje predsednikov zadružnih svetov in upravnih odborov ter direktorjev zadružnih skladov. Na njem so razpravljali o pripravah za volitve delegatov v republiški zadružni svet, obravnavali so razne naloge, ki jih imajo delovne zadruge v sedanji dobi in končno preučili tudi program tekmovanja delovnih zadrug. Prvo zasedanje republiškega zadružnega sveta, ki bo organiziran pri Glavni direkciji za zadružno kmetijstvo, bo v drugi polovici junija. Delegati bodo Izvoljeni na zasedanjih zadružnih skladov. Po podrobnem obravnavanju trenutnih nalog delovnih zadrug, pri katerem sta se razprave udeležila tudi predsednik Gospodarskega sveta Sergej Kraigher in direktor Glavne direkcije za zadružno kmetijstvo Jože Ingolič, so zborovalci reji naj se v celoti izvede nagrajevanje Po proizvodnji. Zborovalci So tudi sklenili, da se razširi program tekmovanja delovnih zadrug, in sicer tako, da bi zadruge imele več izpodbud in tudi možnosti, da dosežejo pogoje za nagrado. Zmagovalci v tekmovanju bodo ob koncu leta prejeli nagrade v obliki strojev. Teh nagrad bo 10. posebno nagrado pa bosta dobila tud j najboljši zadružni svet oziroma upravni odbor. Zadruge bodo razdeljene v dve skupini. V prv0 bodo združene tiste, ki so že dosegle večjo organizacijsko urejenost in gospodarsko okrepitev, v drugi pa bodo vse organizacijsko in gospodarsko šibkejše zadruge. V obeh skupinah bo. d0 nagrade enake: prva nagrada bo traktor znamke »Fiat« 25 R, druga nagrada traktor znamke »Fiat« 602, hodom srednješolske in študentske mladine ne bi preveč zastala, so se številne brigade aprilske izmene, zavezale, da bodo ostale na gradbišču do 10. junija. Tudi ptujska udarna brigada, ki dela na tretjem, to je doboj-skem sektorju, se ne bo vrnila 1. junija, marveč bo ostala na gradbišču proge še 10 dni. Glede na dosedanje uspehe, kakor tudi na veliko udeležbo, mladine, ki se pripravljal da gre delat na progo, ne more biti več dvoma, da bodo mladi graditelji do konca leta v celoti zgradili to progo in izpolnili svojo obveznost. GOSPODARSKA KOMISIJA OZN ZA EVROPO Jugoslavija za okrepi te v mednarodnega gospodarskega sodelovanja Ženeva, 30. majS (Tanjug). Na današnjem plenarnem sestanku Gospodarske komisije OZN za Evropo so Po izvolitvi predsednika ih podpredsednika vse delegacije izjavile, naj bi Gospodarska komisija za Evropo nadaljevala svoje delo. Jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan se je dotaknil dela Jugoslavije v okviru komisije in izjavil, da je smoter Jugoslavije utr je. vanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Od leta do leta postaja vedno jasneje, da je svetovno gospodarstvo celota, ne glede na razlike v gospodarskih sistemih posameznih držav. Eden izmed glavnih problemov mednarodnega sodelovanja je, ugoto- viti oblike dela, ki bi bile v skladu z vedno večjo enotnostjo svetovnega gospodarstva. Vprašanje tehnične pomoči in finansiranja nerazvitih držav je zgovoren dokaz te enotnosti. Osamitev tega ali onega narodnega gospodarstva škoduje svetovnemu gospo, darstvu in tudi gospodarstvu države, ki izvaja tako politiko. V Evropi se izvaja politika blokov, ki se spremi, nja v gospodarsko napadalnost. Jugoslavija je tudi sama žrtev take napadalnosti, zaradi česar zna ločiti izjave o ustvarjalni gospodarski politiki ođ dejanske gospodarske politike posa. meznih držav. Na predlog francoskega delegata bodo jutri obravnavali delo kmetijskega odbora komisije. TEHNIČNA POMOČ SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE JUGOSLAVIJI ženeva, 30. maja (Tanjug) Danes je bil v Ženevi podpisan sporazum med vlado FLRJ in Svetovno zdravstveno organizacijo o tehnični pomoči zdravstveni službi Jugoslavije. Dogovor je podpisal v imenu vlade FLRJ dr. Pavle Gregorič, predsednik Sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko, v imenu Svetovne zdravstvene organizacije pa šef specialnega urada dr. Norman Begg, - ••••• • Po sklenjenem iporazumu bo Svetovna ■ zdravstvena organizacija pomagala Jugoslaviji pri izpopolnitvi zdravstvene službe, zlasti prj zatiranju nalezljivih bolezni, higieni prehrane, splošni higieni, vitalni in zdravstveni statistiki, zdravstveni prosveti, medicinskem pouku in izdelovanju penicilina. Svetovna zdravstvena organizacija bo dala jugoslovanskim zdravstvenim delavcem določeno število štipendij za izpopolnjevani« v tujini, tuji strokovnjaki pa bodo lahko obiskovali Jugoslavijo. Skupna vrednost pomoči, ki Jo bo dala Jugoslaviji Svetovna zdravstvena organizacija, bo znašala več kot 400.090 dolarjev. Jugoslavija bi dobivala pomoč v 1. 1951 in 1952, najpozneje pa še v 1. 1953. Da bi se uresničil program tehnične pomoči, bo vlada FLRJ dala na razpolago potrebne zavode in laboratorije, domačo osebje in ves material, ki se lahko dobi v državi. Krila bo tudi vse izdatke, ki bodo nastali pri delu tujih strokovnjakov v Jugoslaviji. Papagos odstopil Atone, 30. maja (AFP) Maršal Aleksander Papagos je danes odstopil kot glavni poveljnik grških oboroženih sil. V pismu vladi izjavlja, da je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Ostavka je bila sprejeta z ustavnimi določbami Kralj Pavel bo začasno opravljal dolžnost poveljnika grških suhozemnih, pomorskih in letalskih sil. General Ridgway pravi, da )e napadalna zmogljivost Kitajcev še vedno velika Čete OZX «o spet na položajih, kjer so bile pred kitajsko spomladansko ofenttivo — Kitajski odpor narašča od dne do dne Tokio, 30. maja. Ko se je danes vrnil z inšpekcije na fronti, je glavni poveljnik sil Združenih narodov Matthew Ridgway izjavil na tiskovni konferenci v Tokiu, da se je pomladanska ofen-ziiva severnokorejskih in kitajskih sil končala z njihovim največjim porazom. Nasprotnikove sile so imele od začetka ofenzive (22. aprila) mnogo večje izgube kot v katerem koli drugem razdobju bojev v Koreji. Od 1. aprila do danes so sile združenega poveljstva ujele 10.000 kitajskih vojakov in oficirjev. Pri kitajskih četah se opaža naraščanje dezertiranja in demoralizacije. Ridgway je nato dejal, da Je ofenzivna zmogljivost sovražnikovih sil še zmeraj precej velika. Kitajci imajo še letalske in oklepne sile, ki doslej iz jugovzhodno od Janduja, severno in vzhodno od Hvačona in v trikotniku, ki ga tvorita reki Indžin in Maka, 11 km severno od 38. vzporednika. Amer'ške oklepne in pehotne enote s° se bojevale z močnimi kitajskimi četami, ki blokirajo glavno cesto severovzhodno od Indžeja. Južnokorejske enote so prekoračile reko Indži, pa so se morale vrniti na izhodni položaj. Na cesti, ki vodi ob vzhodni korejski obali, so južnokorejske enote zavzele obalno mesto Kansong, okrog 42 km severno od 33. vzporednika. Poročilo severnokorejskega štaba priznava, da so posamezne sovražnikove čete prekoračile 38. vzporednik. Naj novejše vesti z bojišča Tokio, 30. maja. Glavna obrambna Izid občinskih volitev v Italiji sprejeli vrsto sklepov, katerih izvedba tretja ln četrta motorna kosilnica in bo okrepila tak0 okrajne zadružne peta nagrada motorna škropilnica. Ce sklade kakor tudi zadruge same in bodo zadruge želele, bodo lahko na-njihovo proizvodnjo. Sklepi predlagajo mesto gornjih nagrad prejele druge med drugim, da naj se za vsa dela, za stroje v vrednosti zgoraj navedenih ^ mogoče, uvede v zadrugah strojev. Okrajn; zadružni svet oziroma akordni sistem, ki ga je treba prila- upravni odbor, ki bo pokazal največ goditi konkretnim pogojem. V živino, uspehov v razvoju zadružništva, bo za nagrado preje) rigolni plug ali druge Splitske zadruge so že dobile prve devize stroje v isti vrednosti. Nekateri okrajni ljudski odbori so prav tako sklenili. Mnoge hrvatske kmečke” obdelovalne da 150(10 ogradili najboljše zadruge v zadruge se zelo zanimajo za možnosti . tekmovanju in so zato določili prak-izvoza svojih pridelkov- Te dni so prve 11(rne nagrade. Prav bi bilo, da bi ta. dobile tudi že devize za izvoženo blago. V prvem četrtletju sta trogirska zadruga »Obnova« in splitska zadruga »Jerko Ivančič« Izvozili večinoma *v Avstrijo 119.000 kg cvetače. Manjše količine so k temu izvozu prispevale še nekatere druge zadruge iz splitske okolice. Inozemski trgovci so doslej za to cvetačo plačali 152.000 deviznih dinarjev, in je tako zadruga »Obnova« dobila 96.000 din, zadruga »Jerko Ivančič« pa 46.000 deviznih dinarjev. Obe zadrugi želita za te devize kupiti traktorje. Čestitka frančiškanske delegacije y Rimu k rojstnemu dnevu maršala Tita V Rimu se mudi delegacija frančiškanov iz Jugoslavije, v kateri sta pro-vinciala Sarajeva ta Mostara in gvardijan samostana Duvno. Ta delegacija je včeraj obiskala našega poslanika v Rimu Mladena Ivkoviča in mu sporočila svoje čestitke k rojstnemu dnevu maršala Tit». ke nagrade bile določene tudi za posamezne skupine ali zadružnike za njihove posebne uspehe pri delu. neznanih vzrokov še niso bile uporab- črta kitajskih čet gre sedaj 5 10 km ljene, in pa približno 5 rezervnih armadnih skupin, katerih številčno stanje ni znano. Pa tudi sile združenega poveljstva imajo velike možnosti za manevriranje m pomembno premoč v strelnem orožju. Današnje poročilo štaba osme ameriške armade pravi, da so sile združenega pov-ljstva spet na položajih, kjer so bile pred začetkom kitajske spomladanske ofenzive 22. aprila. Kitajski protinapadi so zaustavili napredovanje «sil združenega poveljstva na vzhodnem delu fronte. Najsrditejše borbe so severovzhodno od Indžeja, severno od 38. vzporednika in sicer od Jončona, onkraj 38. vzporednika pa do Indžeja na vzhodnem odseku osrednjega bojišča. Stab osme ameriške armade poroča o trdovratnem odporu Kitajcev južno od Jončona. Po vesti United Pressa so kitajske enote na cesti Hjoni-Indže prebile na dveh mestih Južnokorejsko obrambno črto. Poročajo, da so v bojih, ki se še vedno bijejo na tem odseku, angaži. rane 3—4 kitajske divizije. Neka ameriška tankovska enota je napredovala nekaj kilometrov severno od Indžeja in vzpostavila nadzorstvo nad cestama Indže-Kesong in Indže.Ansong. AFP poroča, da je bila netočna včerajšnja vest, da So čete združenega poveljstva prispele do rezervoarja Hvaćon. Letalska dejavnost je bila danes zaradi gostih oblakov zelo slaba. Izvedenih je bilo vsega skupaj okrog 120 borbenih poletov. Nota zahodnih velesil Moskvi zaradi zastoja na pariški konferenci London, 30. maja (Reuter) Tri zahodne velesile so sklenile poslati sovjetski vladi noto spričo zagate, v kateri so se znašli razgovori namestnikov zunanjih ministrov v Parizu. Londonski politični opazovalci izjavljajo, da bodo noto verjetno izročili v 48 urah-Pričakujejo, da bodo namestniki zahodnih držav izročili na Jutrišnjem sestanku sovjetskemu namestniku Grozniku prepis note, kf bo poslanač sovjetski vladi po veleposlaništvih ZDA, Velike Britanije in Francije v Moskvi. Podjetje ,Gradis* Je začelo obsežna dela za zgraditev koksarne v Zenici Gradbeno podjetje »Gradis«, ki gradi veliko koksarno v Zenici, je prejšnji teden končalo priprave za začetek obsežnih gradbenih del. Od sredine januarja so se delavci podjetja »Gradis« v glavnem ukvarjali z obsežnimi priprav. Ijalnlmi deli, da. omogočijo pravilno funkcioniranje gradbišča in ustvarijo primerne pogoje za življenje delavcev, kar je velikega pomena za stalnost delovne sile. Postavili so lepe in udobne barake za upravo gradbišča ta za stanovanja delavcev in uslužbencev, uredili so centralno pralnico ter najnujnejše obrtne delavnice za potrebe delavcev (frizersko, čevljarsko in krojaško delavnico); razen tega so ure dlli centralno ambulanto, veliko menzo, t jektov. osrednjo kopalnico, odelek za desin-fekčijo in podobne objekte za higieno in udobno življenje delavcev, kakor tudi objekta za kultumo-prošvetno delo in šport. Gradnja prvih velikih objektov koksarne se je začela pretekli teden. Sedaj gradijo skladišče za ognja, vzdržni material in skladišče za „lignji, začeli pa so graditi tudi, glavni objekt — zgradbo za prvo baterijo 39 peči za koksanje. Prihodnje dni se bodo lotili.' tudi gradnje druge baterije peči za koksanje ter velikega dimnika, ki bo visok 100 m. Hitrejši' razvoj gradbenih del otežkoča pomanjkanje projektov. ki jih pripravljajo v Belgiji, od koder je podjetje. »Gradis« doslej prejelo šele 15% vseh potrebnih pro- Rim, 30. maja. Udeležba pr; nedeljskih občinskih in pokrajinskih volitvah v Italiji je bila proti pričakovanju zelo velika. V večini občin se je volitev udeležilo okrog 90 odstotkov volivcev, ponekod pa je bil odstotek še višji. Rezultati so pokazali, da so krščanski demokrati s pomočjo drugih strank republikanske, socialno demokratske in liberalne, ki so svoje liste vezale na njeno, dobili v svoje roke precej več občinskih uprav kot pri prvih volitvah 1. 1946, čeprav je stranka sama dobila 340.000 glasov manj, kot pri parlamentarnih volitvah 1. ‘1948. leta. Glasove, ki jih je izgubila krščansko-demokratska stranka, so pridobili predvsem monarhisti in neofašistično gibanje MSI. Kominformisti (KP1 in PSI) so izgubili precejšnje- število občin. ki so jih upravljali od leta 1946, dočim v primerjavi s parlamentarnimi volitvami L 1948 niso izgubili .glasov. Od ostalih strank so se najbojj uveljavili socialni demokrati. Njihov uspeh pa bi bil brez dvoma večji, če svojih list ne bi vezali na krščansko-demokratsko. Volitve so Mie v 28 pokrajinah, ki imajo '2735 občin. V 23 glavnih pokra jinskib mestih je dobila večino vladna koalicija • pomočjo socialnih demokratov. Kominformisti, ki so prej imeli svojo upravo v 14 pokrajinskih središčih, so sedaj dobili večino le še v štirih (Bologna, Savonna, Rovigo. Pesaro). Izgubili so dve od najvažnejših severno-italijariskih mest Genovo in- Benetke; S pomočjo republikancev so krščanski demokrati dosegli precej; šen uspeh tudi v rdeči pokrajini Emiliji in Romaghi, kjer so doslej večino obeta upravljali" kominformisti. V 60 občinah province Bologna, ki so bile vse v rokah - kominformistov, je pri nedeljskih volitvah vladna koalicija dobila večino‘v' sedmih, v eni. pa socialni demokrati, ostalih 52 bodo pa še nadalje obdržali kominformisti. V provinci Forli so v 30 občinah zmagali kominformisti, v 20 pa vladna koalicija. V provinci Genova so krščanski demokrati poleg., prejšnjih 36 pridobili še 19 občin, kominformi-stj pa so jih od 19 izgubili 9. V provinci Milano je vladna koalicija dobila večino v 143 od 243 občin, v 97 kominformisti, v treh pa neodvisni. V tej provinci je vladna koalicija glede na leto 1946 pridobila 63 občin. V provinci Benetke je vladna koalicija dobila večino v 27 občinah, pri čemer je pridobila 11 novih, kominformisti pa so ohranili 12 občin od 24. v katerih so prej imeli večino. V pokrajinske svete je bilo izvoljenih 341 kandidatov krščansko-demokratske stranke, 109 komunistov, 74 Nennijevih socialistov. 7 socialnih demokratov, 9 liberalcev in 9 republikancev. Štirje nameščenci sovjetskega konzulata v Tebrisu aretirani Tehee?’». 30. maja (Un Pr.) Uradno je bilo sporočeno, da so aretirali štiri na: -ščenee sovjetskega konzulata v Tebrisu, ker so propagirali demonstracije proti Anglo-iranski družbi. Demonstracije je organizirala prepovedana, levičarska stranka Tudeh. Aretirani sovjetski nameščenci so lepili lepake po zidovih. Ljudsko glasovanje o razpustu KP Avstralije "l(tney, 30. maja (AFP) V Avstraliji ho liurisko glasovanje o -azmistu ur» Avstralije, ker je vrhovno sodišče razveljavita vladno "-Uecbo o nieai orepovedi VREMt DR vi je bilo v Primorju sončno vreme, v osrednji in vzhodni Sloveniji pa pretežno oblačno z dežjem v Mariboru in Murski Soboti Najnižja temoeratura je bila v Sloveniji 8" C v Planici, včeraj pa najvišja 22® C v Ajdovščini. Zračni pritisk je bil danes ob 7. uri v Ljubljani 736.0 mm s težnjo naraščanja, temperatura zraka 14.5® C. nainižia temperatura 14.0“C, relativna vlaga 91® o. nebo popolnoma oblačno. V Trstu je temperatura zraka 20.2® C, temperatura morja 2T C. Napoved za petek: Pretežno sončno vreme. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura od 10® C do 38° C. Str 2 SLOVENSKI P O R O C E V A L E C / si. m aja 1951 / st. m ZASEDANJE DONAVSKE KOMISIJE V GALCU Plovba s splavi prepovedana kljub ugovorom Jugoslavije Galac, 30. maja (Tanjug) Večina v delovni skupini je včeraj dokončno zavrnila spreminjevalne predloge jugoslovanske delegacije k osnutku splošnega pravilnika o plovbi po Donavi, ki določajo ukrepe za pravilno ureditev vprašanja proste plovbe s splavi. Večina je sprejela predlog sovjetskega zastopnika Morozova, ki se v ničemer ne razločuje od določbe o prepovedi plovbe s splavi v osnutku splošnega pravilnika, ki ga je izdelalo tajništvo donavske komisije. Sef jugoslovanske delegacije Drago-je Djurič je izjavil, da jugoslovanska delegacija ne more sprejeti takšne od. ločfce. Jugoslavija se je izrekla zoper določbo o prepovedi plovbe s splavi že takrat, ko je bil izdelan prvi osnutek pravilnika o plovbi. Ker je prišla ta določba tudi v drugi osnutek, je vložila jugoslovanska delegacija spre-minjevaini predlog, po katerem bi bilo vprašanje plovbe s splavi urejeno brez škode za svobodo in varnost plovbe. Znano je. da se v Jugoslaviji prepelje na leto približno 100.000 kub. metrov gradbenega lesa na splavih iz pritokov Donave. Ta oblika prevoza vsaj na tistem delu Donave, ki gre skozi Jugoslavijo, nikoli ni ovirala plovbe. Prepovedi plovbe s splavi niso Duiies o nevarnostih, ki groze Združenim državam Amerike New York, 30. maja (AFP): Svetnik zunanjega ministrstva ZDA John Fo-ster Dulles je imel včeraj na univerzi v državj Arizoni govor, pri čemer je poudaril, da groze ZDA tri nevarnosti: nevarnost pred silami ZSSR, nevarnost pred delovanjem satelitov ZSSR in nevarnost politične vojne, ki jo vodi sovjetski blok. Duiies je dejal, da vzdržuje ZSSR močne oborožene sile sredi evrazijske celine, od koder jih lahko pošlje na vsako mesto na vzhodu, jugu ali zahodu. Obstoj teh sil onemogoča vse ustvarjalne napore. V zvezi z delovanjem satelitov ZSSR je Duiies opozoril na vojno v Koreji ter na boje v Indokini in Malaji, pri čemer je poudaril, da sta izpostavljeni zlasti Jugoslavija in Zahodna Nemčija nevarnosti napada satelitskih držav ZSSR. ZSSR. je dejal Duiies, vodi proti vsem svobodnim vladam politično vojno s propagando in demagogijo. Froli praznim obljubam ZSSR je treba po- kazati dejanja, kot so gospodarska pomoč in Trumanov program za pomoč taostalim predelom sveta. Ob koncu je Duiies poudaril, da se napadalcu ne sme dati časa, da bi okrepil svoj položaj, da pa ZDA ne smejo in ne bodo tvegale splošne vojne, v kateri ne ! nihče zmagal. Pariz, 30. maja (Tanjug). V Parizu so danes uradno potrdili, da je francoska vlada povabila svetovalca zunanjega ministrstva ZDA John Foster Dullesa, naj bi obiskal Francijo. Duiies bo v prvi polovici junija obiskal London, kjer bo z britanskimi odgovornimi osebnostmi razmotril določena vprašanja v zvezi s sklenitvijo mirovne pogodbe z Japonsko. Na poti v London se bo Duiies ustavil v Parizu, kjer se bo tudi raz-govarjal o teh vprašanjih. Francija je izrazila željo, naj bj mirovno pogodbo z Japonsko sklenile vse države, ki so z njo v vojnem stanju, da pogodba ne bi dobila značaja separatnega miru. nikoli zahtevale niti velike obrežne države pod prejšnjimi režimi Zastopnik ZSSR Morozov je nato znova skušal opravičiti svojo zahtevo za prepoved plovbe s splavi, ki sta jo podipria delegata CSR to Madžarske. Nato je vnovič spregovoril šef jugoslovanske delegacije in poudaril, da so jugoslovanski spreminjevalni predlogi popolnoma v skladu s koristmi plovbe in s koristmi donavskih držav. Zastopnik ZSSR, je rekel Djurič, sicer vztraja pri obveznostih za male obrežne države, za plovbo svoje države pa zahteva vse ugodnosti in jih skuša zavarovati, ker ima ZSSR pač največj® ladjevje na Donavi, ki se je še pove. čaio z ladjami sovjetsko.madžarske in sovjetsko-romunske mešane družbe. Danes je delovna skupina končno končala razpravlianje o vseh dodatnih predlogih k načrtu temeljnih pravil o plovbi no Donavi. Načrt mora sedaj proučit} še Donavska komisija. Načrt vsebuje vse bistvene posebnosti prejšnjega načrta, ki ga je izdelalo tajništvo Donavske komisije. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE 30. maja je bila pod predsedstvom Josipa Vidmarja seja IOOF, ki je razpravljal o nekaterih vprašanjih v zv"zi s politiko do cerkve ter o problemih frontnega tiska. V zvezi s temi problemi so bili sprejeti ustrezni sklepi glede političnega dela frontnih organizacij- Poleg tega je bil sprejet sklep o reorganizaciji našega dnevnega tiska. Iz pisarne sekretariata IOOF London, 30. maja (Reuter). Ministrski predsednik Attlee je danes povedal v spodnjem domu, da bo pokojni zunanji minister Ernest Bevin pokopan v nacionalni grobnici v westmtostrski opatiji. Bevtau bo kot prvemu socialističnemu ministru izkazana ta čast, La Valetta, 30. maja (Reuter). Letalski glavni stan na Malti je sporočil, da se bodo v začetku prihodnjega meseca začele velike vaje, pri katerih bodo izvedli tudi letalsko obrambo Sueškega kanala. Vaj se bo udeležila tudi eskradrilja bojnih letal na pogon s stisnjenim zrakom, ki ima svoj sedež na Malti- 6$ rudarjev zasutih London, 30. maja. Premogovnik v Easingtonu (Anglija)-je med najveeji-mi in najmodernejšimi v Angliji. Na !eto izkopljejo nad 835.000 ton premoga, kar opravi okoli 3171 rudarjev. Od ustanovitve, pred 40 leti, pa do predvčerajšnjim, se v tem rudniku še ni zgodila nesreča. V torek ob 5. zjutraj Islandija pod vojaškim varstvom ZDA (Od našega posebnega dopisnika) ITa skrajnem severu Evrope se je skoraj neopaženo izvršil dogodek, ki je največjega pomena za varstvo Evrope in za okrepitev Atlantske zveze. Islandija je namreč, kakor v letih druge svetovne vojne, zopet stopila pod vojaško varstvo Združenih držav Amerike. Vojaški pomen te male otoške republike v Atlantskem morju je v zadnjih letih stalno rastel in to predvsem zaradi zemljepisnega položaja in kot križišče modeme zračne strategije. Velesile so se začele zanimati za ta otok med drugo svetovno vojno — prvič v tisočletni zgodovini Islandije. Julija 1940,-tri, mesece po nemškem- napadu na Dansko in Norveško, so zasedle Islandijo, ki je bila tedaj v personalni uniji z Dansko, angleške in ameriške čete. Angleži in Američani so zgradili tamkaj mogočna mornariška in letalska oporišča, ki so predvsem varovala gibanje ladij v severnem Atlantiku, hkrati pa so tamkaj pristajala ameriška letala, ki so bila na potu na evropska bojišča. Zavezniška zasedba Islandije je nedvomno edina zasedba kake nevtralne dežele, ki jo je prebivalstvo samo pozdravilo im je imela povsem miroljubni in prijateljski značaj. Takoj po kapitulaciji nacistične Nemčije so bile oborožene skupine, ki so bile na Islandiji pripravljene za vdor v Severno Evropo, odpoklicane, zi njimi pa so zapustile že čez nekaj mesecev otok tudi ostale britanske čete to največji del ameriških celinskih in pomorskih čet. Na otoku je ostala samo še ameriška vojaška uprava na letališču Keflaviku. To letališče, ki leži 50 km jugozahodno od glavnega mesta Reykjavika, je eno največjih in najmodernejših na svetu. Islandska vlada je dobro vedela, da Sama ne more prevzeti tega letalskega pristanišča in to zaradi finančnih razlogov. Po drugi strani pa se je bala dr. bi mogla tuja sila, ki bi sama razpolagala s tem letalskim pristaniščem, omejiti suverenost Islandije, ki si jo je pridobila z odcepitvijo od Danske. Islanska vlada je hotela zaradi tega prvotno izročiti upravo letalskega pri stanišča Keflavika Združenim narodom, ker je bila prepričana, da se bodo velesile sporazumele glede ustvaritve ka- ke mednarodne organizacije za svetovno varstvo. Po dolgotrajnih pogajanjih med Wa-shingtonom to Reykjavikom, je bil končno v jeseni leta 1946 sklenjen dogovor, na podlagi katerega so bili ameriški vojaki, ki so še bili na otoku, odpoklicani, naprave v Keflaviku pa so bile uradno izročene islandskim oblastvom. Pač pa so dobile ameriške letalske sile pravico, da so lahko uporabljale to letalsko pristanišče. V ta namen je ostalo v Keflaviku manjše število Američanov, dokler bo to potrebno zaradi preskrbe ameriških okupacijskih čet v Nemčiji, najmanj pa za pet let. Dne 6. maja 1951 sta islandski zunanji minister Benedikts son in ameriški poslanik Lawson podpisala v Reykja-viku novo pogodbo, ki priznava Američanom mnogo širše pravice, kakor pa so jim bile priznane v razveljavljeni pogodbi iz leta 1946. Kmalu nato je prispelo po zračni poti iz Nove Fundlandije na Islandijo več sto ameriških infanteristov. To je bil prvi učinek nove pogodbe, po kateri je prišla Islandija, ki nima nobenih oboroženih sil, pod vojaško varstvo Združenih držav Amerike, katerih nadaljnji namen je bil zapreti v atlantskem varnostnem sistemu obstoječo vrzel med severno Norveško in Grönlandijo. T" dogodek je presenetil ne samo javnost, ampak tudi vlade ostalih držav Atlantske zveze. V glavnih mestih severnoevropskih držav so govorili celo o hudi zaostritvi mednarodnega položaja. V Kodanju In Oslu so sicer vedeli, da so bila med Washingtonern in Reykjavikom pogajanja že od novembra preteklega leta, vendar o vsebini razgovorov ni bilo prav do zadnjega trenutka mogoče ničesar zvedeti. Islandija se je svojčas skupno z Dansko in Norveško pridružila Atlantski zvezi in izvaja sedaj iz pripadnosti k zahodni varnostni organizaciji izvirajoče posledice. Izvzemši 9 komunistov so vse v Alltingu (parlamentu) zastopane politične stranke sklenile ustanoviti za krajevno obrambo otoka narodno gardo in dovoliti Američanom enake pravice kakor zaveznikom med drugo svetovno vojno, da bi bile tako učinkovito zavarovane življenjsko važne oskrbovalne črte preko severnega Atlantika. H. A- Trgovina med Severno in Južno Ameriko Washington, 30. maja (Tanjug) Ministrstvo za trgovino sporoča, da so ZDA krile več kot tri četrtine svojega uvoza z določenimi strateškimi surovinami iz držav Latinske Amerike. Med temi predmeti sta tudi bizmut in kadmij. Latinska Amerika je v istem razdobju kriia približno 50% ameriškega uvoza antimona, bakra, svinčene in cinkove rude in tudi velike količine grafita, konoplje, kositra, volframa, sljude, mangana in kinina. Na drugi strani so latinskoameriške države prevzele 26 % skupnega lanskega izvoza ZDA. Pri posameznih vrstah blaga je bila udeležba teh držav še znatno večja. Tako je n. pr. odpadlo lani na Srednjo In Južno Ameriko okrog 74 % celotnega ameriškega izvoza avtomobilov, 40 % Izvoza tekstilij in 39% izvoza električnih aparatov. Največji kupec ameriškega blaga je bila Mehika, za njo pa Kuba, Venezuela in Brazilija. Zakon o splošni vojaški obveznosti v ZDA Washington, 30. maja (Tanjug) Mešani odbor senata in predstavniškega doma ZDA se je na današnji seji sporazumel o osnutku zakona, ki naj bi bil podlaga za splošno vojaško obveznost v ZDA. Po tem osnutku bi vojaška obveznost v ZDA zajela vse držav. Ijane od 18. do 50. leta, vojaški rok pa bi se podaljšal od 21 na 24 mesecev. Predsednik odbora za oborožene sile ameriškega senata je izjavil, da bj se s sprejetjem tega osnutka okrepila nacionalna varnost ZDA. Ponudbe perzijski vladi za nakup nafte Teheran, 30. maja (Reuter) Predsednik perzijske parlamentarne komisije za nacionalizacijo petrolejske industrije Husein Makki je Izjavil v zvezi s prodajo nacionalizirane narte, da sta že dve italijanski družb; in ena indij, ska družba priglasili ponudbe za nakup večjih količin perzijske nafte. Nažrt za predor pod Mont Blancom Pariz. 30. maja (Reuter). Francoska vlada proučuje načrt za zgraditev predora pod Mont Blancom. Komisija, sestavljena iz italijanskih, švicarskih in francoskih strokovnjakov, je že pripravila načrte za uresničitev tega načrta. Dela bodo trajala 3—4 leta, veljala pa bodo okrog 80 milijonov švicarskih frankov- 52 milijonov bodo prispevale Francija. Italija in Švica, ostanek pa bo finansiral privatni kapital. pa #o rudarji, ki so bili na poti v rudnik, nenadoma začutili močno eksplozijo. Takoj so dali znak za alarm, in Po nekaj minutah so že odšle prve reševalne skupine pod zemljo. Ugotovile so, da je prišlo do eksplozije v rovu, oddaljenem 3 km v smeri obale Severnega morja, in sicer so eksplozijo verjetno povzročili plini. Sodijo, da je v rovu ostalo 78 rudarjev, katerih usoda je neznana. Točno število ponesrečencev je težko ugotoviti, ker se je zgodila nesreča ravno v času izmenjave. Reševalne skupine z vso naglico kopljejo v smeri, kjer bi morali biti ponesrečenci, vendar so doslej naši; le 14 trupel in enega ranjenca, ki pa je umrl nekaj ur kasneje v bolnišnici. Tudi en reševalec se je dose-daj smrtno ponesrečil. Upanje, da bodo našli pokopane rudarje žive, je zelo majhno; v rovu so velike količine plina, tako da morajo reševalci delati s plinskimi maskami, s površja pa črpajo sveži zrak v sosedne rove, upajoč, da bodo morda s tem pomagali preživelim. Medtem ko se reševalci trudijo, da bi prekopali še preostalih 700 m rova, pa stoji in čaka na novice pred vhodom v rudnik nad 2000 sorodnikov in prijateljev ter nekaj desetin reševalnih avtomobilov Živahne priprave ZA TEDEN MATERE IN OTROKA 2ene. zdravstveni ln prosvetni delavci se po vsej Sloveniji čedalje bolj vneto pripravljajo na letošnji praznik Tedna matere in otroka. Številna poročila, ki jih prejemamo iz vseh krajev dokazujejo, da je skrb za mater in otroka postala v večini primerov živa resnica. Obenem pa govorijo tudi o tem, da je ponekod zaradi neodgovornosti nekaterih ljudi treba terjati življenjske pravice mater tn otrok na vsakem koraka. V Mariboru so v pripravah najaktivnejše žene, ki bodo skrbele, da v tem tednu pripravijo čim več zabave in rov otrokom padlih borcev in sirotam po raznih otroških ustanovah. Zdravniki se pripravljajo na predavanja, na katerih bodo matere seznanili s sodobnimi metodami zdravljenja in z zaščito otrok. V okviru tega tedna bo tudi več tečajev za nego dojenčka. Poleg centralne akademije, pripravljajo po rajonih več zabavnih predstav. Harmonikarji, godb", na pihala ta lutkovno gledališče bodo v mestnem parku ves teden razveseljevali najmlajše. V Ivanjkovcih, pri Sv. Tomažu, v Razkrižju 5 v Križevcih v ljutomerskem okraju bodo odprli nove posve, tovalnice za matere to otroka. S stalnimi pregledi otrok in navodili za pravilno nego dojenčkot, bodo zdravstveni organi lahko zmanjšali umrljivost otrok, ki je v ljutomerskem okraju precej visoka. V Ljutomeru in Streže tini bodo odprli sezonska otroška vrtca, v več drugih krajih pa otroška Igrišča. V novomeškem okraju bodo imeli zdravstveni delavci več predavanj, zla stl v zdravstveno ogroženih krajih. S predavanji bodo združeni tudi pregledi posameznih vasi in ugotavljanje hi giensklh razmer vaščanov. Tudi tu se za Teden matere in otroka žene najbolj vneto pripravljajo. Na več krajih urejujejo otroška igrišča, zlasti še v kmečkih delovnih zadrugah, nadalje pripravljajo kulturne sporede, razne igračke za otroške sejme itd- V tem tednu t _tdo odprli na železniški postaji v Bršljinu čakalnico za matere in otroke. V okraju Celje-okolica so žene sklenile. da bodo pripravile sporede za ves teden- Tako bo na terenih več predavanj, predvsem zdravstvenih, gospodarskih in g< -podinjskih. Organizirajo tudi kulturne nastope s petjem in folklornimi skupinami, otroške igrice itd. V Prevorju in Gomilskem bodo v tem tednu odprli novi materinski posvetovalnici. Otroška igrišča pa bodo odprli v Dobrni, Žalcu, Zadobravi in v Grižah. V nedeljo 3. junija bodo v Vojniku Izročili svojemu namenu sektorsko ambulanto. V zvezi s to proslavo bo istotam odprta tudi zdravstvena razstava. V Kamniku bodo prvi dan v Tednu matere in otroka odprli otroško igrišče, poleg tega bo istega dne tudi otroški sejm Naši najmlajši iz Doma igre in dela, pa bod ■ prikazali svoja ročna dela. Tudi pionirji iz osnovne šole niso pozabili na Teden matere in otroka. Na proslavi bodo nastopili s skrbno pripravljenim kulturnim proti-imom. Bogat sportd za naše matere in najmlajše pt pripravljajo še v Domžalah, Mengšu, Križu in drugih krajih kamniškega okraja. V poljčanskem okraju bodo v tem tednu odprli 30 otroških igrišč, pripravili pa bodo tudi 13 otroških sejmov. Poleg okrog 40 kulturnih prireditev, bodo im'11 zdravstveni delavci še okoli 75 različnih predavanj. V okviru tega tedna nameravajo v Poljčanah odpreti tudi otroško restavracijo, seveda če bodo žene našle dovolj razumevanja pri merodajnih odbornikih- Podatki o osmošolcih "K članku prof. Olge Sterletove v »Slovenskem poročevalcu št. 123 nam je Stane Melihar poslal na. slednje pojasnilo v imenu Komisije za vpis na visoke šole: Komisija za vpis na visoke šole pri Svetu za prosveto in kulturo organizira vsako leto med osmošolci gimnazij anketo o bodočem študiju maturantov. Ankete so potrebne zaradi usmerjanja mladine v določene študijske panoge. Podatki pa so bili prav tako dobrodošli tudi Komisiji za pode- li ohunstvo je potrebno samo napadalcem Pred voja klm sodiščem v Beogradu je bila včeraj dopoldne razprava nekaj časa tajna, ker so bile na vrsti tiste točke obtožnice, ki govorijo o tajnih vojaških zadevah. Med javno razpravo sta bili zaslišani najprej dve priči, potem pa je govoril vojaški tožilec major dr. Gu-četič. Najprej je ugotovil, da so vsi obtoženci opravljali vohunsko delo po navodilih vojaškega predstavništva CSR v Beogradu. Dejstva, ki jih je ugotovila razprava, govorijo jasno, v čem je obstojala tako imenovana diplomatska aktivnost vojaškega predstavništva CSR v Beogradu in kaj se je sploh izcimilo iz vse diplomatske delavnosti predstavnikov CSR in drugih vzhodnoevropskih držav v Jugoslaviji. Ta delavnost je v najtesnejši z ezi, kar dokazujejo tudi skupni vohunski opravki obtoženega Nemca in člana bolgarskega vojaškega predstav, ništva majorja Hristova. Namesto da bi predstavniki CSR in južnovzhodnih držav skrbeli za zbližanje svojih držav z državo, v kateri so akreditirani, se posvečajo netenju sovraštva in organiziranju vohunstva. Da je delo predstavnikov CSR in drugih vzhodnoevropskih držav naper- Upravna razdelitev LR Črne gore Ljudska skupščina LR Cme gore razpravlja na svojem izrednem zasedanju o novi upravni razdelitvi republike. Število okrajev v republiki ostane dosedanje, mesta Cetinje, Nikšič ta Plev-Ije pridejo v sestavo svojih okrajev ln bo samo mesto Titograd kot glavno mesto republike tvorilo samostojni okraj. j eno proti svobod! in neodvisnosti naših narodov, je bilo dokazano že na mnogih sodnih razpravah. Češkoslovaški ataše za tisk to kulturo v Beogradu Jifi Meisner je takoj po izidu in-formbirojske resolucije leta 1948 začel snubiti naše državljane za vohunstvo. Njegovemu zgledu so sledili tudi drugi. Medtem ko so se predstavniki CSR v naši državi ukvarjali z vohunstvom, so pa bili naši državni predstavniki v CSR podvrženi čedalje večjemu nasilju, ki se je stopnjevalo tudi do umorov naših državljanov. Koristi narodov Jugoslavije ln CSR se ne križajo, temveč so enake iD naši narodi so globoko prepričani, da sovražne politike vlade CSR ne odobrava velikanska večina češkoslovaškega ljudstva. Koristi češkoslovaškega ljudstva nikakor ne zahtevajo, da bi bili major Gal in drugi diplomatski predstavniki CSR vohuni v naši državi. Vohunstvo je sploh potrebno samo tistim, ki Imajo napadalne namene. Dejstva o vohunstvu češkoslovaškega veleposlaništva in vojaškega predstavništva, ugotovljena na tej razpravi, prepričljivo govore o tem, kje Je napadalna in kje resnična miroljubna politika. Po govoru vojaškega tožilca so govorili branilci to obtoženci. Ljudevit Kovač je obžaloval svoja dejanja, Jaroslav Nemec je rekel, da je bilo vse, kar je delal, nečastno, Barbara Kovač je dejala: Krivda mojega moža je tudi moja krivda, Bedrih Glas pa je nagla-šal, da so češki rojaki grdo izrabili njegovo gostoljubje, ko so ga zapeljali v vohunstvo. Sodba bo razglašena jutri dopoldne. ljevanje štipendij slušateljem visokih šol in akademij . Letos smo vprašanja na anketnem listku še za tri pomnožili, da bi z njimi dali tudi praktično pomoč fakultetam, ki bodo, kakor je naši javnosti bilo že sporočeno, s konkurzom razpisovale študijska mesta za prvi letnik. Za vpis s konkurzom so se bile odločile vse univerze in visoke šole v državi (akademije so pa itak že tudi do-slej sprejemale slušatelje šele po uspfešno opravljenem izpitu), ker je že čas, da se vpis vskiadi z maksimalno kapaciteto seminarjev in laboratorijev, risalnic pa tudi predavalnic. Po izjavi tov. Olge Sterletove se tovarišem profesorjem upira Izpolnjevati anketne liste in dajati kakršnekoli izjave mimo ocen v maturitetnem spričevalu. In katere so tiste izjave, ki jih od učiteljskih zborov osmih razredov pričakujemo? Povedali naj nam bi tole: socialno poreklo anketiranca, kakšne so njegove umske sposobnosti in kakšna njegova delavnost, v kakšnih materialnih pogojih je doslej študiral in s kakšnim delom se je Se posebej ukvarjal, da bi zadostil svojim nagnjenjem. Ali smo s tem tov. profesorje obremenili z delom, ki ne spada v njihov delokrog? Prav gotovo ne! Vsaka razredna vpisnica zahteva za vsakega dijaka skoraj iste podatke, k; bi jih bilo treba le prepisati, tudi če bi razredni zbori doslej vršili samo svojo uradno dolžnost; vemo pa, da so storili več, ker so po večini z živim in toplim interesom zasledovali razvoj mladih ljudi, ki so se pod njihovim vodstvom šolali. Zakaj naj bi torej tl dragoceni podatki ostal; neizkoriščeni, usoda mladih ljudi pa prepuščana zgolj trenutni oceni nekega tujega foruma? Nikoli m nikjer pa Komisija ni izjavila, da bodo te izjave odločilne pri vpisih na visoko šolo. Sprejemne pogoje določajo fakultete po lastnih kriterijih. Nekatere se bodo morebiti poslužile možnosti, ki jih daje poseben sprejemnj izpit- ki. mimogrede povedano, ni nezaupnica gimnazijski maturi. (Čeprav bi naj bili vsi abiturienti gimnazij zreli za študij na visokih šo. lah, s tem še ni rečeno, da imajo že tudi vsi enake osnovne pogoje za določeno panogo študija.) Drugim pa bo zadoščal razgovor s kandidatom, ali podatki z našega anketnega lista, v prvi vrsti pa seveda maturitetno spričevalo samo. S. M. BAKONJA FRA BRNE“ 99 Premiera novega domačega filma »boituuja ira omen je potema v precejšnji usim ui in vsouüUd niti uri g.euaicui, mu pri jtritun poseuue pozornosti. A o ucjat.O Jjitatfucdd Saj laiiao rece.uo. cm je Ulm »ooAuuja ir° tune« nooicj uajzannnivejse m luni najoouše aeio nsoe jancuiatogrciije in bi KOi taKo zasiuzno vec uozornosn in topiejsi sprejem pri giedaicui. V SeüinSjtu at iiilU lictaidlijci lii pač danes stala pred rotovžem, če bi t9ko kaznovali prehitro vožnjo avtomobilistovi — Ko je neki voznik povozil žensko in Ji trm ral nalomil roko, ji je plačal 15 goldinarjev za zdravljenja in 5 goldinarjev za bolečine,