Leto LXW, št. 176
LJMtljaM, petek s. avgusta 1932
Cena Din l.—
lznaja vsak dan popodne. Izvzemal nedelje in praznike, — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5
Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg st. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190,
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št_ 10.351.
NEGOTOVOST V NEMČIJI
Nesoglasja med Hitler jevci zaradi vstopa v vlado — Zahteve komunistov — Centrom se še ni odločil
Berlin, 5. avgusta. Politični krogli zatrjujejo, da so se med voditelji narodne socialistične stranice pojavila nesoglasja v vprašanju vstopa v državno vlado. Hitler, njegov zaupnik Gohring in nekateri drugi voditelji so za vstop v vlado, dočim je Gob-bdls proti, Strasser in vodja generalnega štaba napadalnih oddelkov Rohm pa se zavzemajo za to. da naj bi narodna socialistična stranka ostala v najstrožji opoziciji ter odklonila sodelovanje v vladi.
Komunistična frakcija državnega zbora je sklenila, da zahteva zlasti zaradi zadnjih dogodkov v Kraljevcu takojšnje sklicanie državnega zbora. Komunisti nameravajo predlagati poleg drugega prepoved narodno-socialističnih napadalnih oddelkov, kakor tudi prepoved uporabe napadalnih oddelkov Ta pomoč policiji v posameznih deželah. Nadalje bodo vložili nezaupnice tako proti celotni vladi Papena. kakor rudi še posebej proti vojnemu ministru Schleicherju in notranjemu min-istu Oavlu. Komunisti zahtevajo razen tega takojšen peklic imenovanja dKŽavnega komisarja za Prusijo. kakor tudi odklonitev lausannske pogodbe.
O stališču, ki ga namerava zavzeti cen-trum, ni znanega še ničesar gotovega, vendar pa se more sklepati po izjavah tiska centroma, da bi bil centrom pod gotovimi
pogoji pripravljen vlado Papena vsaj tolerirati. Zatrjujejo, da se med centrumom in bavarsko ljudsko stranko vrše pogajanja o tesnejšem sodelovanju.
Rim, 5. avgusta. Milanski »Popolo d*Ita-lia«, ki piše o stališču Vatikana glede na izid nemških volitev,, poroča, da vida Vatikan odločilno dejstvo volilnega izida v Nemčiji v tem, da je postal centrom bolj kakor kdaj prej jeziček na tehtnici. Vatikan želi sodelovanja centruma z narodnimi socialisti. Čeprav ima na drugi stran-i pomisleke zaradi  njhove protirimske smeri.
Beiltn. 5. avgusta. Narodno-socialistični list »Angriff« zahteva dovoljenje, da smejo napadalni oddelki nastopati javno z orožjem in da se smejo tudi uporabljati kot pomožna policija. Narodnim socialistom naj bi se nemudoma prepustila izvrševalna oblast v Nemčiji in Prusiji, komunistična stranka pa prepovedala ter njenim zastopnikom onemogočil vstop v državni zbor.
Kako. poročajo listi, je državna vlada na svoji včerajšnji reji sklenila energične ukrepe proti nasi's*vom, ki se vedno bolj množijo, Predvsem bo odredila poostreno izvedb J zaplenbe orožja in takojšnjo obsodbo pri političnih nemirih, udeleženih elementov pred posebnim sodiščem. Uvedba smrtne kazni za take prestopke ni nameravana.
Združitev Nemčije z Avstrijo?
Pariz. 5. avgusta. Dočim presoja velika večina francoskega tiska razvoj političnega položaja v Nemčiji slej ko prej mirno, objav ja desničarsko-radikalni list »Liberte« naslednjo vest svojega berlinskega dopis-n ika:
Takoj po sestavi nove vlade bo Nemčija proglasila aneksijo Avstrije. Ta načrt je o'ajšan zaradi nenadne smrti dr. Seipla. Nemški vladni uradi bi se nato takoj premestili iz Berlina na Dunaj, da se odtegnejo pritisku komun:stičmh m socialističnih elementov v Berlinu. Berlin bi kakor Newyork ostal industrijsko glavno mesto, dočim bi Dunaj kakor \Vashington postal državno in upravno glavno mesto. V ta namen bi se izpremenila weimarska ustava in tretja država bi se prog'.-sila kot zvezna država. Določitev Dunaja za glavno mesto bi imela tudi to korist, ker bi se mu zopet vrn.:lo blagostanje. Na protest zaveznikov bi nemška vlada odgovorila, da ne gre za priključitev Avstrije k Nemčiji, temveč za priključitev Nemčije k Avstriji in da ta primer ni predviden v mirovnih pogodbah. V političnih krogih označujejo to vest kot malo verjetno.
Vojna napetost v Južni Ameriki
Nevarnost izbruha vojne med Bolivijo In Paraguavem se je nekolik "> r>c2egla, vendir pa je še vedno zelo velika
Newyork, 5. avgusta. Iz Asuncicna poročajo, da se v PuVJuavu mobilizacija nadaljuje z vso naglico. V mestih se vidijo prizori kakor pred začetkom svetovne vojne v Evropi. V zadnjih dneh je bilo sklenjenih nešteto porok mladih ljudi. Univerzitetni profesorji organizirajo sJužbo Rdečega križa, za vojno službo pa so se ponudili tudi mnogi državljani Zedin jenih držav. Okoli predsedniške palače se zbirajo tudi ženske vseh slojev, ki zahtevajo, naj se osnuje poseben ženski polk. Mnoge ženske se pridružujejo transportom čet. preoblečene v moške obleke, da bi sodelovale pri obrambi domov ine.
Bolivija je mobilizirala voiaSke obveznike od 22 do 20 let starosti, ra^en tega pa ves rezervni oficirski zbor.
Asuncion, 4. avgusta. Paragvajska vlada ie objavila, da je odklonila predloge nevtralnih držav za posredovanj«. Vlada ne more sprejeti posredovanja Španije, ker bi to ne vplivalo povoljno na stremljenja ostalih nevtralcev v tej zadevi. Kljub temoi iz-reika španski vladi svojo zahvalo. Po ofioi-jelnern poročilu o zadnjih bojih je bnJo paragvajsko vojaštvo prisil j e**o umakniti se xz trdnjave Booueron po srditem napadu bolivijskih letal za bombardiranje in težkega topništva. Ker se je morala paragvajska posadka umakniti, so se spustile zaščitne čete v boj. v katerem so imeli Bolivajca vezje izgube. Poročilo pravi nadalje, da je zaradi neznosne vročine »n mrzlice pobegnilo 600 boHvijskiJi vojakov preko reke Pilcomavor. Paragvajski vojaški strokovnjaki i^zjervljajo.
da e«o te mnogoštevilne dezertaicije iz bolivijske vojske zelo pomemben pojav ter izražajo mnenje, da bo mrzlica v Oran Cbacu naglo izpod'kopala vojaško moralo gorskih Bolrvijcev. Čeprav mobilizacijskega uka-za predsednik še ni podpisal, prihajajo v glavno mesto Asuncion mrnogoštevflne čete prostovoljcev. Predsednik ie vzdal proglas, v Tcaterem poziva vse državljiane Para^uava.
jnaj se strnejo i<n pribore združeni zma^ nad Bolivijci. *
Washington, 5. avgusta. Kakor poročajo *rz La Paza, odklanja bolivijska vlada brezpogojno predlog devetih južno-ameriških republik, naj obe sprti državi umakneta svoje čete s področja Gran Chaca v postojanke, ki sta jih za-vzemali pred 1. jtrlijem. V državnem d epa rt emen tu so podpisali zastopniki Zedin jenih držav in republik, ki spadajo v pa/nameriško unijo, noto, ki bo odposlana vladama BoKrvije in Paraguava in
ki zahteva zelo energično, naj se njun spor ne reši z vojno, temveč predloži v odločitev nevtraJnemoi razsodišču. Nota sporoča obema vladama, da ostale ameriške države ne bodo priznale novih teritorijalnih pridobitev in nobene izipremembe mej. Razen teg* vsebuje tudi grožnjo, da se bo proglasil proti napadalcu finančni in gospodarski bojkot.
London, 5. avgusta. AA. Bolivijsko poslaništvo je objavilo davi tole poročilo:
Vlada republike Bolivije je sklenila zaradi neuspelega, prizadevanja zadnjin konferenc, da se zahteve Paraguava predlože v mirno rešitev arbitražnemu sodišču, da bo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, zadčatila svoje pravice na reki Paragnavu, ki jih je zagotovil ukaz španske krone že i. 1563.
Nadalje nota opozarja na mcidente med Bolivijo in Paraguavem ter naglasa, da je za zasedanja washingtonske konefern-ce paragvajska vlada nujno odpoklic al a 14. julija t. 1. svoje delegate, nakar je v naslednjih 24 urah 500 paragvajskih vojakov napadlo luko Veracruz in jo uničilo.
V trenutku, ko se je paragvajska vlada namestu, da od se poslužila miroljubnih sredstev, odločila za napad na teritorijalne pravice Bolivije, pravi aota. -ieli vlada v La Pazu opozoriti na to, da so vse odredbe, ki jih bo morala izdati, neposredna posledica pripravljenega, a ne izzvanega napada, ki ga je paragvajska vi? da izvršila 15. julija 1932.
London, 5. avgusta. »Foreign OFce« je d«a angleškim diplomatskim zastopnikom v La Pazi im AsuT*cior>u potrebna navodila, da intervenirajo pri paragvajski m bolivijski vladi, naj nemudoma prekineta vojne operacije na meji med obema državama.
London, 5. avgusta. A A. Parajgva jslco poslani5tvo Se ni prejelo nobenega navodila, ki bi rmi omogočalo odgovorni na bolivijske izjave v Londonu.
La Par, 5. areusta. Bolivijska vlada je z gotovimi pridržki sprejela predlog: ame-rištolh držav, da ostavi sovražnosti ln omogoči novo proučitev spora s Paragu-avjem. Paraguav je že pred dnevi pristal na posredovanje. Poveljnik četrte bolivijske divizij« poroča, da se je razvnel ob meri ▼ bližini reke Pilcomavo močan topniški ogenj.
Irski senat za sporazum z Anglijo
Odpor prod gospodarski politiki de Valere
Dublin, 5. avgusta. AA. De Valera je zahteval od parlamenta kredit dveh milijonov funtov šterlingov za ustanovitev fonda za podpiranje trgovine in industrije. Svojo zahtevo je utemeljeval samo s tem, da je aneleska vlada trenutno desorganiziraJa irsko trgovino in je zato treba iskati novih trgov in vzpostaviti nove industrije. De Valera ni pri tem nič omenH, odkod naj se dobi potreben denar in tudi ni povedal, kako naj se s tem denarjem razpolaga, Izdavil je stroo, da ni mogoče in umestno v sedanjem trenutku podrobno navesti raznih •metod za zboljšanje položaja.
Sef opozicije Cosgrave se ie ostro upti
vzroča taka politika vlade škodo poljedelstvu in industriji. Tudi je očital De Valeri, da hoče uvesti na Irskem komunizem, da bi se nnkuoil delavski stranki.
Dublin, 5. avgusta. Irski senat je sprejel predlog agrarne stranke, po katerem mora De Valera pričeti pogajanja z angleško vlado, da se likvidira carinska vojna med Irsko in Aag^o. Predlog je bil sprejet s 17 glasovi proti 12.
Nov prekooceanski polet
Newyork, 5. avgusta. Letalec WiUiams in estonska letaJka Kaleb sta startala z neznanim cbdjezn.  Menijo, da hočeta pri-
▼ Atene.
Pogreb dr. Seipla
Dunaj, 5. avguste. Mimo krste pokojnega dr. Seipla je včeraj defiliralo približno 60 tisoč oseb. Davi je morala policija prepovedati defiliranje. Pogreb se je vršil dopoidne in je bil eden največjih, kar jih je Duma j videl po pogrebu cesai-:« Franca Jožefa. Pričel se je ob 8.30 pred vojaškim kazinom. KrsTo je blagoslovil dunajski pomožna škof. Prisotni so bili zrvezni predsednik, celotna vlada, mnogo parlamentarcev, iz Nemčije pa bivši kancelar dr. \Vi-rth in bavarski ministrski predscdniik Thael. Poslovilni govor je imel vojni minister Vaugoio. Na čelu pogrebnega sprevoda je korakal potk pehote, ki mu je sledilo pet voz z venci, nato pa voz s krsto. Na koncu sprevoda je korakal zopet polk pehote, oddelek topništva in oddelek dra^oncev. Sprevod je odšel k cerkvi sv. Štefana, kjer je pa^pelki nuncij pomožni škof dr. Sibilia celebriral ob veliki asistenci svečani requie*m. Sprevod se ie nato pomikal mimo urada zveznega kance-la.rja, kjer je delal pokojni mnogo let, ?n nato k parlamentu, kjer so krsto postavili na velik, s cvetlicami obdan katafalk. Pred parlamentom se je vršila oficijelna žalna svečanost, odkoder ie sprevod odšel na centralno pokopališče, kjer je bilo truplo dr. Seipla pokopano v častnem grobu dunajske mestne občine.
Borah o svetovni gospodarski konferenci
VVashlngton, 5. avgusta. Senator Borah je imel v Mineapolisu govor, v katerem je izjavil, da je svetovna gospodarska konferenca že naprej obsojena na neuspeh, če odstavijo z njenega dnevnega reda vprašanja o reparacijah vojnih dolgovih in razorožitvi. Svetovna gospodarska konferenca bi bila brez razprave o teh vpraSanjih, kakor predstava »"Hamleta« brez danskega princa, če bodo evropske države pripravljene, da črtajo težka bremena za oboroževanje, bodo tudi Zedi-njene države   črtale   dolžnikom   ijih >ve
vojne dolgove. Posledica ameriških Srtev bd bil povratek blagostanja in novih investicij. Svoj govor je senator Boran zaključil a pozivom, naj Američani ne vztrajajo pri tem, da bi brezpogojno zahtevali dokončno plačevanje vojnih dolgov.
Z olimpijade
Los Angeles, 5. avgusta. V finalu tekme dam s floretom je zmagala Ellen Preiss (Avstrija). Dosegla je kakor Ma d žarka Bo-gen in Angležinja Gurness 4 zmage in 1 poraz. V odločitvi je najprej porazila Bogno-vo, ki jo je porazila tudi Gumessova. Končno je rreissova porazila Gumessovo s 5:3 ter s tem zasedla prvo losto.
V teku na 400 m so se ab sol vi rali pred-teki ki med teki. V 5. predteku je zmagal Rmner (Avstrija) 49.2, drugi je bil Anglež Rempling. V 3. medteku je dosegel prvo mesto American Eastman 48.2, drugi je bil Rinner (Avstrija).
Pri včerajšnjih finalnih tekmah na olimpijadi so med drugim dosegli te-le rezultate:
V sabljanju za dame je zmagala zastopnica VeKke Britanije Peggy Buttler. Id je dosegla pet točk, v teku na' 1500 m je prispel prvi italijanski prvak Peccali s 331.2 in pustil zastopnika Kanade 1 m za seboj.
Beograjski izletnik! na Gorenjskem
Beograd, 5. avgusta- Jutri zvečer odide iz Beograda posebni vlak; ki bo vozil 680 izletnikov iz Beograda in Vojvodine na Bled in Bohinj. Izletniki se bodo mudili na Gorenjskem dvn dneva. Kakor znano, Jo ta
Angleška akcija za ureditev vojnih dolgov
Mac DonaM pripravljen znižati carinske tarife, če pristane Amerika na revizijo vojnih dolgov — Airglesko-francoska pogajanja
London, 5. avgusta. Ministrski predsednik Macdonald se je v sredo dopoldne vrnil v London. Bil je nekaj dni na oddihu
na Skotefcem. Pod noegovim predsedstvom se je včeraj šesta] ministrski 6vetf ki je razpravljal o problemih Ind-ije, Irske in ottaw-ske konference, zlasti pa o angtleSkih vojnih dolgovih  Zedinjenim državam.
V Washington je med tem odpotoval ameriški Doslanik v Londonu Mellon, v London pa je prisipel angleški poslanik v Wa-shinsrtoniu LmdsaV. Potovanje obeh diplomatov je izzvalo v po! i tirnih krogih mnogo komentarjev.    Ko    je    brt    pr edsnočn jim
Lindsav pri Macdonaldu, se je splošno razširilo rmnende, da se ministrski predsednik sitaio trudi, da bi na kak način rešil vprašanje vojnih dolgov na osnovi reparacijskega sporazuma. Čeprav ni bil izdan še nikak uraden komunike, sodijo, da bo angleška vlada predlagala Zedinienim državam revizijo angleških dolgov in da jim bo za to
ponudila važne koncesije glede carinskih tarif za ameriško blajjo.
Angleški tisk, ki se intenzivno bavi z vprašarajem angleških javnih dolgov, poroča, da so tudi tozadevna angleško-irancoska pogajanja že pred zaključkom. Listi napovedujejo, da bo Francoska banka bržkone že danes znfžala eskomptno mero od 2.5 na 2 odtstotlka, da bi tako olajšala Angleški banki njene finančne operacije v zadevi javnih dolgov med obema državama. Fraa-coska banika sicer ne bi rada priznala An-giiK takih koncesij, toda vodstvo francoske zakladnice se trudi na vse mogoče načine, da bi pridobite odločifrie kroge pri Francoski bantki za ta korak. Pri državni zakladnici so namreč prepričani, da bi se le na tak način ustvarila baza, na kateri bi bfl možen sporazum med Angtijo m Francijo v vprašanju javnih dolgov. Ce bo Francoska banika pristala na zmižanje eskom»pfcne mere, bo njenemu vzgledu sledila tudi Angleška banka. V obeh državah namreč nameravajo konvertirati iavne dolgove, kar pa bo uspelo le, če doprmeseta rudi obe Narodni banlki primerne /rtve
Pestra policijska kronika
Ljubljana, 5. avgusta.
Današnja policijska kronika je prav zanimiva. Od orožniške postaje v Dobrunjah je prejela policija Doročilo, da so tam našli novorojenčka s prerezanim vratom, v okolici Ljubljane in do mestu samem hodita dva lažipotnika, ki ponujata blago tvrdke Schwab, precej dela ima pa policija še vedno z Bosanci, ki jih je davi rzročHa sodišču.
NOVOROJENČEK S PREREZANIM VRATOM
V torek popoldne je bila velika vročina in ob bregovih Ljubljanice se je kar trlo kopalcev. Tudi v Dobrunjah je bilo polno vesele mladine, ki se je udajala poletnim radostim. Nenadoma je neki kopalec opazil v grmovju manjši zavoj. Ko so ga potegnili iz vode in odprli, so presenečeni kopalci opazili v njem novorojenčka. Dete je imelo prerezan vrat. Novorojenček je bil zavit v žensko srajco in plenice, v vodi je moral ležati že nekaj dni. Kopalci so obvestili orožnike, ki so trupelce nesrečnega deteta prenesli v mrtvašnico k Sv. Duhu, občina Dobrun>je, obenem pa obvestili policijsko upravo v Ljubljani in državno tožilstvo.
Kdo je brezsrčna mati, še niso mogli ugotoviti. Na plenicah je monogram E. A. in t« ie edina sled. ki vodi za detomorilko.
»RAZPRODAJA BLAGA PO MAKSIMALNIH CENAH«
Nekako pred 14 dnevi je prišla k tvrdSkl Drago Schwab na Dvorskem trgu starejša ženska in prosila za vzorce blaga, češ da njen mož, ki ie krojač, ne more priti, ker je bolan. V trgovini so ji res dali vzorce raznega blaga, pozabili so k) pa vprašati, kako se piše. Ženska ie nato odšla. Ze čez nekaj dni pa sta se pojavila v Lj-ubtijani in bližnji okolici dva mladeniča, od katerih je bil eden sloke postave in zelo eleganten, drugi nekoliko manjši, pa športno oblečen. Izdajala sta se za trgovska potnika in posečala razne stranke, povsod ponujajoč vzorce blaga tvrdke Schwab. Blago sta ponujala zelo poceni m na šest mesečnih obrokov. Imela sta tiskane naročtine liste, na katerih je bila priprosta rz črk sestavljena Stampiljka tvrdke Drago Schwab. Pri raznih strankah sta sprejela naročala in zahtevala manjše predujme.
Tako jima je nasedla tudi žena pekovskega pomočnika Uršula Jnrca z Ižanske ceste, ki ie naročUa nekaj blaga in jima dala na račun 30 Din. Na Vodovodni cesti sta se oglasila pri Eli Lotričevi in tudi tam izvabila na račun nekaj denarja, takisto pri Gregorju Pečniku, sprevodniku državnih železnic na Šmartinski' cesti, osleparila sta pa tudi Antona Marinška in Florijana Smerjana iz Pijave gorice. Lažipotnika sta povsod pravila, da ponujata blago tako po-ceni, ker ga tvrdka razprodaja, a starejši je na nekatere naročilnice pripisal »maksimalne cene«. Podjetna sleparja išče policija.
TATINSKI BOSANCI IZROČENI SODIŠČU
Včeraj je policija zaključila preiskavo proti tatinski in vlomilski tolpi Bosancev, o katerih smo že poročali. V zadnjih dneh so bili prijete* še trije člani nevarne tolpe in sicer Mehmed Begtašević, Hase Puškar in DerviS Murgič. Pri Puškarju je policija zaplenila kolo. ukradeno o prffriki vloma pri posestniku Valentinu Ramovžu v Sto-žicah, našla je pa pri njem tudi nekaj perila, lri so ga ukradli trgovcu VUotorjii Po-gačnflru. Na policiji Je mnogo blaga, kate-
Mod dnogim ioto-
di skoraj nova temnordeča odeja z višnie-vo prevleko. Lastnik naj se javi!
Davi je policija soddšcu izročila 9 članov tatinske in vlomilske družbe, dočrni so bili štirje Bosanci, ki se jim krivda ni mogla dokazati, izipušceni.
NI IMEL SREOE.
Petek je po ljudski veri nesrečen dan. zato tudi velja pregovor: petek slab začetek. Vendar ljudje ne gledajo mno^o na stare pregovore, zlasti razni tiči ne, ki stopajo vsak dan v akcijo ter porabrjo vsako priliko, da se lahfko udejstrvujejo.
Tako je tudi davi neko motovilo, ki mu žilica nikdar ne da miru, ko zagleda na samem žensko, poskušal srečo navse ugođaj. Govori se. da so takšni napadi pogosti v Ljubljani, a jih žemske rade zamolče iz sramežljivosti. Včasih so pa tudi napa-denke tako prestrašene, da ne morejo spraviti besedice iz sebe o čudni nesreči.
Lpudje so Še spali, saj ni bilo še nrti ob 7., ko se je davi razilegel ob Oradaščic4 naravnost pretresljiv krik:
— Držite ga! Držite!
Ljudje so skakali iz postelj ter o<*uu<il4 okna prestrašeni kar v paniki. Vzdolž Gra-daščice je bila čudna dirka. Ljudje so mislili, da možak lovi tatu, ki je ukradel kolo, na katerem se je pelaal pred zasledovalcem s takSno brzino, kot da gre za svetovno kolesarsko prvenstvo. Zasledovalec je kaj kmalu opustil zasledovanje, ki bi bilo itak brezuspešno. Napadenfka ni mogla niti dihati nekaj časa ter je manjkalo komaj za las, da ni dobila živčnega napada. Pa tudi mož ni bil malo razburjen.
Sla sta ob Gradaščici, žena približno deset korakov pred možem. Za ženo je prišel, najbrž se je pripeljal, fantalin, ki jo bil tako zaverovan v nio, da ni niti opazH moža, ki i ima je slediL
Tebi nič meni nič je nenadoma treščii kolo v stran ter zagrabil gospo. Gospa se je tako prestrašila, da je kar okamenela. Fantalin bi imel lahek posek Seveda ni vprašal po denarju.
Kot bi zrastel iz zemđje, se je nenadoma pojavil na pozorišču mož. Bil ie pa še skoraj bolj presenečen kot žena, zato le začel neprevidno kričati na vse grlo. Napadalec je naglo pograbil kolo ter jo od-kurfl kar se je dalo.
Ljudje pravijo, da ga poznajo na videz in da je že večkrat poskušal srečo na ta način. Kot rečeno, so pa ženske preveč sramežrjive, da bi govorile o takšnih dogodkih, češ ljudje bi jih potem obdol-žili kdove česa. Perverzneš baje napada samo poročene ženske. Zdaj je še vsa stvar precej skrivnostna in bo, dokler ne bodo na-padenke boM odkritosrčne in možje hoH skrbni ter pazljivi.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2290.96 _ 2302.32, Berlin 1352.64 — 1363.44, Bruselj 789.68 — 793.62, Curih 1108.35 — 1113.85, London
198.25 — 199.85, Newyork ček 5664.76 _
5676.31, Pariz 223.07 — 224.19, Praga 168.45 — 1€9.31, Trst 259.96 _ 292.36.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 5. avgusta, Pariz 20.1275, London 17.95, Newyork 514, Bruselj 71.2250, Milan 26.20, Madrid 41.70, Amsterdam 206.70, Berlin 122.25, Sofija 3.73, Prag*. 15.20, VarSava 57.60, Bukarešta 3.05.
Lepite na pisma znamke protttuberhniozne lige t
Čevljarski most
Ta najnoveša pridobitev rjuMjanskega mesta je skorai popolnoma dogotovidena* Včasih je oM mesarski, potem čevljarski, kakšen pa bo sedan? Dosedanje ime bo čudno, kakor so čudni tudi tisti visoka stebri v okolji, kjer je ta most: ljudje menijo, da ne spadajo na most Morda bi bHo tisto večno ponavljano stebrovje boFi na mestu na Šentjakobskem mostu. Siirši je tam prostor in bi vse Drišlo boH do veljave Posebno je ogromno število 14 svetitk za tak mostič. Tako smo. hva4a bogu. unič-rh in popolnoma predrugačiii še en pomemben zgodovinski spomenik starodavne Ljubljane.
Morda vsa naša javnost ne ve, da je ta most prvi. ki je bili spi oh zgrajen preko Ljubljanice v časih, ko je vsa Ljubljana obsegala prostor od Florijanske ulice do Tranče. To je bito nekako koncem XII. stoletja. Takrat so imel* na njem svoje stoj niče mesarji, pa se je zval Mesarski most Kasneje, ko so zgradiJi še šp italski most, so Mesarskega imenovali tudi Gorenji. 1614. leta pa so Ljubljančani s pomočjo nadvoj vode — poznejšega cesarja Ferdinanda II. zgradili nov most pod Trančo in v lopah na njem nastanili če-vkiarje, pa ga zato imenujejo Čevljarski most.
1895. ie-ta je v »Ljubljanskem Zvonu« naš popularni zgodovinar Ivan Vrbovec o tem mostu napisal.
»Zgradba novega mostu se je magistratu zdela jako važna stvar, tako važna, da je 'stavbar Polini za nov most moral naj-preje napraviti model, ki ga je magistrat potem izpostavil na rotovžu vsem meščanom na ogled, kaj pa tudi v presojo. Saj je poznal svoje someščane, ki niso pustili nobene magistratov e naprave, da ne bi brusili svoj'h jezikov ob nji. Tako pa jim }e dal priliko pvo<iati svoje pomisleke, ck>kor ni bilo prepozno.
Ker so mestni očetje najbrže že večkrat doživeli, da so se nju naprave ostro sodile in rade tudi obsojale, so dala svojim someščanom to pot priliko, da izreko še o pravem času svoje pomisleke o kakih po-manjkljivo-stMi nameravanega mostu.«
Ta stari zgodo vinski most je torej sedaj popolnoma izgubi svojo starodavno obliko, še posebno radi onih stebrov. Po toči zvoniti je sicer res prepozno! Ali kaj hočemo!?
Nisem napisa! teh vrstic, ker bi želel sedaj predrugačiti ta most. Želim le, da merodajni pregledajo »Ernipiaing- und AuS gabsbiicher der Stadt Laibach« za leto 1614., ki leži v mestnem arhivu in iiZ katerega se vidi jasno, da so občinski možje pred 300 let? nmeli več obzirOv do javnega mnenja m okusa, negoli ga imajo datnašnji.
Mar bi bi.lo danes nemogoče poleg osebnega zanimati se tudi za javno mnenje? Morda bi v takrh primerih nihče ne imel razloga »brusiti svoj jezik ob magistra.«*-ve naprave«.
Spe c ta tor.
Čudno tolmačenje zakona
Že nad leto dmi se uci moj sin pri nekem zobotehniku in vedno sem pričakovala, kdaj mi bo ubogi vdovi lahko vsaj nekoliko pomagal. Vse ie bilo v redu in po-tolažena sem gledala v bodočnost, ko so minuli torek mojega sina nenadoma klicali na mestni fizikat Prišlo je vseh 7 učencev, ki jih imajo dentrsti in dentisti-tehni-ki v Ljubljani, wi naznanili so jim, da je njih učna doba izgubljena. Čeprav se nekateri uče že po več let in bi že čez nekaj mesecev postali pomočniki. Zaradi raz-vel-javljenja učnih pogodb prepadeni starši smo se v obupu, ker so naši sinovi itzgubiH po več let ko jim je bil kruh že zagotovljen, obrnili na strokovnjake in dobili naslednja pojasnila, ki naj po njih Javnost presodi po naših pojmih gotovo prenagljeno odločitev mestnega fizikata.
Zakon o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobotehnikih, ki je prišel v veljavo s 30. januarjem lanskega leta, pravi v § 10, da učenci in učen-ke prebijejo v strokovnem delu tri leta na državnih klinikah in poliklinikah, ki jih v naši banovini nimamo, ter na stomatoloških oddelkih državnih in banovinskih bolnic in pri zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob. Po uspešno dovršenem strokovnem delu postanejo učenike in učene: zoboteh-niški pomočniki. O priliki, ko učenec stopi v uk. mora to vsak prijaviti pristojmemu oblastvm.
V Ljubljani so to vsi učenci pravilno storili s prijavo mestnemu fizikatii, ki je tudi po uveljavil enju citiranega zakona učencem pri dentlstih in dentist-tehnikih potrdil učne pogodbe. Sedaj so te pogodbe popolnoma nepričakovano ki neutemeljeno razveljavljene od iste oblasti, ki jih je pred kratkim potrdila, čeprav je poznala ali bi vsaj morala poznati 5 10.
Kar se tiče zakona samega, je v ndem najbrž pomota, ker že naslednji odstavek § 10 govori o razmerju med učenci zobne tehnike in zo bo tehniškimi pomočniki. Ce torej zakon priznava zobotehnisTce pomočnike, je gotovo neverjetno, da ne bi priznaval mojstrov, namreč dentistov in den-tist-tehnikov, kakor se po novem imenujejo v zakonu omenjeni zobotehniki. Obenem moramo tudi še poudariti, da zobotehniški pomočniki sploh niti več ne morejo postati samostojni derrtist-tehniki, kako le pa torej potem mogoče, da bi navzlic tem« smeli še poučevati, česar pa zakon ne dovoljuje mojstrom - denrčst-tehn ikom. Z navedenimi beeedMni namreč zakon pTtanav.a
do imajo
_ v#   v« _ '
tudi potrebo učenja pri zobotehniških pomočnikih, ne dovoljuje pa tega pouka mojstrom.
Glede vprašanja, kje naj se uči učenec, ki se želi naučiti zobotehnike, je pa za razsodnega in pametnega . človeka še boli jasno. Zdravnic specialist ki ga zakon zahteva za vodjo pouka, sam potrebuje pomoč praktično izučen-ih ter izvež-banih zobotehnikov. saj je splošno znano, da zdravniki specialisti po ogromni večini sami ne izdelujejo zobotehniških de!, pač pa prav vsi dentisti, ki imajo tudi po zakonu zahtevano izobrazbo m izpite za zdravljenje zob. Preverjeni smo torej n še poudarjamo, da je v zakonu ali rrjefcovem prevodu po vsej priliki pomota, ker brani zobotehniškemu naraščaju učenje uprav *>ri pravih specialistih za zobotehniko in zahteva pouk pri zdravnikih, ki jim zoboteh-niškega znan/i a ni treba dokazati z izpitom, kakršnega imajo seveda vsi dentisti.
Da se učencem pri dentistih in dentist-tehnikih ne bo godila krivica, ki jim preti po razve'javljeniju učnih pogodb s strani mestnega fizikata, upamo, da bo mestni fizikat ostal dosleden in branil svoje dosedanje stališče in prakso, ko ie dosedaj kljub § 10 zakona že poklrugo leto priznaval učne pogodbe in jih bo zato priznaval tudi Se nadalje.
Da pa pogrešno stališče mestnega fizikata popolnoma dokažemo, dobesedno citiramo še zadnji odstavek § 22,, ki popolnoma jasno pravi o učencih:
»Strokovno delo za izučitev zobne tehnike v zmislu § 10. se more prebiti tudi
pri aobo«!ravnikih, dentistih - tehnikih ter v samostojnih zobotehniških delavnicah.«
Ker se nam obtiubtia, da pride dodatek k zakone ie leseni pred narodno skupščino in senat prosimo oškodovani starši in učenci *c danes nase senatorje in poslance, da se savzemo za pravilno in pravično rešitev tega vprašanja, od mestnega fizikata pa pričakujemo, da svoje razveljavljen je pogodb takoj prekliče.
Starši zobotehniških učencev.
— Na naslov direkcije državne železnice. Več turistov nas je prišlo oni dan na postajo Dovje - Mojstrano, vau žejni. Vodo hi bili radi pili, a vodnjaka z vodo tam ni. Vprašali smo železničarja, kje je voda in odgovoril aam je, naj gremo čez železniške tire Savo pit. Ko smo se napili vode iz Save, smo se vrnili čez tire na postajo. 9top4M smo v čakalnico Ml. razreda, kjer smo zagledali neverjetno umazano mizo ki dva stola; niti dotakniti se jih nismo upaji, akoravno smo vajeni sedeti tudi na tleh. Poskrbeti bi bilo treba za pitno vodo na postaji in očedilti opremo v čakalnici III. razreda. — Turist
_ Goepej A. R. Ponovno ugotavljamo,
da je treba dopise, namenjene za to rubriko, podpisati « poVntlm imenom, sicer j*ih ne n*.»remo objaviti, zlasti ne, če so osebnega značaja. Odgovori na našo anketo o poročenih ženah v službi so bili lahko tudi anonimnu, ker je šlo za problem splošnega značaja, ki s po edin kami imenoma ni imel ničesar opraviti. S tem, da smo anonimni dopis odklonili, pa še daleč ni rečeno, da se potegujemo za >gospodično prokuristinjo«. Vemo, da je takih kričečih primerov na svetu in tudi pri nas mnogo, vemo pa tudi, da jih ne bomo odpravili, če bomo samo pisali o njih. Gospa A. R. naj pa tudi upošteva, da imamo vezane roke. — Uredništvo.
Državna tekstilna šola v Kranju
Zavod je letos prvič poslal v svet svoje absolvente, da pokažejo v
tekstilnih tovarnah svoje znanje
Kranj, 4. avgusta. Pravkar je izdalo ravnateljstvo tekstilne Šole v Kranju lično opremljeno izvestje o preteklem šolskem letu. Zavod je ietos prvič poslal v svet svoje absolvente, ki bodo imeli sedaj priliko pokazati svoje znanje v naših tekstilnih tovarnah. Namen šole je, vzgojiti strokovnjake za tekstilno industrijo, predvsem dobre tehniške uradnike.
Učiteljski zbor šteje Štiri redne člane, pet honorarnih učiteljev in enega dolavui-
škega mojstra. Zavod upravlja ravnatelj g. dT. ing. Kočevar Franjo. Preteklo leto je bilo vpisanih v I. letnik 24. v II. pa 16 učencev. V oktobru mesecu je bil izdelan načrt za »avtorizirani preizfcuševalmi urad za tekstilno in kemično stroko« na tekstilni šoli v Kranju in pravilnik za vzdrževanje urada ter za pristojbine. Od 4. do 7. februarja se je vršil na šoli tečaj za avto-genično varjenje železa. Koncem leta je preskrbelo šolsko vodstvo učencem mesta za šesttedensko počitniško prakso v tekstilnih podtje*j«h. Na Vidov dan je bila slovesno otvori ena prva razstava risarskih in tekstikifh izdelkov šole. O razstavi, ki je bila skrbno pripravljena ter izredno poučna m zanimiva, je naš list obširno poročal. Med šolskim letom je priredila šola precej ekskurzij. Učenci so si ogledali predilnico mikane volne v Naklem, bombažno predilnico in tkalnico Glanzmann & Gassner v Tržiču ter domači tekstilni tovarni »Jugo-bruno« in »Jugočeško«.
Šola ima dve veliki delavnici in preiz-kuševalnico za  tekstilni  materijal S po-
Izpred malega senata
Ljubljana, 5. avgusta.
Brivsiica pod kostanji
France iz Zadobrove je že večkrat to ali ono izmakni! ali sunil in je tudi že večkrat zato sedeL Živemu človeku se pač Lahko vse primeri, saj šteje France že 46 let in tako je zadnjič zopet stal pred svojimi starimi znanci, ki se po novem imenujejo mali senat.
Saj veste, da obtožnica nikdar ničesar dobrega ne pove o človeku in tudi Franceta je prav grdo obdolžila, da je 11. julija letošnjega leta poskušal trgovki Ani Ku» v Šolskem drevoredu iz zaprtega zaboja krasti posodo, pa ga je zasačil stražnik ln Franceta krarkomalo zaprl.
To pa m res, kakor pravi France, ki ]e vso zadevščino sodnikom takole razlož
Oni dan je prodal nekaj starega železa in je bil zato malo vinjen. Kolo je hotel prodati in se je odpeljal v Šolski drevored, tam je pa našel popolnoma neznanega človeka, ki je izkladal emajlirano posodo iz okovanega zaboja in mu je tudi prijazno ponudil, češ: Ali kupiš kastrole?
Pred stražnikom se ie neznanec izmuznil, nedolžni France je pa padel v take sitnosti.
Tako se ie France spominjal nerodnega dogodka v preiskavi, pred sodniki so se mu pa razgrnili oblaki in se je v njegovi bistri glavi posvetila čista in gola resnica, da je lahko gladko povedal, kako je bilo. Namreč takole:
Kar se tiče kolesa in okajenosti, ie vse res. Drugače je pa s človekom, ki ga ie srečal. Tistega po obrazu pozna in tudi ve, da vedno nosi britve seboj. Grdo kosmat je bil tedaj France in ga je pobaral, če bi ga ne »leziral«. Rad. ampak, kako je z milom? Vedmo čedni France pa milo vendar vedno pri sebi nosi! AH kam bosta dala vodo? No, tisti, ki ima vedno »britle« pri sebi, mu je pokazal zaboj in tudi povedal, da se da zadaj privzdigniti pokrov — notri je pa posoda vsake sorte. France je tako storil in izbral v njem lonček. »Takole en deci je držal«, ko je bil pa »leziran« in gladek kot biljardna krogla, je izposojen! onček za točno 1 deci zopet dal lepo nazaj v zaboj.
Tako je torej zvedel, da se da zabol zadaj odpreti in tako ga je tudi tisti neznanec gotovo cdprl, ko je France po go-em naključju prišel zraven.
Priče so povedale, da je France posodo izddadal iz zaboja, drugi jo Je pa raapro-dajal. Ko so ga sosedje stojnice vprašali, kdo je, je France samo dejal, da so ga Mo-žinova mati poslali.
Dobil   je   4   mesece strogega zapora. France je prosil za odlog, da zbere svojo obleko, državni tožilec je pa prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Pa so ga obrili.
Zaarana ljubezen
Trideset let je star Karel Čuk, doma tam od Trsta, zidar po poklicu in že večkrat zaradi tatvine kaznovan, sicer pa zal fant črnih kodrov in črnih oči ter stfa nod-ieten, kar se ljubezni tiče. Ce ni drugače, včasih tudi dela po dva — tri dni, da se pošteno preživi.
V nedeljo bo natanko mesec dni, ko se je zvečer malo pred deveto izorebajal pod kostanji na Bregu. Čedna ženska je prišla mimo, ki jo je Karleto navidez poznal, da ie — kako se pa piše in kaj je drugače, pa ne ve.
Naglo sta se zmenila za ljubezen in dal ji je tri kovače are ter še stopil v hišico ob Šentjakobskem mostu.
Ko je opravil, ženske z aro nikjer več ni balo. Pogledal je za njo in stopil skozi odprta vrata hiše Blaznikove tiskarne, kjer v n. nadstropju stanuje g. A#bin Pre-pehih.
Niti za vrati ni bilo ženske in tudi na dvorišču je ni našel, pa jo je šel iskat še v H. nadstropju. Pravi, da so bala vrata v
stanovanje g. Prepehiha odprta. Tiho je seveda delal, kakor se pač dela, če človek hodi za ženskami, res je pa tudi, da ni hotel plašiti drugih ldudi, niti na misel mu pa ni hodila tatvina ali celo vlom, saj vendar ni imel za take opravke potrebnega o rodit a pri sebi.
Otroci so že spali in tudi gospa se je že spravljala spat, ko je slišala, da nekdo rahlo pritiska na kljuko vrat sosedne sobe.
— Ali si ti, Bine?
— Jaz.
— Saj otroci že spe — le stopi!
Ker se soprog ni oglasil, je šla v drugo sobo, kjer je zagledala v temi človeka hiteti pred n<io. Z grozo je spoznala, da ni pravi in zakričala je ter jela klicati ljudi. Karel je tekel po stopnicah, v veži na pragu je pa padel in pograbil ga je bišnSk.
Povesti o treh kovačih are na ljubezen mu niso verjeli, ker so pri njem našli 'e 75 para.
Karleto ie govoril kot najitemperamem-nejši advokat in zatrjeval svojo nedolžnost in sodniki so šli na posvet Dolgo so se menili in predsednik senata g. Kralj je prinesel celo veliko knjigo, ki je v njej stalo, da je bil nedolžni Cuk že tudi izgnan iz naše države kot naddežen tujec, a ker bi bili sodniki radi natanko vedeli, zakaj je sedel 6 mesecev, so mu šele drugi dan povedalt. da bo moral za svojo vročo ljubezen prestati še 4 mesece strogega zapora, nato ga pa policija spremi do meje.
Kdaj rraj torej poišče svojo aro?
Tenis
— Ban dr. Marušie pokrovitelj turnirja v Ljubljani. Predsednik SK Ilirije dr. Dular je prejel obvestilo g. bana, da radevolje sprejme pokroviteljstvo nad nacionalnim turnirjem za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršil v dneh 13., 14. in 15. avgusta v Ljubljani. Gospod ban bo poklooil tudi posebno darilo. S pokroviteljstvom g. bana bo turnir znatno pridobil na važnosti m so ljubeznivo naklonjenost g. bana vsi športniki vzeli z veseljem na znanje. Na čelu tumnirja je tudi Stevimi častni odbor, ki ga tvorijo na j odličnejši predstavniki našega iavnega in športnega življenja.
— Turnir Tmden-Palada-Brigič-Benfield preložen. Včeraj ob pol 5. bi se moral vršiti propagandni turnir navedenih prvovrstnih igralcev, radi deževje pa se ni ™£« odigrati in se bo vršil najbrž v ponedeljek popoldne. Vsa Četvorica je danes že na Bledu n« mednarodnem turnirju, ki bo zaključen v nedeljo. Prihodnji teden ostanejo navedeni prvorazredni igralci v Ljubljeni kot gostje članov teniške sekcije Ilirije in bodo z našimi igTalci treniran do nac. turnirja, ki bo začel 13. t. m. Ni pa izključeno, da ostane v Ljubljani te teden do turnirja še več prvorazrednih igralcev ter bo imela ljub* ja/nska športne iavnost Še med tednom priliko videti par lepih iger kot pripravo za nac. turnir, za katerega se vrše vse priprave. — Zanimivo je, da je včeraj popoldne po-setilo teniSka igrišča klh*> dežju polno gledalcev, ki so se pa žal morali vrniti, ne da bi bih' deležni izrednega športnega užitka, ki bi ga ta eksbibicijski turnir gotovo nudil v polni meri. — Zagotavljamo pa naše prijatelje belega sporta, da bodo po blejskem turnirju še pravočasno obveščeni, kdaj se bo turnir vršil. Razveseljivo za naše razmere je. da je zanimanje za teniški sport v Ljubljani tudi med gledalci silno naraslo, tako. da gledamo v bodočnost s prav raaveeetji-vitn upanjem. Interes občinstva bo pa gotovo dosegel višek na turnirju v dneh 13.. 14. in 15. avgusta. Za te dni bo na igrišču več tribun, tako da bodo gledalci imeli pogled čez vsa tri igrišča, na katerih se bodo vršile glavne igre. »Pogaeaejev mernorial« se bo končal v ponedeljek med drugimi finalnimi igrami.
— Turnir SK Železničar, Maribor : Dinja, V torek, 16. t m. se bo na Ifiriji igra! turnir, na katerem nastopijo Mariborčani proti Iktji. Igralo se bo po e lat emu Dawis-cupa. to je: nastopita za vsak kkib po dva igralca, ki igrata po dve igri single in en double. Skupno 5 iger. Za Železničarje nastopita Mas! in PuŠenjak.
Važna železničarska prireditev
Ljubljana, 5. avgusta. Od 14. do 16. t. m. se bo vršil v Ljubljani  IV.  redni kongres Ujedinjenega saveza železničarjev  Jugoslavije.    Na   ta kongres pošljejo svoje zastopnike podružnice navedenega   saveza   iz  vse   države,   nadalje se bodo  udeležili    kongresa    tudi zastopniki ostalih delavskih strokovnih organizacij in Delavskih  zbornic. Centralno tajništvo delavskih zbornic   bo na kongresu zastopal centralni  tajnik dr. Topalović iz Beograda. Za kongres vlada  veliko zanimanje tudi * inozemstvu ter    pošljejo    svoje zastopnike na ta kongres železničarske organizacije iz Anglije. Francije, Švice,   Nemčije, Češke, Belgije,    Holandske,    Avstrije, Bolgarije, Poljske in celo iz Japonske. Enako se udeleže kongresa predsednik in generalni tajnik   Internacionalne   transportne federacije iz Amsterdama.
Sprejem inozemskih delegatov bo dne 14. t. m. ob 17. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani; dne 15. avgusta ob pol 11. uri pa bo v veliki dvorani >Uniona< manifesta cijski železničarski shod, na katerem bodo govorili najvplivnejši inozemski predstavniki ter tudi dr. Topalović, nakar bo podan izčrpen referat o položaju železničarjev v Jugoslaviji in o njihovih zahtevah.
Zatem se bo vršil v veliki dvorani De lavske zbornice redni kongres,   ki    se bo dva    dni v glavnem    bavfl    s strokovnimi vprašanji  ter z reorganizacijo Saveza.
Za vse udeležence kongresa je prometno ministrstvo že odobrilo polovično vožnjo, ki velja od 13. do vštetega 19. t m. na ta način, da velja cela karta, ki jo udeleženec kupi za vožnjo v Ljubljano, tudi za po-vratek s potrdilom kongresnega predsedstva.
Kongresna pisarna bo poslovala vee čas v palači Delavske zbornice v Ljubljani glavni vhod v I. nadstropju, kjer se bodo izdajala potrdila. Potrdila se bodo izdajala tudi na shodu v Unionu-
Iz Maribora
— Zanimanje za vprizoritev >Prodanc neveste« je zelo veliko. Posebno mariborska okolica se po vseh znakih silno zanima za to prireditev. Pisarni »Mariborskega tedna? prihaja vse polno vprašanj iz okolice ter se pripravljajo skupine po 50 do 200 ljudi, ki si hočejo ogledati to predstavo. Vodje teh skupin so večinoma učitelji iz okolice, kar je zelo hvalevreden pojav. Saj bo pa tudi predstava nekaj posebnega m bo omogočeno vsakemu, tudi revnemu človeku, da si ogleda >Prodano nevesto«, ki bo nudila veleprizor, kakor ga v Mariboru sploh še ni bilo videti. Vstopnina je predvidena tako nizka, da ne bo obremenila niti manj premožnih ljudi. Stojišč po 6 Din bo za vsako predstavo na razpolago 3000 do 4000. Tudi mestna publika se zelo zanima za to predstavo in je mnogo povpraševanj za predprodajo vstopnic, ki se prične v dveh do treh dneh. Dosedanje skušnje so pokazale, da je Trg svobode scenerično in kar je glavno akustično silno primeren za vprizoritev >Prodane neveste«.
— Zelo lep aranžma bo imela razstava gozdarske Šole, ki bo razstavila onnogo tisoč predmetov.
— Za skakalne tekme na Tesnn je sedaj prijavljenih ie blizu 20 prvorstnih konj, tako, da bo tudi ta prireditev kvalitativno nadkriljevala vse dosedanje. Zelo dobro zastopan bo Zagreb- Prvič bodo Mariborčani videli v konjskem sportu tekmovati tudi damo, morda se jih udeleži tekme še več.
— Velike zanimanje sa »Mariborski teden«. Ker se prijavlja posebno za dneve od 1L naprej vedno več udeležencev za »Mariborski teden < prosimo ponovno vse fci razpolagajo s praznimi posteljami, da dajo iste na razpolago pisarni >Mariborskega tedna, da bo mogoče goste spraviti pod streho.
PRIPRAVILA SE JE — Gospodična, zdaj pa pride dolg predor.
— Saj sem že pripravila roko za zaušnice.
raofiio ministrstva, banske uprave, >odfbora za ustanovitev tekstilne šole« in domače industrije se je šola vsestransko izpopolnila s potrebnimi stroji, statvami in drugim potrebnim materijalom.
Sredi junija se je vršil zaključni izpit, h kateremu so bili pripuščeni vsi absolvent-je H. letnika. Tu so pokazali, koliko so si pridobili strokovne in obče izobrazbe v tekstilni šoli Pismeni izpit je obsegal dekompozicijo tkanin in vezave, ustni pa strojeslovie, trgovinstvo, nauk o tekstilnem materijalu, predirstvo. tkalstvo, strokovno računstvo, apreturo in kemično tehnologijo vlaknine. Izpit je napravilo 14 učencev, 2 imata popravni izpit.
Sredi aprila se je vršila turneja po dravski in savski banovini. Takrat so si učenci ogledali tekstilne tkalnice in tovarne v Kočevju, Karlovcu, HHigi resi, Zagrebu, Litiji, Ljubljani, Tacnu in Škofji Loki.
Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v mjihovi stroki, za pripravnike, ki nameravajo postati redni učenci tekstilne šole in tudi za druge interesente prireja šola večerne tečaje. Pouk se vrši v dveh oddelkih. Obiskovalci dobe po dovršenih tečajih izkaze o obisku, uspehu in vedenom.
Spored o priče-tku Sod. leta 1932/33 je sledeč: pripravni izpiti se prično 31. avgusta ob 8. uri, prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstva 31. avgusta, sprejemni izjpiti se prično 2. seotembra, vpisovanje učencev bo za oba letnika & septembra, redni šolski pouk pa se prične dne 5. sept ob 14. uri popoldne.
Koledar.
Danes: Petek, 5. avgusta katoličan t: Marija Snežna, Predobra, pravoslani 21» julija.
Današnje priredit re. Kino Matica: Kongres pleše-Kino Ideal: Monte Carlo.
Dežurne lekarne.
Danes: Dr. piecoli, Dunajska cesta 6 m Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Pomagajmo
pegorelcem!
Dvor pri Žužemberku, 4. avgusta,
V nedeljo dne 31. julija zvečer je izbruhnil požar v sem Stavca vas, občina Dvor v novomeškem s rezu. Strašni plamen je unical devetim gospodarjem skupno 29 poslopij. Ker že dolgo ni bilo dežja in so imeli ljudje doma velike množine mrve, detelje, žita in drugih pridelkov, se je ogenj širil z bliskovito naglico. Pogorel« so rešili le sebe, otroke in živina Zgorela je perutnina in nekaj prašičev. Ogenj je upepelil ljudem tudi vso obleko, vso hišno opravo, posteljnino, vso kuhinjsko posodo, skratka vse, razen tega, kar so imeb na sebi. Zgorela je tudi vsa zaloga živeža za ljudi in živali. Otroke so budili ix spanja in napol gole rešili » gorečih hiš. Večina pogorelcev je tudi bosfh, kajti zgorela je vsa obutev. Skoda je cenjena na 570.000 Din, za obnovo bo potrebno trikrat toliko. Vsi pogorelci so bili zavarovani »kupno za Din 80.000.
Pomoč je na vee nujno potrebna. Za prvo silo rabijo ljudje nujno raznega živeža, zabele, vsakovrstne obleke za odrasle in otroke, obutve in denarja, V imenu ubogih pogorelcev se obrača županstvo občine Dvor do vseh plemenitih src s prošnjo za nujno in hitro podporo- Sprejmemo 7 največjo hvaležnostjo prav vsak dar bodisi v denarju ali blagu. Vse darove sprejema županstvo občine Dvor pri Žužemberku.
Samo Se danes
ob 4., 148. bi 9. V4 uri zvečer ob globoko znižanih letnih cenah. »Ufa« veleopereta
{Kongres plese
Lilian Harvey, WTlly Fritsch, Lil Dagover,  Conrad Veidt ln drugi
Dopomilo Pa ramo un t zvočni tednik«
Pride Paul Abrahamova opereta:
Jtt nje ti nusar Elitni kino Matica
Telefon 2124
Tolažba.
Bolnik pred težko operacijo: Da, toda ta operacija bi me lahko spravila na boben.
Zdravnik: Ne bojte se, saj bodo nosili stroške dediči, ne pa vi.
Pri lasni carju.
— Moja žena se hodi k vam ondutirat. Kako dolgo pa traja ondulacija?
— Štiri do šest mesecev.
— To je pa preveč. Tako dolgo ne bom mogel tu čakati. Recite ji, prosim, da sem odšel domov.
Na počitnicah.
— Kako si preživel počitnice v Italiji?
— Imenitno! Povzpeli smo se tudi na Vezuv.
— Kaj ni bilo nevarno?
— Prav nič, saj smo jahali osle. Vsak osel je dobil svojo Številko. Jaz sem imel številko 8.
Dnevne vesti
— OdNfeovanje z redom častne legije. V
zvezi s porofittom o odttkovanju podpredsednika senata a*, dr. Fr. Novaka z redom Častne legije amo omenil, da je bil pred njim odlikovan med dragimi tad i g. senator It. Hribar z istim redom. To je netočno v toliko, ker je bil g. sen. It. Hribar odlikovan s komanderskim ta ne x oficirskim redom čaetne legije.
_ Zagrebški župan član mednarodne komisije urada dela. Svet mednarodnega urada dela je imenoval vseu&liskega profesorja in zagrebškega župana dr. Ivo K> beka za člana anketne komisije za Jugoslavijo kot neodvisno osebo napram delavcem in delodajalcem.
— Tujski promet v Crikvenici. V Juliju je bao v Crikvenici 3408 gostov, od teh 1561 našib državljanov, 352 Čehov, 244 Avstrijcev, 6<> Madžarov, 58 Nemcev, 37 Poljakov, 22 Rumunov itd. Zdaj je v Crikvenici 1041 gostov, vštete so pa tudi kolonije, ki štejejo 600 članov, večinoma otrok. V primer] z lanskim letom število gostov letos ni mnogo manjše.
— Zanimanje za šumarski kongres. V petek 19. t. m. se prične na Sušaku Šumarski kongres, ki vlada zanj veliko zanimanje. Udeleženci bodo imeli znižano vožnjo na železnici in pamiklh. Prijaviti se je treba do 12. t. m. ta poslati 100 IXn odboru direkcije šum na Sušaku.
— Organizacijsko gibanje naših železničarje r. V nedeljo ob 14. se sestanejo v gostilni >Moser< na Zidanem mostu telegrafisti, elani UJNZB iz območja ljubljanske oblastne uprave in ljubljanske direkcij«, da ustanove svoj odsek in se pomenijo s važnih stanovskih zadevah.
— Jugoslovensko fotografsko razstavo priredi Fotoklub Ljubljana v okrilju jesenskega veiesejma od 3. do 12. septembra v Ldubljan... Opozarjamo vse poklicne fotografe in fotoamaterje, da poteče pntfavni rok za udeležbo na tej razstavi 10. t. m. Poznejše prijave bo možno upoštevati le, če bo prostor na razpolago. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj ga nemudoma za-Mfiva od Fotokluba Ljubljana, Poljanski nasip 16-1. Dolžnost vsakega jugoslovanskega fotografa, poklicnega in amaterja, je, da s čim častnejšo udeležbo pnlpomore do popolnega uspeha te prireditve.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblaćm Ln nestanovitno vreme. VčeTaj je bilo po večin' krajer naše države deževno. Najvišja temperatura ■je znašala v Skopi ju 30, v Splitu in Sarajevu 2/, v Ljubljani 22, v Zagrebu 21, v MhT-Loru 19. Davi je kazal barooae tor v
:IjuWjaii<: 762.1, temperatura je z^.ašaJa 12 stopinj.
— Tragedija živčno bolnega. V Zagrebu s* jo včeraj opoldne končal življenj9 uradnik Praštedione Ivan Holoček. Mož je bil živčno bolan in po cele noči ni moge! spati. Včeraj je stopili v sobo svojrga tasta, pograbil revolver ln se ustrelil v srce.
— V smrt, ker se je sprla s prijateljem. Na visokem hrastu pri Tuškancu v Zagrebu so našli včeraj obešeno Ružo Mi-hedčič iz Strnca pri Karlovcu. Ruža se je bila sprla s svojim prijateljem, kar jo je tako potrlo, da si je končala življenje.
— Strašen zločin. V noči od nedelje iia 7k>nedeljck je bil izvršen blizu Lovrane grozen zločin. Posiljena ta umorjena je bila 221etna Anka Vsakič 4z vasi Sv. Rok pri Lovrani. Anka je služila pri neki -od-bini v Lovrani in vsako nedeljo je hodila domov, v ponedeljek zjutraj «e je pa .-racala v službo. Tako je bdio tudi zadnjo nedeljo. Starši so jo zaman čakali in v ponedeljek zjutraj jo je šla mati laka/t v Lov-rano. Tam so Ji pa povedali, da je hčerka odšla domov. Mati je takoj slutila nesrečo, vrnila se je domov in s sosedi so odšli iskat Anko. Po dolgem iskanju so našlf v gozdu v jami njeno razmrcvarjeno trupJo. Glavo je imela razbito s kamnom, obraz in vrat razrezan z nožem, po vsem telesu so se pa poznali sledovi udarcev. Truplo je bilo pokrito z drač jem in poznalo se je na njem, da je bila Anka pred umorom posiljena. Oblasti zdaj iščejo zločince.
Iz Ljubljane
_^lj Stan Čevljarski most pri bolnici bodo prebarvali. Pri prestavljanju je barve precej trpela, p«a tudi že prej so biLi železni deli oguljeni. Zdaj barvajo ogrodje z visečega odra pod mostom. Most še vedno nima luči, čeprav so monterska dela in druga pri svetiljkah že zdavnaj končana Svetiljniki pri tem mostu imajo obliko vitlah visokih stožcev, luči so pa pritrjene v sredini višine na železobetonskih ploščicah. Zanimivo bi bilo poglavje o razsvetljavah naših mostov. Tako ima n. pr. tromosti e 20 nnolflljiiJrnT novi čevljarski most jih bo imel 14, šentpeter&kl pa nima nobene luči, le na desnem bregu t bližini mostu razsvetljuje okolico navadna električna obločnica. Zaradi tega pa seveda nu premalo razsvetljen.
—lj S pogorišča na vel esej mu so že odstranili skoraj vse požgano lesov je. Večinoma ga je vzel apneničar iz okolice Kamnika za žganje apna, saj ta les ni uporaben za hišno kurivo ter ga ljudje ne marajo, čeprav so revni. Le iz Gramozne jame je ena družina odpeljala nekaj tega kuriva z ročnim vozičkom. Prostor, kjer je stal paviljon, posipavajo z gramozom. Popravili so tudi Že ograjo, ki je tudu zgorela ob paviljonu.
—lj otroško igrišče v Tivoliju so začeli realizirati. Prostor je zmerjen in zakoličen, delavo." pa že delajo pot, ki bo obkrožala igrišče od vseh strani. Delajo delavci mestne vrtnarije, zaposlenih je okrog deset.
s— Izlet poljskih inženjeriev-železnlčar-Jev v Jugoslavijo. Nameravani prihod članov Zveze poljskih inž en je rj ev - železnica r-jev iz Poznam a se je zakasni — no poznejših dispozicijah — za poklih 24 ur, tako da prispejo v Jugoslavijo na Jesenice šele jutri ob 7. zjutraj. Gene raki a direkcija
juzoslovensirih državo* železnic, kafccr tadd obiasana direkcija v Ljubljani sta posvetili poijskim gostom vso svojo pozornost, da bi jim omogočaj čim uspešnejši ogled vseh lepot naše domovine in jim napravili bivanje med nami čim prijetnejše. Svoj prvi pose* posvetijo biseru naše Gorenjske, Vintgarju in Bledu, kamor odidejo z Jesenic ob 7.30. Na Jesenicah in v Ljubljani, kamor dospejo ob 16.30. jih sprejmejo funkciionarj.i železniške direkcije, zastopniki Udruženja jugoslovenskih naoijonalnih železničarjev in brodarjev, Udruženja m-ženjerjev in arhitektov, Kluba prijateljev Poljske, Narodfio-železnačarskega glasbenega društva Sloge m drugi. Vabijem vsi železničarji in njim naklonjeno občinstvo, da se zbero v čim več&em številu na glavnem koiodvru k prisrčnemu sprejemu bratov Poljakov!
—lj Na ribjem trza je bila davi takšna gneča, da so se do rib prerinili s težavo le kupci, tisti pa, ki samo vprašujejo po cenah, so morali, dolgo čakati, da so prišli na svoj račun.   Rib je bilo nekoliko manj kot navadno. Opaža se zlasti, da je vedno manj morskih rib ter da prodajalci, ki so jih  prodajali, zdaj  prodajajo samo rečne Davi  so  prodajali    trije  prodajlci morsko ribe. doČim jih je bilo včasih po 6. Najbolj cvete zadnje čase kupčija z uvoženimi ščukami, s katerimi se prodajalci vedno dobro založe. Cena se zdi ljudem precej primer na, 14 Din kg. Priznati je treba, če prodajalci zaslužijo kaj ali ne, da je na ribjem trgu vedno najbolj živahna kupčija, nikjer ni živilskem trgu se ljudje ne trgajo tako za živila kot tu za ribe. Vrst morskih rib ni bilo mnogo. Nikdar pa ne primanjkuje skombrov. ki so na našem trgu ena najcenejših morskih rib, velike prodajajo po 22 Din kg, male pa po 16 Din- Precej lepa zaloga je bila zobatca, ki je po 36 Din kg kot tun in je ena najboljših morskih  rib. Izmed rečnih rib je bilo precej klinov po 12 Din kg, nekaj platnic po isti ceni in >su-mov<  po 20  Din.    Slednje  ribice pridejo redko na trg, zato so jih ljudje tem bolj občudovali, manj pa kupovali, ker jih pač ne  poznajo.  Podobne  so  popolnoma morskemu somu. seveda pa samo v minijaturi. Nekaj Časa prihajajo na trg tudi že donavske postrvi, ki so baje dobre rečne ribe tn jih ljudje tudi precej kupujejo. Žabjih krakov je bilo nakupi ceno na treh tržnih mizah. Okrog njih se pa niso tako gnelli kot ob   ribah,  tradicije  izumirajo  tudi   v tem pogledu, da ljudje ne čislajo več tako žab kot včasih.
—lj Cvetličarke ob tromostju so pregnali k jubilejnemu mostu. Na nabrežju ob K resi ji so včasih prodajali cvetje samo kmečki otroci, letos je pa nastal tu kar Čez noč cvetlični trg. Prodajalcev je bilo čedalje več, kmečkim otrokom so se pridružili mestni in drugi reveži iz mesta in okolice, da je bil ta prostor zadnje čase že večji cvetlični trg od onega, ki je določen za ta namen ob jubilejnem mostu. Na prvem cvetličnem trgu je pa še dovolj prostora, zato so davi te nadebudne cvetličarje prestavil tja.
—lj Rajanje pod staro lipo na Borštnikovem trgu, katero priredi Dvorska knjižnica dne 7. avgusta od 17. dalje, bo prav zabavno. Po pripravah sodeč, bo to eia najlepših narodnih veselic. Razni ljubljanski trgovci in obrtniki so kljub splošni gospodarski krizi dragevoije pedanti za sre čolov prav lepe dobitke, kar priča, da znajo ceniti kulturno delo te knjižnice. Za dobro jed in pijaco bosta skrbela gostilničar? a Usemlk in Vrbovec. 420n
_lj Pripravljalni odbor za prireditev kongresa narodnih noš ima danes ob 16. sejo v uradnih prostorih velesejma. Opozarjamo, da na njo vabi senator g. dr. Valentin Rož.!č, zato naj se pa seje gotovo udeleže vsi vabljeni, da se razčistijo važna vprašanja o nameravani prireditvi.
Iz Trebnjega
— Novo  šolsko poslopje.   Na prošnjo krajevnega odbora Račje selo pri Trebnjem je odredilo sresko   načelstvo   Novo mesto komisijonelno  razpravo glede zidanja novega šolskega poslopja v Račjem selu in js pozvalo obe interesirani občini t. j. občino Trebnje in  Veliko Loko,    da sporazumno pricno   pogajanja    za     nakup potrebnega stavbiŠČa.    Občinski  odbor trebanjski je v svoji seji ugotovil, da je bila dvorazredna osnovna šola na Račjem selu ustanovljena z ministrskim odlokom ter, da obsega 13 vasi, in sicer Račje selo, Blato, Velika m Mala Sevnica, Vrhove, Črni potok, H ude jo, Križ, Križka reber. Mrzla Luža, Iglenik, Skovec in Gor. Podboršt. Od teh 13 vasi jih spada 9 v upravno občino Trebnje katere celokupna davčna moč znaša 140.322.36 Din, ostale 4 vasi pa v upravno občino Velika Loka z davčno močjo 94.534.81 Din. Z nakupom stavbiŠČa bo Šola na Račjem selu zgotovljena in načrti bojo razpisani v najkrajšem času. Eno je tukaj še, o čemur hočemo spregovoriti — namreč težko finančno stanje občine Trebnje —, ki da resno misliti, kje in kako dobiti potrebnih virov za zidanje nove šole. Občina Trebnje si je sezidala novo uradno poslopje za 1,800.000 Din in je najela to vsoto na 20-letno odplačilo po 153-000 Din. Iz tega je razvidno, da je občina 9 tako šibko davčne   močjo do skrajnosti zadolžena  in  da  bremena nove šole na Račjem selu ne more prevzeti sama nase. Zato je za zidavo te šole nujno potrebna pomoč banovine in države,  ki naj bi dala potrebna sredstva na razpolago občini Trebnje.   Pričakujemo   izdatne pomoči m pozdravi jamo načrt zidanja nove Šolo kot nujno, koristno in prepotrebno se v©« tukajšnji živelj.
— Poučno predavanje. V nedeljo priredi .kmetijski referent poučno predavanje n pomenu novega zakona o vinu ter važnost) škropljenja in pozne trgatve s pri četkom takoj po prvi maši v prostorih osnovne Šole. Vabljeni vsi vinogradniki in kmetovalci.
— Tudi Trebnje je lepe. V našem propagandnem članku o Trebnjem in okolici je bilo pomotoma navedeno Ludovik Bara-
ga namesto Friderik Baraga, kar s tem popravljamo.
— PeŠiilet V nedeljo priredi tukajšnje sokolsko društvo peaislet na Mirno, kjer se bo vršil javni nastop mirenskega sokolskoga društva. Odhod popoldne ob 14 uri.
Is Krasi«
— 25letnica mature. Pretekli torek so praznovali 26Metnico mature oni absolrent-j t* kranjsK« gimnazije, ki so ma'.urira*! ista 1907. Jubilanti, ki zavzemajo vsi važu a mesta, so se zbrali t Kraaju, proslave se je udeležil tudi direktor celjske gimnazije g. Anton Zupan, ki je bil njihov razrednik od pr?ega razreda do mature. Imena ude le žene ev so: Janez Obla«, župnik, dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik, dr. Lovro Sušnik, profesor, H in ko Janeka, šumarski poverjenik, Jernej Hafner, Župnik, Muha Cop, carinik, dr. Fran Dobravec, odvetnik in župan, Iran Pokoren, komisar za agrarne operacije, Ciril Pokljukar, srezki načelnik, in Josip Klopčič, župnik. Priredili so izlet t Podbrezje. Dan jim Je hitro minil v obujanju spominov na prijetna šolska leta ter vesela in zadostna doživetja t minulih 25 letih.
— V spom4ft smrti Tomaža Bat*« Je kranjska prodajalna Bat'a, ki Je sna najlepše opremi jeni h trgovin v mestu m ima vedno elegantno urejene izložbe, razstavila slike pokojnega veleinduetrtJaJea in temu primerno po načrtu poslovodje gosp AJojzVja Gogale opremila krasne Izložbena okna.
— Izredno velik nagelj. Ravnatelj po družnice  Ljubljanske kreditne banke g.
Matevži« je kupil nekje na Gorenjskem krasen nagelj, ki visi sedaj z njegovega stanovanjskega okna sredi Glavnega trga in je pravi ponos trga. Nagey je dolg cela dva metra in Je imel letos že nad 500 cvetov. Ko so mu nedavno odtrgali 80 cvetov, se skoro nič si poznalo. Nagelj, Iti Je v svoji prešemosti in košato »ti predmet občudovanja meščanov, je menda najlepši nagelj na Gorenjskem. Ob priliki prinesemo njegovo zIIko.
— Nogomet v Kranju. Program za nedeljo: SK Austria (Klagenfurt) : SK Korota m (Kranj). Ta letošnja ''ruga mednarodna tekma vzbuja v Kranju ogromno zanimanje. Kajti ravno v težkih tekmah so se Kranjčani še vedno dobro odrezali. Saj so s celovškim KAG igrali neodločeno
3 : 3, moštvo Hitrije pa se celo porazili s
4 : 3. Pri nedeljski nogometni tekmi je seveda vsekakor SK Austria favorit, saj •je ravno sedaj v odlični formi itn je letošnji prvak Koroške ter sedaj prav uspešno tekmuje v avstrijskem sa/veznem prvenstvu. Vsezakor pa se bo tudi Korotan do skrajnosti potrudil in prav gotovo je, da bo dosegel vsaj časten rezultat, če že ne uspeh. Vsekakor bo tekma nudile prvovrsten športni užitek ter bo, po zanimanju sodeč, poset publike prarv poloostevilen. Tekma prične šele ob 4>. popoldne.
Iz Novega mesta
— Divje prašiče so srečale ženske v Gorjancih, ki so brale maline. Zatopljene v svoje delo. niso v bujni gonjanski goščavi prej skoro začule šuma in šelesta, dokler pi trop divjih svinj prikrulil mimo, živali so se menda ietotako prestrašile aensa in vse je pobegnilo, drugo pred drugim. Ženske so prisopihale v dolino z napol praznimi posodami, divji prašiči pa so se spet izgubili v samotnih goščavah obširnih gozdov. Te živali je zdaj izredno mnogo v Gorjancih. Podgorski kmetje po čenjajo vse mogoče, da bi se znebili veM-kilh škodljivcev, pa vse nič ne zalete.
— Vreme se Je spremenilo. Dolgotrajnim solnonfcm dnem in vročini je sledil zdaj že dve noči zaporedoma lahek dež, ki je učvrstil ajjdo un obvaroval fižol. Polje je bilo že docela izsušeno in kmetje so obupujoče tarnali. Tuđu ozračje se je malo ohladido.
K izpremembi v opravi dravske sekcije UPU
Zakaj je poScijsfca uprava ustavite (letovanje uprave dravske sekcije
UPU
Iz Celja
—c Pevski koncert v parku. Pevski zbor celjske >Svobode< priredi Jutri ob 20.30 svoj drugil letošnji koncert v mestnem parku. Na sporedu je 14 slovenskih, hrvatskih, ruskih in slovaških pesmi. Zbor vodi znani pevovodja g. Ciril Pregelj.
_c Udeleženci   sokolske   siavnoeti v
Gornjem gradu, kil se bo vršila v nedeljo 7. t. m., naj se zaradi vožnje v nedeljo zjutraj s tovornim avtomobilom is Celja oglasijo najkasneje v soboto dopoldne v pisarni sokolske župe v Narodnem domu.
—c V celjski župniji je umrlo v juliju 36 oseb in sicer 4 v mestu, 1-8 v javni bolnici in 14 v ostalih krajih župnije. Roje nih je bilo 45 otrok, poročilo pa se je 12 parov.
—c Ten i« in nogomet. V nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričel na teniškem igrišču Atletikov pri evangeljaki cerkvi teniškil turnir med SSK Celjem in celjskimi Atletiki. SSK Celje je zadnjikrat igralo . z Atletiki z rezultatom 7:3. Istega dne ob | 17.30 pa se bo pričela na športnem igrišču pri Skalni kleti droga & v aiitik ac rjska no gometn* tekma za vstop v podsavezno ligo med SSK Celjem in Atletiki. I. kvalifikacijska tekma med obema moštvoma, ki se je vršila 34. Julija as Glaziji, se je končala neodločeno s 3 : S. Tekme bo gotovo salo zanimiva, pričakovati pa je, da se bo občinstvo t nedeljo vedlo dostojnejše nego pri prvi tekanj.
Ljubljana, 5. avgusta.
V številka 172. z dne 1. t. m. smo objavili med dnevnimi vestmi notico »Jzpre-memba v upravi dravske sekcije poštnega društva«. V notici je rečeno, da je uprava ljubljanske policije izdala društvu Udruženje poštansko telegrafsko telefonskih službenika kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija v Ljubljani naslednjo odločbo: »Ker so se pojavili vzroka za razpust rečenega društva, se ustavi njegovo delovanje. Ža začasnega upravitelja imovine omenjenega društva je postavljen Josip Jakše, poštni uradnik VIT. slcupine v Ljubljani.« Nato je našteto v norici, koliko imovine je prevzel g. Jakše.
Zadnji stavek se pa glasi takole: »Zasilni ukrep državne oblasti, kn je postavila sedanjo začasno .upravo dravske sekcije, je bil potreben vsekakor tudi zato, da se je zaščitila blagajna poštne organizacije.«
K tej notici smo prejeli iz poštnih vrst naslednje pojasnilo: Omenjena notica je stilizirana tako, da javnost ne more biti poučena, zakaj je uprava ljubljanske potici je prav za prav ustavila delovanje dravske sekcije Udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, iz zadnjega stavka bi pa kdo lahko celo sklepal." da je ustavila delovanje društva zaradi kakih malverzacij funkcionarjev dravske sekcije.
L>a bo javnost na jasnem, je treba vedeti, da je uprava policije ustavila delovanje dravske sekcije UPU samo iz naslednjih razlogov, ki jih uprava policije sama navaja v svojem odloku:
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Liubliani je z odločbo z dne 16. oktobra 1931. No. 18.180-4 vzela na znanje ustenovitev omenjene dravske sekcije Udruženja ptt. službenika kraljevine Jugo-
slavije, ker so predlagatelja verjetno dokazali, da upravičeno predstavljajo imenovano udruženje v dravski banovini. Centralna uprava v Beogradu pa glasom dopisa Udruženja ptt. službenika kraljevine Jugoslavije broj 216 z dne 30. maja 1932 ne priznava ljubljanske dravske sekcije. S to izjavo centralo dravska sekcija sicer še ni bila ukinjena, ker je že v čl. 2 začasnih pravil predvideno! da ima udruženje tudi dravsko banovinsko sekcijo, in ker začasna pravila ne pooblaščajo centralne uprave, da more banovinske sekcije ukinjati. Vendar velja po društvenem pravu načelo, da morajo podružnice, sekcije in slično obstojati le ob privoljenju ali vsaj ob tihem konsenzu osrednjega društva. E>ravska banovinska sekcija torej ne more obstojati neodvisno od osrednjega društva ali proti njegovi volji. Zato jo bo treba na osnovi paragrafa 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpustiti, ako se ne doseže soglasje s centralno upravo, ker v tem slučaju ne more več izvrševati svojega statutarnega delokroga. Do pra\omočne odločbe o razpustu tega društva pa je potrebna takojšnja ustavitev delovanja omenjenega društva.
V teh razlogih ni torej niti besedice, da se ustavlja delovanje sekcije UPU zaradi kakih nerednosti v društveni blagajni, temveč samo zaradi spora sekcije s prejšnjo centralno upravo UPU. Z ustavitvijo delovanja društva se je kajpada imovina morala izročiti nekomu v začasno upravljanje in začasni upravitelj jo ye prevzel v popolnem redu.
Kakor se zdi, je zadnji stavek v omenjeni notici pripisan v nameri, da bi kompromitiral voditelje dravske sekcije UPU, kri pa imajo, kakor se zda, mirno vest in čiste roke.
Iz našega plavalnega sporta
Pred borbo za Petrinavičev pokal — Plavalni dvoraatch Avstrija-
Jugoslavffa
SOKOL
Sokolsko društvo ▼ Stopanji vasi ima svoj javni telovadni nastop v nedeljo 7. t m. ob 16. na lesnem tekrradaiieu poleg gostilne Kregsr. Opozarjamo na to prireditev in vabimo vsa ljubljanska sokolska društva in sokotstvu naklonjeno obfiostvo, da poset i jo naše vrle Stenance.
— MI rensko sokolsko okrožje pozivlje vsa v okrožju udružena sokolska društva, da se udeleže obvezno Javama nastop« so kotekeza društva Mirna ▼ nedetfo 7. t. m. Skušnje ob pol 14., nastop ob 15. Zdravo!
Plavalni sport je v .polnem razmahu. Pretekli teden se je vtnšila borba za juniorsko državno prvenstvo v Ljubljani, ki je končala z zma<go iliri'janske juniorske ekipe, v Splitu se pa danes popoldne prične seniorsko državno prvenstvo v kopališču SK Jadrana. Kaikor smo že poročali, se bodo v Splitu borili najboljši kJliubd države, ki goje plavanje, za naslov prvaka JPS za leto 1932. in v zvezi s tem tudi za prekrasni PetrinoviČev pokal, ki ga cenijo na 60.000 Diu, ŠpLitčand pa celo zatrjujejo, da je vreden 80.000 Din.
Naslov prvaka JPS brani sphtsk« Jadran, ki si je že št kri leta po vrsti priboril prvenstvo m tuda pokal. Će ga dobi tudi letos, preide v njegovo trajno iast. Toda etos Jaidranovi izgledi niso tako povoljni, kakor prejšnja leta. V Iliriji in Viktoriji je dobil modna kondcurenta, opasno se mu približuje tudi dubrovniŠki Jug in kakor vse kaže bo pokal letos najbrž zanj izgubljen.
Znand športni ki sokolski orgatniizator ter urednik zagreb9k:h »Novosti« g. Maoano-vič je v svojem listu objavil zanimivo prognozo o izidu te borbe. Po njegovem mnenju sta najresnejša kandidata Jadran m Ilirija. Dosedanja od za naslov prvaka JPS v Ljubljani je končala tako-le:
Ilirija 45, J«ug 41, Viktorija 28, Bob m Jadran 16, Primorje 9, Građanski 3. Prv h pet, oziroma samo štrje pridejo v poš+ev ?a naslov prvaka JPS. Po Macanovičevem mnenju bi beograjski Bob v najboljšem primeru in zelo optimist«č-10 računano dosege* v skupni kvalifikaciji 58 točk. V tem upošteva že Macanovič. da br bil event*:elno prvi v \vaiterpolu, ka* je pa popolnoma izključeno.
Primorje lahko v najboljšem primeru doseže 29 točk. Jug ;t favor.t za prvo meoto v TOterpoLu, došun v p-avanju senior i ev nima izgledov. Kci tudi uma skakačev t^I-ma šatis za prvo mest>, kljub temu pa Hhko doseže 91 točk m je še vedro visoko kot.-ran kandidat. Diriji daje Macanovič 99 točk, Viktoriji 65 to?k, Jadranu pa 103 točke, kar pa mora biti celo po niegovem lastnem prepričanju samo čudež. Alaomovač mu ie namreč prisodil prvo mesto v seniorskem plavanju, prvo v \vaterpoiu obe dru^i mesti v skakanju in računal ;e tudi z di&k/a-hfikeaijo Boba v juniorskem waterpoU.
Jadranovj izgledi pa niso tako sijajni. Seniorsko plavanje jc prece odprto vprašanje in utegne biti Viktorije pred njan, V waterpolu je Jug sfguren favorit, v skokih si bo drugo mesto pribori! KSU in ne Jadran itd.
Za tekmovanja je razpisana še ceia vrsta drugih daril in pokalov. Tako je tvrdfea Ovom a litine darovala lep pokal, ki si ga pribori klub. ki je prvi v seniorskem plavanju JPS je pa razpisal lep pokal za klub, ki si pribori največ točk v štafetah. V tej disciplini vodi Ilirija z 72 tookami, vendar ima Viktorija, ki jih ima 64, več izgleda, ker ima močno seniorsko damsko skupino. Hrvoj Macanovič je razipisal tudi lepe spominske plaket*1 za zmagovalce v posameznih disefl-pMnah na 100 m. 400 m. 1500. 200 m prsno. 100 hrbtno za gospode in 100 m. 400 m, 200 metrov prsno in 100 hrbtno za dame.
•
Dne 14. t. m. se bo vršiti v Miilstadtu na Koroškem plavailni dvomateh Avstrija—Jugoslavija v moških disciplinah. Savezni tehnični referent bo sestavil naš tim šele na podlagi rezultatov splitskega tekmovanja, vendar je že gotovo, da pojdejo od Slovencev kot skakači Kordelič. T ros* in ZLherl ter plavač Wilfan. .
Neuspeh Jadronove juniorske ekipe v Ljubljani ie Splitčane strahovito deprimiral m neki lokataii parrfijot je v splitski »Novi Dobi« naipisal prave tirade o njihovi junaški borbi ter seveda ni pozabil oblatiti tlirijflns»kega kopališča in sploh vsega kar je bifo vzrok, da so Jadramoyi jumiorčki tako oogoreli. Med ćVugtai piše:
I>va dneva pred tekmovanjem so porabili plava« vseh klubov, da se privadijo na te&o vodo bazena v Ljubljani, ka je zaslovel po svoii neprijetni vodi ne samo pr nas. nego tudi po vsej Srednji Evropi..-Glede tekmovania pravi, da so se vsi pla-vaši onesvešcali (seveda Jadraoovi). water-polo z Bobom je pa Jadram izgur»il samo po zaslugi sodnika <?. Krema-rš^a Tudi jurvja ie bila nristranska ki je oškodovala samo Jadranaše. Svoja modrovanja zaHiučuje takole: S tako «labnm plasmanom Solit ni zadovoljen, toda kdor je vMel teSkeee tega tasorekeg* državnega prvenstva, kdor je
videl vse staibe ofcnlš&ne, ve, da so bdi nezasluženo poraženi. Zaman so bili vsi napori, ko je bila prvenstvena sreča proti njun in dobro vemo, kaj pomeni v vsakem spornu smola.
Da, da, hudo je kzguceti Petrircmceo; pokali
Športni dan v Zagrniti
Spored športnega dne 21. t m, T. Štafeta, start ob   9. pred Blažičem   na Toplici,, spozi Zagorje, cilj kino Triglav. II. Kolesarske medklubske dirke sa prvenstvo >Za~-savja 1932« na 78 km- Start kino Triglav Zagorje ob 9.30, cilj istotam. ETL  lek članic bazene, start ob 10. pred gostilno Gr-čar, cilj kino Triglav 100 nrt IV. Cross-countrv   na 8 km. Start   ob 10.15 Medi j a-Izlake, cilj kino Triglav Zagorje. V. Nogo-, metne tekme, a) ob 2. Juniorji, ob 3- rezerva, ob 4.30 I. moštvo. Razpits: SK Zagorje, razpisuje za 21. avgusta 1962 stafetni tež; skozi    Zagorje za ing. Losfeotov prehodni pokal, ki preide v stalno posest po trikratni  zaporedni,  oziroma petkratni  zmagi r presledkih. Proge so naslednje: 960 X 40Q X 400 X 1000 X 300 X 200. Start ob flk pred Blažičem na Taplici, tek skozi Zagorje, eilj kino Ernejc Pravico do starta anala vsi klubi na teritoriju MO Trbovlje, četudi niso vereficirairi- Za isti dan razpisuje SDK  Zagorje eross-couotry    za prvenstvo >Zasavja 1992< na 8 km dolgi progi Medrja-Izlake - Zagorje. Start ob 10.15 kopališča Medija, cilj kino Triglav Zagorje. Pravice do starta imajo vsi atleti Jogoslovije. Prw-plasirani prejme naslov >Prvak Zasavja v cro8s-country sa L 1932< m veliko srebrno kolajno,   drugi in tretji   bonaste kolajne. Prijave za staffetni tek Dan 10 sa moštvo in   za cross-oouutrj   Din 3 je poslati obenem s prijavnico najkasneje do 16, avgusta t 1. Naknadna prijava dvojna. Skupne kosilo stane Din 10, ki ga lahko posameznik naroči z vplačilom zneska. Oba teka se vršila po pravilniku JLAS. Tekmuje vsak tekmovalec na lastno, odgovornost Za morebitne nezgode ne prevzame prireditelj ni-kake odgovornosti.
Razpis velike medklubske kolesarske dirke za >Prvenstvo Zasavja 1932«, ki se vrše v nedeljo, dne 21. avgusta v Zagonu ob Savi. Spored: Glavna skupina in juni-orji imajo start in progo isto. Proga: Zagorje - Trojane - Krašnja - Domžale in obratno 78 km. Start ob 9.90 pred kino Triglav Zagorje, cilj istotam. Obrat v Domžalah pred restavracijo >Sk>karc. Nagrade: Glavna skupina. Prvo plasirani prejme naslov >Kolesarski prvak Zasavja 1932 v glavni skupini«, in veliko srebrno kolajno, drugi in tretji bronasti, črte ti in peti časovne kolajne Juniorji. Prvo plasirani prejme naslov >Kolesarski prvak Zasavja 1392 v juniorski skupinic in malo srebrno kolajno, drugi in tretji bronaste, četrti in peti časovne kolajne. Splošna določila: 1. Dirke se vršijo po pravilniku >Koturaške-ga Saveza kraljevine Jugoslavije.« Pravico do starta imajo vsi dirkači, kateri so verificirani pri KSKJ. 2. Vsi dirkači se morajo javiti pol ure pred startom pri vodstvu dirk. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in ranljivo zavore. Prireditelj ne odgovarja za škodo, ki jo dirkači med dirko povzroče. 4. Odredbam vodstva se je najstrožje pokoriti. 5. Protesti se upoštevajo 15 min. po dirki z vplačilom Din 30, ki se vrnejo, ako je protest odobren. 6. Vrstni red in oblika startanja določi vodstvo dirke. Cas starta je točno upoštevati. Dirka se ob vsakem vremena. Razglasitev rezultatov in razdelitev kolajn takoj po tekmi. 7- Prijave sprejema predsednik kluba Lavoslav Mrnuh, prijavnimi znaša Din 10. 8. Skupno kosilo ca osebo Je Din 10. Prijavo in znesek za kosilo je poslati do dne 15 avgusta na SK Zagorje.
DOBRO SE JE PRIPRAVIL
— Torej na potovanje okrog sveta se pripravljaš? Si se dobro pripravil? m
— Seveda, v 20 jezikih znam reči: >To je predrago!«
(9
fclets&vo
1fubexni
Roman.
— Imate pismo na tole ime? — je vprašala uradnika v oddelku »poštno ležeče« in mu pomolila prazno kuverto.
Uradnk, prileten gospod. jo je radovedno pogledal, vzel kuverto in prečital: »Gospa Helena Montlaur«.
Potem je pa mrmral z običajnim uradniškim glasom:
— Mathieu ... Michonet... Ne... Ma ... Mi... Marin ... Morales ... Aha...
»Gospa Helena de Montlaur... Place de ia Bourse. poste restante. Pariš.«
— Evo pisma.
Mlada žena je z drhtečo roko vzela pismo in ga spravila v žep.
— Bože moj, kaj se je zgodilo, — je pomislila. — Samo eno pismo... Zakaj pa ne cel sveženj, kakor je ob-
Strah jo je priklenil k tlom. Ko se je pa obrnila, je malo manjkalo, da ni omedlela.
Na pragu je stal njen mož in jo meril z groznim pogledom.
— Vi tu? — je mrmrala z glasan^ *ki si je zaman prizadeval biti miren.
Sakit-Hyrieix ni odgovoril. Cai-meo je imela še toliko poguma, da se Je nasmehnila, rekoč:
— Torej se vrineva skupaj, je-li? i— Stala je tik pred njim.
— Dajte mi to pismo, — je dejal srdito... Dajte mi ga brž in nikar ne poskusite kričati. Zaman bi bil tu vsak Skandal.
Zgrabil jo je za ramo in njegovi prsti so jo stisnili liki klešče.
— Ste slišali? — je nadaljeval ves is sebe od jeze. — To pismo hočem imeti!
— 2a4ite me, gospod.
— Pismo hočem imeti! — je ponovil ki pene so se mu pojavile na ustih.
— Kaj pravite? — je zajecljala Garmen.
— To pismo, to pismo vašega ljub-čka! — je ponavljal trdovratno.
— Mojega ljuočka? Mojega Ijub-Čka, ste dejali? — je vprašala tiho.
— Da! In če mi ga takoj ne izročite, ne morem jamčiti, da se ne zgodi nekaj strašnega.
Carmen je čutila, kako ji mrzel pot obliva čelo. Ta človek je bil zmožen vsega. Morda jo hoče ubiti... tu... takoj... To je čitala v njegovih očeh. Videla je, da je izgubljena. Krčevito je stiskala v roki usodno pismo... Peklo jo je na dlani.
Kaj neki je bilo v njem? Ni vedela, pač se je pa dobro zavedala, da izreče svojo smrtno obsodbo, če mu da pismo.
Skriti ga pa ni bilo mogoče. Mož ni hotel izpustiti njene rame.
Kar ii je šinila v glavo rešilna misel. Oprijela se je je kakor utopljenec bilke.
— No. gospa, dovolj dolgo že čakam! Pismo hočem imeti! — je zaroh-nel in stisnil pest.
— Kaj se vam meša, — je odgovorila Carmen. — To pismo ni moje ... m namenjeno meni.
— Hočem ga imeti!
— Evo ga. Pročitajte naslov.
In pomolila mu je pismo. Saint-Hvrienr je kar zazijal od ^resenečs tja.
— Gospa Helena de Montlaur!
— Vidite torej, da vam ne morem izročili r;        ki ni moje.
— Helena ... Helena de Montlaur!
— je jecljal.
Držal : :*mo m ro!.*j so se 'mi tresle, črke *n mu plesale Dred »črn*.
— Helena... Helena de Motrtlaar!
— je ponavlja!, kakor bi ne razumel besed, ki jih je izgovarjal.
Carmen ga je vprašujoče pogledala. Tako sta si stala nasproti oči v oči, bleda, nema, nepremična. Carmen je vzdržala njegov pogled. Čutila je, da je rešena, kajti v moževih očeh se je zalesketala iskra radosti.
Je-li mogoče?
Podlo ovadustvo ie torej lažnivo. Carmen je nedolžna. Že je hotel ženi pismo vrniti, pa se je izdala s preoči-tt, radostjo, kar je opazil. Novo sumni-čenie mu je stisnilo srce.
— Dobro. — je dejal, — če je pismo namenjeno vaši svakinji, ji ga izročim sam. Spravil je pismo v žep m se obrnil k ženi. rekoč:
— Želite, da se vrneva domov?
V.
STRELA UDARI.
— Ljubim te, — je dejala Helena.
— Ljubim te, — je dejal Ramoti.
— Ljubim te še bolj. nego sem te ljubila pred tvojim odhodom, če je to sploh mogoče.
— Jaz te pa ljubim enako, ker te nisem mogel ljubiti bolj. Čutim pa po vseh teh življrenjskih izkušnjah še večjo radost, ko te objamem.
— Dragi Ramon!
— Ah, glej, Helena, to so bile prave vice, ki sem v njpih preživel zadnji dve leti.
— Da, ljubček, da! Ah. kako sem se naplakala! In vendar sem se vsaj tolažila, a ti niti tolažbe nisi imel. V tolažbo mi je bil najin sinček, najin mati. zlati Gaston.
— O Helena, kolikokrat sem po-navijal tvoje in njegovo ime tam doli v Panami sredi bolnih hi umirajočih, omagujoč pod bremenom, ki je preveč težilo moja ramena. Toda v tolažbo mi je bila zavest, da trpim za vaju, zate in zamjj.
— Ubogi, dragi moj junak... kako te imam rada!
Gledala sta si v oči, njena glava je počivala na Ramonovi rami, molčala sta ustnice na ustnicah in pila sladkosti svoje sreče.
Tako sta često sedela tesno objeta, toda Ramon nikoli ni opazil oblačka, ki je v takih trenutkih tihe sreče za hip zasenčil čelo njegove žene. Tudi danes ga je prezrl.
Kar je zadrdrala zunaj kočija m ju zdramila iz sladke zamaknjenosti. Carmen in njen mož sta se vračala.
— Skupaj sta odšla, skupaj se vračata, — je dejal Ramon veselo, ko sta vstopila. — To je vzoren zakon.
— Kajne!  —   ie   odgovoril Saint Hyrieix; in bila bi še srečnejša, če bi nama ne bilo treba odpotovati.
— E kaj! Svet ni tako velik, kot se govori. Guvana je res daleč, vendar pa ne tako. da bi se ne mogla vrniti v Francijo.
— Upajmc. — je odgovoril Carme-nir. mož. — Toda oprostite, da odidem še pred pižino v svojo sobo, da odložim svoje papirje.
če se slepec oženi
usoda berlinskega trgovca, ki mu ie žena z .otrokom ušla k dragemu
Najbolj napete in tudi najstrašnejše romane je pisalo in še vedno piše življenje samo. Berlinski trgovec Leopoki RotschikI je bil po nesreči že z 18 leti oslepel. Kljub temu je pa ostal v svojem poklicu in posrečilo se mu je pridobiti si znatno premoženje. Med vojno je prišla v njegov dom siromašna učiteljica, da je slepemu trgovcu čitala korespondenco in knjige, pa se je zgodilo, kar se v takih primerih kaj rado zgodi, da se je namreč slepec zaljubil v dekleta in jo vzel za ženo. In kakor se v takih primerih tudi rado zgodi, je postala siromašna, skromna učiteljica kar čez noč velika dama in je začela na vse strani razmetavati denar.
Kljub temu je bil pa zakon znosen, zlasti ko se je rodil zakoncema otrok, dokler ni stopil med moža in ženo tretji, kar se v takih primerih tudi rado pripeti. Ta tretji je bil bivši jezuitski pater, ki se je prebijal skozi življenje kot učitelj tujih jezikov. Seznanil se je s slepim trgovcem, dobil je v njegovi hiši sobo in ostal je v hiši kot podnajemnik, dokler trgovčeva žena z otrokom ni pobegnila z njim v Anglijo. To je bilo med inflacijo, ki je požrla slepcu premoženje. Pred pobegom je žena moža še nečloveško mučila.
Cez nekaj mesecev se je vrnila k možu, najbrž, da bi iztisnila iz njega, kar se je še dalo iztisniti, potem je pa zopet izginila in se čez nekaj Časa znova vrnila. Ponudila je slepcu 10.000 mark, če bi ji pustil otroka, in vedla se je tako, da so vsi mislili, da je duševno bohta. Mož je bil z njenim predlogom zadovoljen in ko sta zadevo z otrokom uredila, se je odpeljala nazaj k svojemu Ijubčku v Španijo, kamor sta se bila preselila iz Anglije. Ubogi slepec je pa kmahi zahrepenel po otroku in začela se je dolga pravda za ali-mente, ločitev zakona in za otroka. To je požrlo možu še zadnje ostanke premoženja, zahtevalo je pa malone tudi njegov razum. Slednjič je bil zakon ločen in sicer tako, da je ostal otrok pri materi. Podjetna ločena žena se je takoj poročila s svojim ljubčkom.
In zdaj si že pet let prizadevajo tri nemška sodišča, nemško poslaništvo v Londonu, londonska policija in nemško zunanje ministrstvo izposlovati slepemu očetu vsaj pravico, da bi smel od časa do časa sestati s svojim otrokom. Toda vse njihovo prizadevanje je zaman. Brezsrčna žena se zna spretno izmikati, tako da ji nobenega sodnega odloka ne morejo dostaviti.
Kriza gledališč
v Budimpešti
Težka gospodarska kriza je zajela tudi gledališča in kakor po drugih večjih mestih, prede gledališčem slaba tudi v Budimpešti Pod pritiskom težkih gospodarskih razmer so ravnatelji budimpeštanskih zasebnih gledališč sklenili občutno znižati plače gledališkim igralcem. V času konjunkture v Budimpešti niso bali redki primeri, da je dobil igralec za en nastop 500 do 600 pen-go. Zdaj so pa ravnatelji zasebnih gledališč sklenili znižati gledališkim zvezdam honorar tako, da bodo dobivali največ 100 pengo za en večer.
Se bolj bodo pa prikrajšani igralci državnih gledališč, Id so na odredbo komisije za sledenje vsemu svojemu osobju z ravnatelji vred odpovedala službo, potem so pa sklenila z njimi nove pogodbe, ki so v njih nlače znižane za 30 do 40%. Ravnatelj kraljevske opere Radnav je imel doslej 36.000 peng© letne plače, odslej bo pa dobival samo 24.000.
Strahovita tragedija bede
Pariški listi poročajo o grozni tragediji bede. 66 letni uslužbenec ribarnice v Dieppe Georges Ridez je pred 10 meseci zaradi rahlega zdravja zapustil službo in kmalu je izginil iz mesta. Ker je žena sama pravila, da je odpotoval njen mož v LiHe k domačim, da bi se lečil se ljudem ni zdelo čudno, da je enkrat izginil. Nekega dne so pa sosedje gospe Ridez, ki opravlja posle hišnice, opaziti, da so okna njenega stanovanja zaprta in zastrta. Ker so bila okna zastrta tudi naslednjega dne, so se zanimali, kaj počenja žena v stanovanju. Našli so vrata odprta, o
ženi pa ni bilo duha ne sluha. Vrata njene spalnice so bila pa zaklenjena in ko so jih odprli, so zagledali grozen prizor.
Na postelji je ležal pokrit s časopisnim papirjem Georges Ridez mrtev in truplu se je poznalo, da je mož umri že pred meseci. Ves ta čas je imela žena mrtvega moža doma, sosedom je pa zatrjevala, da je odpotoval v Lille. Zakaj je to storila, bi mogla povedati samo ona, toda vse kaže, da je skočila v vodo. Ljudje so prepričani, da gre za strahovito tragedijo bede. Uboga zakonca nista imela niti toliko denarja, da bi bila žena lahko poskrbela za možev pogreb, ki tako je imela sirota skoraj 10 mesecev doma moževo truplo.
Verski pokret v Rusiji
Monakovski list »Gral« pri občuje članek kneza Obolenskega o verskem pokretu v Rusiji. Tajne verske organizacije se ustainavbajo zlasti na Kavkazu in ob Črnem morju. Vladni krogi to vedo, so pa brez moči, kajti v kavkaskih gorah je težko izslediti dobro skrite organizacije. Mladi inženjerji, delavci in komunistična omladina že dolgo hodijo na Kavkaz na počitnice in nihče ne more tem letoviščarjem braniti, da bi ne preživeli počitnic ob morju ah v gorah. Boljševiki vedo, da so kolektivna gospodarstva na Kavkazu, ki jih je zelo mnogo, močno podobna po svojem ustroju in načinu življenja verskim združbam, sektam in celo samostanom. Na zunaj je pa vse tako normalno, da je težko najti razlog za preganjanje.
Povratek k veri, ki zavzema med prebivalstvom Rusije vedno večji obseg, se pa ne omejuje samo na starejše ljudi, temveč še posebno na mlado pokolenje. Neki ruski duhovnik je izjavil, da zanimata zdaj ruski narod sa-
mo dva problema in sicer kruh in bog. Čeprav je strogo prepovedano govoriti o veri ali delati za njo propagando, se govori o veri povsod, kjer se sestajajo ljudje. Posebno veliko je zanimanje za vero med ženskami. Tajne verske organizacije, tako zvana viteška bratstva, ki jih je začela ustanavljati nedavno ruska mladina, se hitro širijo.
Albertova dvorana v Londonu
Komaj je leta 1861 umrl princ Albert, iskreno ljubljeni soprog angleške kraljice Viktorije, je nesrečna vdova skrbela v prvi vrsti za počastitev njegovega spomina. Naročila je Helpsu, naj izda zbirko prinčevih govorov, ki so izšli v debelem zvezku že 1. 1862. Potem je naročila Greyu, naj opiše prinčeva mlada leta in uvod je napisala sama, Martinu je pa naročila, naj napiše izčrpen prinčev životopis. Toda vse to ji ni zadostovalo. Sama je zgradila z ogromnimi stroški možu in sebi krasen mavzolej in izrazila željo, naj postavljajo po vsej Angliji pokojnemu spomenike. Sama je potovala po deželi in prisostvovala odkritju spomenikov. Pa tudi s tem še ni bila zadovoljna, šlo ji je za počastitev moževega spomina v Londonu samem. Razmišljala je, aU bi mu postavila spomenik ali pa zgradila dobrodelen zavod z njegovim imenom. Kraljici bi bil ljubši granitni obelisk, toda v Angliji za monolit ni bi i o potrebnega granita in zato se je Viktorija odločila zgraditi spominsko dvorano s prinčevim kipom.
Izkazalo se je pa, da je bilo v ta namen vpisanih samo 60.000 funtov, kar je bila šele polovica potrebnega denarja. Sčasoma so nabrali še 10.000 funtov, a parlament je prispeval 50.000. Pozneje je bila ustanovljena delniška družba, da bi zgradila Albertovo dvorano. Temeljni kamen so položili že 1. 1864 na kraju, ki ga je bila določila kraljica sama, toda delo se je zelo zavleklo, ker je morala kraljica odobriti vse račune in načrte. Kiparji so napravili za spomenik 170 osnutkov in šele čez 7 let je bil spomenik odkrit. Toda popolnoma dovršen tudi še takrat ni bil, ker so minila še štiri leta, predno so postavili srednjo postavo pod zvezdni baldahin. Tako je nastala največja londonska koncertna dvorana (Royal Albert Hali), kjer je prostora za 8000 ljudi in ki je veljala 200.000 funtov šterfingov.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmafizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Jose-f ove« vođe. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
V pekarni.
Dama: Vaši roglički so pa Čudovito majhni. Celega lahko poiozim v usta.
Pek: To vam rad verjamem, gospa, toda krivi niso naši roglički.
Prava sreča.
— Sem najsrečnejša žena na svetu. Vzela sem moža, ki sem ga sama hotela.
— To ni nič posebnega. Pravo srečo najde žena samo takrat, če vzame moža, ki ga je hotela vzeti druga.
00
Kako se veselim noći
ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, Id sem ga kupil pri tvrdkl
Franc Jager
Telefon 20-42        tapetnik. Sv. Petra nasip št. 29.
ŠPEDICIJA TURK
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi- Revizija
Sravilnega zaraćunavinja carine   po njej eklariranega   blaga   in   vse informacije brezplačno. Telefon Interurban štev. 2157.
LJUBLJANA Masaxy-kova c 9 (nasproti carinarnici) prevzema
PREVAŽANJE
vsakovrstnega olaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs. uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri ln sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev 2157.
Ii nu&arna
Telet. 2490
Izvršuje enobarvne ne klišeje, antotipije, navaden tat flnejil pero risih, slikali tat Hi  fotografijah sa
en-
klišeje sa , klišeje po
fDffolkf)
►  Ljtt-bljana, Sv. Petra nasip št. 23
mM ali og1asi<
tr- Plača mo lahko tndt v znamkaK. t — Na wara&anja bres xr -   KafrnanšH a^lnm IM» S«
Vsaka
Sa odgovor
GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »slager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Viktorla palače) in Maribor, Slovenska □lica 18. 70-T
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
novozgrajena, z vrtom in sado-nosnikom, v lepem in zdravem kraju v Sevnici ob Savi, 5 minut od kolodvora, ugodno naprodaj. Posebno priporočljivo sa upokojence. Pojasnila daje Josip Mere, restavracija, Sevnica (kolodvor). 3036
SLUŽBE
FRIZERSKA VAJENKA pridna ln poštena, ki je bila ie 8 mesecev v poslu, išče mesto, kjer bi se izučila. — Ivanka Benedik, TrHč-SIap 86. . 3032
ZA BEOGRAD IN SRBIJO išče resen zastopnik zastopstvo proti plaći in proviziji. Na razpolago reference slovenskih tvrdk. Ponudbe na naslov: Mar-kovic, Riga Fera 5, Beograd,
3033
ZGOVORNEMU MLADENIČU nudim začasno lep zaslužek. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3040
SOBARICO IN KUHARICO
perfektni, z dobrimi spričevali, iščemo za Beograd. Ponudbe na naslov: Dr. M., vila »Pintar«, Bled. 3031
PRAZNO SOBO separirano,  s stopnišča, pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča oddam. — Tavčarjeva ulica 11 T, levo. 3041
DVA LOKALA za trgovino ali pisarno odda D. Rovsek, Kolodvorska ulica št. 35. 81/T
TRI LOKALE s trgovsko opremo in trisobno stanovanje s pritiklinami, vodovodom in elektriko, primerno tudi za pisarno, oddam s 1. avgustom t. i. Dopise na naslov: Simerl Josip, Šoštanj. 3035
PAZ1NO
PRVOVRSTNE MELONE vagonske  pošiljke, razpošilja po najnižji dnevni ceni: Rudolf Ehrenfreund i sin, Osijek. Telefon št. 210. Brzojavi: Rud-
8039
PLANINSKE BRUSNICE
(Preiselbeeren) v vsaki količini dobavlja Franc Le&kovšek, trgovec, Mozirje. 3037
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14.
72/T
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka tulca 4 (nasproti operi).
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni
dr. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6
56/T
Malino v ec
naraven, 15.— Din kg — se dobi: Sv. Petra cesta 83 (dvorišče). 2939
WRV£
ODPRT »FORD« AVTO in »Wanderer« limuzino, malo rabljena osebna voza, najnovejše tipe, ugodno prodam. — Namesto denarja sprejmem tudi dobro vino, zidno opeko, hranimo knjižico itd. — Ant. Roječ, Stična. 3038
»INDIAN«
štiricilinderski, s prikolico in vsemi pritiklinami, vozen 2500 kilometrov, pod zelo ugodnimi pogoji prodam proti gotovini. Vprašati v parfum eri ji Belle Dame, Zagreb, Preobraženska br. 1. 3034
'MM
NJE ZAVES. PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTTSKANJE > BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
RESTAVRANT — PENSION
„TRIGLAV"
ALEKSANDROVO, OTOK KRK
Ob pristani z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50.— Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. — Vse informacije daje lastnik IVAN FRANOLIC. 2752
— Za upravo In
asi Usta: Oton Chrlstof. — Val s Ljubljani.