SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden megec 1 gld. 10 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol lata 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila linserate) vsprejema upravniStvo {in ekspedieija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. OO. V Ljubljani, v soboto 20. aprila 1895. Letni li XXIII Potresi. Učenjaki navajajo tri glavne uzroke potresov in po teh vzrokih razločujejo tudi tri vrste potresov. Kot prvi vzrok navajajo vodo, katera polagoma izdolbe podzemeljske jame in dupline, katere se sesujejo in tako provzroče potres. Taki potresi se vršd tudi v krajih, kjer rudokopi izpodkopljejo zemljo, ki se večkrat usede in udere z velikim ropotom. Taki potresi so vedno lokalni ali krajevni in se ne raztezajo na obsežno ozemlje. Druge vrste potresi so v zvezi z delovanjem ognjenikov. Take potrese provzročajo navzgor prodirajoči plini, sopari in izmeti raztopliemh tvarin. Kedar te sile dobč izhod, potem ponehajo potresi. V vulkanskih deželah taki lokalni potresi redno naznanjajo izbruh in izmet ognienikov. Takozvani tektonski potresi pa po trditvi geologov nastajajo, ker se zemlja polagoma ohlaja in stiska. Vsled tega krčenja iti stiskanja zemlja poka v notranjem ter se n-sedft, in to provzroča potrese. Te vrste potresi so navadno najhujši, ker jih navadno spremljajo tudi vulkanski. V starih časih in tudi poznejša stoletja so ljudje ob nenavadnih potresih mislili, da se svet podira v razvaline, in tudi sicer najpogumnejši so se tresli strahu. Po zgodovini so se potresi navadno vršili na jesen, zimo in pomlad, redkeje na poletje. Statistika o potresih je še jako nepopolna in vse hipoteze v vzrokih potresov so dvomljive, z neovržnimi dokazi še ne podprte, kajti potresi so izmej najstarejših naravnih prikaznij vršečih se pod zemljo. Mnogokrat se vrše potresi pod morjem ; take potrese čutijo mornarji na širokem morji, ki kipi in vre v vrtincih. V obče so potresi na zemlji vedno, a ne čutijo se povsod. Jeden najhujših je bil 1. novembra 1755 v Lisabouu na Portugalskem, stresal je dvanajstino zemeljske površine. Lisabon je bil tedaj cvetoče in bogato mesto z 41 cerkvami in mnogimi palačami, katerih največja je bila takozvana arabska. Dne 1. novembra 1755 je bilo jasno nebo, solnce je prijazno sijalo, zrak je bil miren in čist brez vetriča. Ljudje so bili večinoma v cerkvah, kar prične okoli 10. ure grmeti po ulicah, nato močan sunljej in valovito zibanje zemlje, mejtem s strašnim ropotom grme cerkve, palače, hiše in koče na tisoče ljudij, katere žive pokopljejo razvaline. Nobeno pero ne more opisati strahu in krika prebivalstva, ki je zmedeno dirjalo po trgih pod milo nebo ali pa v poslopja, ki so ostala še cela. Prvi sunek je popolnem razrušil kraljevo palačo in krasni jezuitski kolegij, čegar prebivalci so bili mrtvi do zadnjega. Na tisoče ljudij, koprnečih na trgih in ulicah je pobila opeka, tramovje in zidovje. Ker ni bilo mogoče hitro odnašati podrtin in groblja, umirali N so mnogi žeje, lakote in strahu pod razvalinami. Nesreča je bila tem večja, ker je reka Tajo narasla v hipu za 40 čevljev in preplavila mesto. Pogrezali so se nasipi z ljudmi, ki so ondi iskali rešitve. Ko je voda upala, štrlele so iz valovja skale, katerih pred potresom ni bilo videti. Ob jednem je nastal divji vrtinec, ki je vzdignil črne oblake prahu in zatemnil dnevno svetlobo. Ljudje so trepetali groze, češ, da se bliža sodni dan. Drugi hujši sunljej je trajal več minut ter zibal še stoječa poslopja, kakor vihar vrhove dreves. Pri tretjem sunku se liudje niso mogli vzdržati na nogah in so popadali na tla. Da je bila nesreča polna, začelo je deževati, mesto pa goreti. Osem dnij je ogenj divjal po razrušenem mestu. Okoli 40.000 ljudij je bilo ubitih in jih je umrlo vsled strahu, lakote in mraza. Od vseh nesreč je potres najhujši, ker pride nenadoma. Niti voda, niti ogenj nista tako strašna, ker se ljudje vsaj navadno lahko še rešijo. Grozovit potres je bil 1. 1707 na Japonskem, koder je utonilo do sto tisoč ljudij. Najpogostejši potresi so na zapadni strani Južne Amerike, v Južni Italiji in na grških otokib. Posebno huda potresa sta bila 1. ,1881 in 1888 na otoku Iskiji ob napolitanskem zalivu. Prvi sunek 4. marca 1881 je razrušil četrtino hiš mesta Casamieciola na imenovanem otoku ; še hujši je bil ondi potres 28. julija 1883. ki je razrušil vse mesto m več selišč v okolici. Hiš se je zrušila 22"8, ljudil je bilo mrtvih 2500. L. 1812 je bil potres v mestu Karakas v Venezueli na severnem obrežju Južne Amerike; po-končanih je bilo 20.000 oseb. V Ekvadorju tudi v Južni Ameriki je 16. avgusta 1868 leta bilo usmr-tenih do 70.000 ljudij. Dne 18. aprila je bil potres na Rodosu, 28. sušca 1871 in 7. julija 1873 v državi Cile, 11. aprila na Kitajskem, 30. dec. v San Salvadorju, 28. sept. v Gvatemali, 1877 v državi Peru, od 1. do 20. nov. 1880 v Zagrebu itd. Proti potr«su je mogoča le božja pomoč, kot varstvo pripravno zidana poslopja. Znani metereolog Rudolf Palb je s svojo teorijo le slučajno pogodil nekaj naravnih prikaznij, toda možje, o katerih se trdi, da so učeujaki v tej stroki, se doslej še uiso poprijeli njegovega nauka. Vprašamo le, zakaj ta sloviti Falb ni preje napovedal potresa ? Zato svetujemo, naj nihče ne veruje takim prerokom, ki le uznemirjajo prebivalstvo. —k. Šibe potresa reši nas Gospod? (Dalje). Odredbe knezoškofijstva ljubljanskega vsled škode po potresu. Prevzvišeno knezoškofijstvo izdalo je nastopni ukaz: Št. 1085. Častnim župnim uradom ljubljanske škofije. Dodatno k tukajšnjemu ukazu z dne 15. t. m. št. 1039 (razglašenem tudi v .Slovencu" z dne 16. t. m. št. 86), ki je veljal za celo škofijo, in z ozirom na mnogostranska povpraševanja dovoljujem s tem izrecno za vse tiste župnije, kjer je potres poškodoval cerkvene stavbe, pa tudi za tiste kraje, kjer se vsled strahu pred potresom boje ljudje v cerkev k službi božji, da se sme sv. maša opravljati na primerno ozaljšanem altarju pod milim nebom, ali še boljše v kaki kapelici ali pri kakem znamenju, ali pa tudi v kakem šotoru, nalašč za to napravljenem, kar velja tudi o očitni službi božji sploh. Dalje dovoljujem, da se ondi, k|er se čuti potreba, prenese presveto Rešnje Telo ali v zakristijo ali na kak drug varen in dostojen kraj. Konečno dovoljujem, da se smejo s i 1 n a d e 1 a in popravila, ki so nujno potrebna zlasti pri zgradbah inposlopjihvsled škode po potresu, opravljati tudi ob nedeljah in zapovedanih praznikih, vendar pa močno želim, da se delavci, če je le mogoče, udeleže vsaj daritve s v. maše. Knezoškofijstvo ljubljansko dne 20. aprila 1895. Jakob, knezoškof. Minula noč je kazala Ljubljano v vsej žalostni podobi. Večina ljudij je bivala še zunaj poslopij, katera so včeraj pričeli po vsem mestu podpirati z oporami. Celo noč pa je neprestano hudo deževalo, tako da šotori, pod katerimi je ljudstvo prenočevalo, niso mogli varovati ljudij pred dežjem. V srce je bolelo človeka, ako je hodil sinoči memo teh nočnih ležišč, in slišal iz njih kričanje otrok, ječanje bo-lehnib, vzlasti starih ljudij. Danes zjutraj je bilo ljudstvo že precej mirno, kar razburi ljudi prav močan sunec ob 9. uri 20 minut, kateremu so sledili še drugi manjši, čutil se je ta sunec vzlasti po višjih nadstropjih. Bil je tako močan, da so ljudje zbežali iz hiš na ulice. Vendar ni napravil posebne škode, padlo je iz porušenih hiš nekaj dimnikov in opeke. Tudi prejšnje razpoke so tu in tam bolj zarežale. Kakor smo včeraj poročali je do sedaj nad 200 hiš preiskovanih. — Škoda se kaže veduo večja. Marsikatera hiša, katera na zunai ne kaže nikake poškodbe, je znotraj popolnoma razdejana. Pri hišah št. 1 in 2 na Zabjeku, št. 1 v Merosodnih ulicah in št. 1 v Slonovih ulicah se je vsaki trenotek bati, — da se popolnoma zrušijo. Magistrat je naprosil pijonirje, da so vse potrebno glede varnosti ukrenili. — Domačih delavcev vedno bolj primaujkuje. Vozite počasi! Dasiravno so že včeraj mestni redarji in tukajšnji dnevniki opozarjali, naj izvoščeki in mesarji vozijo počasi po mestu, vendar vozniki ne poslušajo tega opomina. V imenu zbeganega ljudstva prosimo, da ne kršijo te prepovedi. Frančiškanska cerkev je sicer jako, a vendar ne nevarno poškodovana. Slike so uničene, za fasadjo sta dve veliki razpoki, ker se je utrgala ledna vez. Orgije se niso sesule kakor se je govorilo, le jedna piščal je odletela. Na velikem oltarju je jedni podobi odpadla roka, a po cerkvi so zrušeni skoraj vsi okraski. S stolpa je padel angelj, najbolj je poškodovana streha. Samostan je hudo razdejan, popokali so oboki nad stopnjicami, knjižnico in prvo nadstropje bode treba popolnoma podreti. Gg. frančiškani prebivajo vsi skupaj v baraki na vrtu. Ker se sunljeji še ponavljajo in je ljudstvo zelo razburjeno, bati se je, da bi se v cerkvi vsled panike ne primerila nesreča. Radi tega bodo za frančiškansko župnijo jutri svete maše v Zvezdi vsako uro od pete do enajste ure. V Šiški bo ob 8. sv. maša, na Rožniku ob 9. uri. Zelo pohvalno moramo omenjati naših vrlih gasilcev. Kamor se ne upajo ne krovci ne te- r- 9/ l/ /j/ /CSV sarji — gredo gasilci. Pobrali ho že veliko na pol razrušenih dimnikov raz streh. Včeraj se je pričela deliti podpora presv. cesarja. Kot najmanjši znesek se je določil 10 gld. Razdelitev je trajala pozno v noč. Razdelili so okroglih 4000 gld. _ Prenočišča za deložirance. Na I. mestni petrazrednici je bilo danes v jutro prostora še za 100 oseb ; na drugi mestni za ravno toliko. Na dekliški šoli razpolagajo še s prostorom za 80 oseb. Na razpolaganje je tudi telovadnica v Marija-nišču. Oglašati se je pri ravnateljstvu Marijanišča, katero je omenjeni prostor dalo iz prijaznosti na razpolagauje. Deželni uradi. Ker je deželni dvorec zlasti v II. nadstropju hudo poškodovan, preselijo se deželni uradi začasno v administrativno poslopje nove bolnišnice. Deželna plačilnica ostane v starih prostorih. Varnostne naprave pri poštnem poslopju so izvršene. Magistrat je zaukazal narediti veliko barako, v katero se bode shranilo pobištvo deložiranih družin. — Baraka bo zastražeua. Tobačna tovarna trpela je mnogo vsled potresa. Administracijsko poslopje je zelo razpočeno, tako da mora vodstvo tovarne prenočevati v baraki na vrtu. Skoro vse stopnice so zelo omajane in so je morali podpreti. Stropi v 1. in 2. nadstropju so precej poškodovani in je posebno v 2. glavnem poslopju vse polno ometa po mizah. Veliki dimnik raz-počil se je na sredi in tako zvani „Dampfungs-Locale" je zelo razdejan. Danes ogledala si bode komisija in kakor se misli, pričelo se bode v ponedeljek vsaj deloma zopet delo. Za te dni dobili so danes moški po 70 kr. in ženske po 40 kr. Pomanjkanje lesa za barake. Došli pijonirji, ki bodo uporabljali se v našem mestu pri poškodbi poslopij, imeli bodo zlasti postavljati lesene barake. A lesa ni dovel) dobiti. Dolenjska in Notranjska ga sicer mnogo premoreta: ker pa bi razni trgovci v Trstu in drugod izkoriščali nezgodo, ki je zadela Ljubljano, bilo bi umestno, obrniti se neposredno na znane domače trgovce in posestnike, ki imajo na razpolago več lesa za take svrhe, s čemur bi se blago dalo dobiti za primerno nizke cene. A sila je velika, in neugodno vreme jo še povečava, vsled tega je treba požuriti se, da se odpomore prebivalstvu, ki je brez strehe in stanovanja I Razdelitev podpor pričela se je po v to svrho določeni komisiji deloma že včeraj in se bode odslej vsak dan nadaljevala pri plačilnem uradu na Bregu. __ Pomanjkanje delavcev inzidarjev. V hišah, koder komisije še niso ogledale prouzro-čenih poškodb, hišni gospodarji ali obrtniki niso upravičeni nujnih varnostnih naprav izvrševati ali naročati. Nasprotno pa je gospodarjem, koder je komisija že poslovala, dolžnost, vestno izvrševati zaukazana dela, ki jih je dotični g. inženir odredil. — Ker se morajo taka dela sedaj v več hišah za-jedno izvršiti, čuti se po mestu že sedaj obilo po-man|kanje na delavskih močeh, in stavbinski mojstri so v prvi vrsti v veliki zadregi, kako bi si pomagali. Umestno je torej, da so se merodajni faktorji obrnili po primerni poti s pozivom na delavske sloje na deželo ali zunaj dežele, da se temu zdaj občut nemu pomanjkanju pride v okom, kajti mnogo je hiš, ki so nujne poprave pri razpokah sten in obokov v raznih delih poslopij potrebne. Podpore. Visoki deželni odbor dovolil je v današnji seji vsled potresa prizadetemu ljubljanskemu mestu 10.000 gld. Za prizadete na deželi določila se bode še posebna svota. Trboveljska premogokopna družba je darovala 300 gld. — C. kr. finančno ministerstvo je tukajšnjemu predsedništvu finančne direkcije nakazalo 25.000 gld. v podporo ponesrečenih. Dunaj, 19. aprila. Zagrebški mestni svet daroval je 600 gld. za ljubljanske nesrečnike. Dunaj, 19. aprila. Tukaj se je danes vršil po kranjskih rojakih sklican shod, ki je sklenil de- lovati za nabiranje podpore ponesrečencev po potresa. Sklicatelj shoda Endlicber je s slava-klici na cesarja izrazil zahvalo, da se je cesar prvi spomnil svojih ponesrečenih podložnikov. Suklje je slikal potrebo ponesrečencev, ki je večja, kakor se kaže na prvi pogled in ki zahteva, da država urno pomaga. Grof Hohenwart je obljubil, da pristopi v odsek za nabiranje darov. Na shodu so precej nabrali 203 gld. 50 gl. je darovalo slovensko pevsko društvo. Dunaj, 20. aprila. Mestni svet v Cerno-vicah sklenil je poslati po ondotnej vladi 300 gld. za ljubljanske nesrečnike. Dunaj, 20. aprila. Dunajsko moško pevsko društvo darovalo je ponesrečencem po potresu v Ljubljani 100 gld. Danes zjutraj je prišel predsednik društva »rudečega križa", grof Falkenhayn v Ljubljano. Dunaj, 19. aprila. Geolog dr. Suess poslal je na Dunaj sledečo brzojavko: Kakor se razvidi iz sedanjih preiskavanj na ljubljanskih poslopjih, zamore se imenovati glavni sunljaj transversalni potres z jako močnim vertikalnim sunkom. Smer potresu je bila proti severozahodu. Svet na mehkih tleh je trpel mnoge več kakor na trdib. Iz Motnika: Ob 11 Vt uri v no& Velike noči stresne se pri nas tako močno, da ljudje vsi zbegani hitijo na plan, misleč, da se bliža konec sveta. Za prvim najmočnejšim, najdelj trajajočim sunljejem sledijo trije man|ši, vendar tolikanj močni in strašljivi, da tudi še ostale od prvega sunljeja pod nočno odejo primorajo zaspančevo lenobo prepoditi. Komaj se nekoliko potolaži prvi strah, ko z novega sledijo močni potresi ob 1, 17», 4, 41/,, in 5'/a uri. Med temi močnejimi sunljeji se vrstijo slabeji, tako, da je do 6 ure zjutraj naštel neki tukajšnji opazovalec 43 sunljejev. Pred in po jutranjem duhovnem opravilu velikega ponedeljka čulo se je le pripovedovati o strašni noči. Ves dan slišalo se je podzemeljsko zamolklo bobnenje in tudi med dnevom se je marsikdaj še streslo, da smo se silno bali noči. Hvala Bogu, da se ni pripetila kaka večja nesreča. Zidovje je semtrtje močno razdrapano, posebno v farni in podružnii cerkvi, vendar upamo, da trpela je bolj ometava in beljež, nego notranie zidovje. Da bi nam bilo vsaj dalje prizanešeno, zato kličemo k svojemu vstalemu nebeškemu Sredniku: Šibe potresa, reši nas o Gospod I Danes v sredo še večkrat med dnevom čutimo rahle stresleje, ki navadno prihajajo od juga do severa. Dasi smo krog in krog obdani z visokimi hribi, vendar ti skalnati mogočnjaki se z nami prstenimi pritlikavci tresejo kot trst ob rahlem vetriču. Tunjice, 18. aprila. Grozni potres 14. t. m. je bil silen okolu polu polnoči, trajajoč s kratkim prenehljejem kakih 5 minut. Prestrašeni ljudje so bežali na piano, otroci jokajoči stali so z odraščenimi pod milim nebom. Pred polnočjo se je ponovil silni potres in padati so začeli zidovi, oboki in dimniki v nekaterih hišah. Potresi so se ponavljali do četrtka, toda redkejše in ne s tako silo. Pred potresom se je videla neka svitloba po nižavah proti Ljubljani, Loki in Kranju. Po potresu je pritekla belkasta voda Tunjica izpod gora. — Tunjiška cerkev ni prehudo trpela, le razpoke so se pokazale na obokih in v mali kuplici. Iz Gorice, 18. aprila. Osupnjeni čitamo v cenjenem „Slovencu", kako občutljivo je obiskal dobri Bog belo Ljubljano in več druzih krajev mile nam domovine. S čutilom srčne hvaležnosti sklepamo roke v molitvi in hvalimo božjo previdnost, ker je tepla Velikonočno noč Goriško bolj prizanesljivo, nego druge kraje s šibo potresa. Krog ll1/*. uri zbudil nas je prvi najsilnejši, najdolgotrajnejši sun-ljej. Bliskoma bilo je vse mesto po koncu. Mlado in staro hitelo je na prosto, na ulice, trge, na varen kraj. — Pred polnočjo treslo je še dvakrat, po polnoči še ob 4V, uri in zadnjikrat ob 7. uri. Vendar čuli so se vmes manjši sunljeji in podzemsko bu-čanje in vršenje. Strah je vrgel marsikoga v omed-levico. Zdravniki, lekarničarji imeli so kaj opraviti. — Smer potresa je bila od jugozapada proti severovzhodu. — O škodi nimamo veliko poročati. Samostan oo. frančiškanov je v Gorici najbolj prizadet. Tu i tam letel je omet raz zidov in sten, sesul se kak strop, podrli so se menda 3 dimniki in sem ter tja je zazijala kaka razpoklina v zidovju starej ših poslopij. Človeških žrtev v Gorici in na Goriškem, kolikor nam je dosedaj znano, ni bilo nikakih. — Po vsem Goriškem je treslo. Nekod so čuli več nekod manj tresljejev. Vsa poročila se vjemajo v tem, da je bil prvi sunljej najmočnejši. — Skoda v primeri z ljubljanskim razdejanjem, je imenovati neznatna. — Nepopisljiv strah je zavladal r vseh slo-jevih Goričanov Po Gorici je šla od ust do ust govorica: prihodnjo noč ob 11. uri bo še večji potres. Zato se mnogo Goričanov ni upalo spati. Pre-čuli so noč na prostem. — A tudi dobrih posledic potresa imamo zabeležiti. Šiba potresa je učila ljudi moliti. Pri zjutranji in popoludanski službi božji so bile cerkve polne. Celo pri sv. Ignaciju je bila cerkev polna, kljubu pustnej dirki, katero so priredili noroglavi Goričani. Iz S o r e 19. aprila. Ker Vam od vseh krajev poročila dohajajo o groznem potresu dn£ 14. aprila po noči, ko je bila ura 17 minut čez 11, naj mi ne zaostanemo. Da je bilo vse zbegano, da je vse hitelo izpod strehe na prosto, se je godilo tudi pri nas, kakor povsod. Kaj pa z novo cerkvijo, bi znalo mikati poizvedeti katerega častitih Slovenčevih bralcev ? Hvala Bogu in sv. Štefanu, našemu patronu I cerkev je nepoškodovana, župuišče malo, bolj pa šola, v katero ne upamo otrok klicati, dokler se ne pregleda in popravi. Da bi se bilo kaj ljudi ali živine ponesrečilo, se ne sliši, pač pa je nekaj poslopij močno poškodovanih, zlasti slabo zidani hlevi. Pomirili se še do zdaj nismo, ker se tudi zemlja še ni; iz početka so se sunci pogosto oglašali, zdaj bolj redko; včeraj proti večeru ob 5'/» se je čutilo, danes zjutraj ob 51/l zopet, torej ravno čez 12 ur. Od Fare pri Kostelu: Ker se čuje toliko nesreč, vznemirjenja in strahu, katerega 80 ljudje prebili o zadnjem groznem potresu vršečem se v noči velikonočne nedelje, naj omenim iz našega kraja nekaj bolj veselih novic. Potres se je čutil pri nas okoli pol dvanajste ure trajajoč skoraj jedno minuto; prej se je že čulo votlo bobnenje, vršenje in šumenje združeno z močno burjo, ki je ono noč pihala in tulila. Kmalu po prvem potresu, ki je bil najmočnejši, najsilnejši in najdolgotrajnejši, čutil se je drugi sunljej, okoli dvanajste ure tretji in okoli 7»5 četrti, ki pa niso bili jaki. Hvala Bogu, da potres pri nas ni naredil najmanjše škode niti zapustil kakega nasledka, razun malo strahu, katerega so ljudje ono noč vžili. Po prvem sunku so ljudje sem in tie vstajali in luč prižigali, mnogi so tako trdo spali, da guganja in zibanja še čutili niso in še le drugi dan so zvedeli, da je bil po noči potres. Kakor je do sedaj znano, niso kraji ob Kolpi popolnoma nič prizadeti niti na kranjski niti na hrvatski strani, tudi iz kočevskih krajev ni čuti nikakih nesreč. Hvala Bogu, da smo obvarovani bili od šibe potresa, obžalujemo pa one, koje je ta šiba udarila. Dobrava pri Kropi. Čakal sem par dni s svojim poročilom, da se prepričam, kako je bilo drugod ob teh strašnih dneh. Izprevidel sem, da po poročilih dosedanjih ni bilo skoro nikjer v naši de-kaniji tako hudo, kot pri nas. Ob ll1/« se je grozovito streslo župnišče. Iz postelje skočim med vrata, boječ se, da se strop nad mano ne vdere. V tem hipu pa zagrmi nad menoj, da preplašen hitim v pritličje; mislil sem, da se je odtrgal kos župnišča. S strahom se napravim za silo in ko vzrem velike razpoke po vsih sobah, prosil sem gostoljubne strehe pri sosedu. Naše župnišče je namreč še iz blaženih časov „01imu in po vrhu še brez pravega temelja. Zupna cerkev ima tri velike razpoke. Tudi šola je poškodovana. Ni čuda, da si župuik in učitelj nista upala prenočiti v svoji stanovanjih. Železniški čuvaj mi je pravil danes, da je v oni usodni noči obho-jeval železniški tir. Naenkrat zasliši grozno bučanje kakor prihajajočega vlaka in kar v bližnji jarek poskoči. Strašna je bila ta noč in Bog nas varuj enake! Pri nas se sunki ponavljajo še vsak dan, le da so veliko krajši in rahlejši. Iz Vodic. Ko sem Vaše dopise gledč potresa prebral, odločil sem se, da Vam naznanim, kako se je v Vodicah potresalo, hujše kakor drugje. Menili smo, da nam je potres mnogo škode napravil, pa škodo smo še premalo cenili. Po natančnem preiz-kovanju se je spoznalo, da je samo v Vodicah 30 hiš razsutih. Toda koliko jih je še v drugih vaseh n. pr. v Polju, in na Skaručini. Toda še druga hujša nezgoda nas je doletela. Naša župnijska cerkev, katera je bila ravno te praznike zopet olepšana s krasnimi svetilnicami, ne bo več za rabo, morala bo nova biti. Pa ni le cerkev trpela toliko škode, tudi lepo župnišče je tako poškodovano, da ni moč v njem stanovati in blagi gospod župnik mora sedaj za Bog v4 koliko časa pod tujo streho bivati. Tudi poslopje duhovnega pomočnika in šola sta zelo pokončani. Malo je hiš, katere ne bi bile zelo razpokane. Kamorkoli se človek ozre, povsodi je zdihovanje in to-ženje. In temu se ni čuditi, saj je vzrokov dovolj. Prvič že slaba letošnja setev zelo malo upanja daje. Potem se je sedaj mnogim pohišje podrlo, treba je poslopje popraviti. Odkod naj jemlje ubogi poljedelec denar. In tudi ti troški bi se še poravnali, a sedaj zidaj cerkev, šolo, popravljaj župnišče, kaplanijo, po-deri in sezidaj z nova na pokopališču uničeno kapelo, zveži zvonik, kateri je tako zelo razpokan, da si ne upajo zvoniti; to vse ljudi tako prevzeme, da si skoro niti misliti ne upajo na to. Pa ni le župnijska cerkev tako zelo poškodovana; tudi cerkve na Šmarni Gori, v Eepnjah in na Skaručini so tako posute, da delajo vsem skrbi. Radi tega se obračam do vseh bratoljubnih darovalcev, ki so bili bolj srečni, kakor mi, s prošnjo: podpirajte vsak po svoji moči naše revne vaščane, da bi mogli kolikor moč kmalu zopet v novi cerkvi opravljati službo Božjo. Iz S t. Ju rja priKranju. Sporočite milim Slovencem grozno škodo, ki jo je napravil strašni potres na velikonočno nedeljo ponoči po raznih cerkvah v St. Juriju pri Kranju. Hudo poškodovana je farna cerkev sv. Jurija. Obok nad korom ima na posameznih krajih za dlan široke razpoke; glavni obok počil je po vsej dolgosti; svod v presbiteriju je razpočen, da bi se lahko roka utaknila v razpoko. Glavni obok ima na moški strani več velikih razpok, daje podoben krogli neugašenega apna, veliko razpoko ima stena na isti strani. Prezbiterij, žagred in zvonik poškovani so manj, da glede teh za sedaj ni še nevarnosti. G. kr. inženir, ki je poškodovane dele preiskaval, izrekel je sodbo, ki nas je vse močno potrla. Cerkev, rekel je, se mora brezpogojno zapreti, veliki obok mora se podreti in znova zidati, vendar ni popolnoma izključena še kaka druga poprava. In tako bode zaprta lepa cerkev do pozne zime, če ne še dalje na veliko žalost župljanov, ki ljubijo svojo cerkev. Huje še je poškodovana cerkev v Vogljah, da bode morala skoro gotovo biti nova po splošnji sodbi. Zvonik ločil se je od cerkve, obok je ves razkopan, da se komaj vzdržuje, velike razpoke imajo stene, nepoškodovan je žagred. Cerkev v Voklem je tudi zelo poškodovana; na glavnem oboku so velike razpoke, počen je presbiterijski svod. Zelo poškovana je cerkev na Prebačevem. Svod v presbiteriju je počil, oni nad korom tudi; ločila se je cerkvena stena od zvonika na obeh straneh, da se skozi razpoko vidi na zunaj. Pri cerkvi na Visokem počil je nevarno na več krajih zvonik, cerkev je nepoškodovana. Zgornja cerkev sv. Katarine v Srednji vasi ima na svodu v presbiteriju dve razpoki, da se utegne kos zidu odtrgati, a v spodnji cerkvi sv. Radegunde počen je obok na več krajih, svod v presbiteriju, kakor tudi fasade cerkve. Druge cerkve so ostale nepoškodovane. Precej poškodovano je župnišče, podrla sta se dimnika, v zgornjem nadstropju je ometa odpadlo veliko, oboki pri oknih so skoro povsodi razpočeni, kakor tudi oboki pri stop-njicah. Veliko škodo naredil je potres tudi v kape-laniji, posebno poškodovana pa je hiša g. benefici-jata v Vogljah v zgornjem nadstropju, razrušila sta se dva oboka. Tudi v Hrastju se bo moral v stanovanju gospoda beneficijata v jedni sobi obok podreti. Veliko škodo ima župan Vogljanski, po domače Sekne, razrušilo se je več obokov, razpočile so stene. V Šenčurju podrla sta se le dva oboka, jeden v hlevu, jeden v hramu. Druge posebne škode ni, dasi je zapustil potres na več poslopjih sledi. Ne pozabimo nikoli te grozne noči, a hudo bodemo čutili škodo, prizadeto farni cerkvi in drugim. Bog se nas usmili I Iz Cerkelj na Gorenjskem. Iz lepih sanj prebudil me je grdi potres na Veliko nedeljo ponoči. Premišljeval sem en čas, bi li vstal ali ne — no moral sem ; grozni navpični sunljej vrgel bi me bil iz postelje. In to skoraj gotovo, zakaj v istem položaju bila je zvezda na zvoniku. Le ta je nataknjena na strelovod. Dvignilo jo je tri četrt metra visoko in snelo, da je padla na tla. Istotako bi se bilo lahko primerilo tudi meni, dasi nisem zvezda, temveč samo malo zvezdoljubimca. Opazoval sem potres. Prvi sunljeji bili so navpični, drugi valoviti. Gibalo se je od jugozahoda proti severovzhodu. Bil je pa tudi odmev. Na Koroško ni hotelo iti, zato je odletavalo od naših hribov. Le-to mi razlaga in razloži govorjenje ljudij, ki so trdili, da vse gibanje izhaja od zgoraj. Pri nas so vsi zvonovi zvonili petkrat. Mrtvaški zvonček je padel na tla in uas potolažil, da za nami žaloval še ne bo. Angeljčki varuhi so varovali, da se ni zgodilo posebnih nesreč. V nevarnosti je bil naš preč g. župnik; hvala Bogu, rešil se je pravočasno, da ga ni zadel omet. Močna naša farna cerkev je skoraj popolnoma nepoškodovana, drugače je s podružnicami. Smartinska iilijala se je morala zapreti. Zelo je razrušilo farovž — neznatno pa kapelanijo in šolo. Voda je ob potresu zastajala, drugod se nakupičevala, šumela, kakor da je nora. Psi so tulili, ptiči frfetali — čutila je vsa narava Gospodovo roko. Zemlja se je majala, da nas je skoro metalo na tla. Ali letos res ni hotel Bog imeti Velike noči I Procesija je zaostala, Zveličar-Aleluja je padel raz stojala — in na Vel. pondeljek bili sta dve tihi sv. maši ob potresu. Od strahu zadela je kap dva moža v fari — nekega hlapca v Smartnem in dobrega gospodarja v Cerkljah, Janeza Ahlina, po domače Ambroža. Na Spodnjem Berniku so čuvali mrliča. Kar se začne' majati zemlja. Razklenejo se mrtvemu roke, giblje se, sveče padajo, klopi se udirajo, svodi se podirajo. Oh to so vam vpili ljudje samega strahu. Bog nas varuj takih nesreči Politični pregled. V L j u bi j a n i, 20. aprila. Iz Lvova se poroča, da je med gališkivni kmeti nevolja proti plemenitaškim poslancem. Na shodih baje sklepajo soglasno, da bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah volili kmete v kme-tiških občinah. S svojega stališča odobrujemo to so-cijalno gibanie med gališkimi kmeti, a dvomimo o vspehu, kajti poljski kmet je v železnih rokah židovskih, a židje se bratijo z žlahčiči in nasprotno. Kaliber. Nekaj veselega imamo poročati o kalibru vojnih pušk: Izvedenci se prepirajo mej seboj. Nemški „Militiirisches Wochenblatt" dokazuje, da je 5 mm kaliber slab, da se take puške težko snažijo in kmalu izrabijo in da niso glede sile na večje daljine nič boljši nego 8 mm kalibrove. — V Avstriji imamo pa posebno vnete zagovornike 5 mm kalibra. Artil. ob. "VVrutsch je izdal svojih šest govorov, koder dokazuje, kako potreben je ta kaliber, vzlasti ker potem vojaki lahko nosijo več patronov seboj. — Za nas je pri vsem tem le to pomenljivo, da menda vsaj toliko časa ne bodo zopet iz-preminjali pušk, dokler ne bo jedinosti vseh izvedencev v tem obziru. Jz Srbije prihajajo skoraj neverojetna poročila. Neki ogerski list poroča, da je kralj Aleksander naznanil vodjam liberalne stranke, da bode Kristič zabranil poslancem teh strank vhod v skup-štino. Dasi je napredna stranka v veliki manjšini, vendar so njeni volilni možje izvoljeni. Bati se je, da Kmetje začnejo razgrajati. — Dalje se poroča, da je bil v sredo ministerski posvet, katerega se je udeležil tudi Milan. Sestavil je program za prihodnje zborovanje. V prestolnem govoru se bode na-glašalo, da treba obustanoviti ustavo, dovoliti proračun in nov dolg, Milanu pa letno .pokojnino". Ko to skupština reši, se razide. Z druge strani se poroča, da se nekateri opozicijonalci hočejo udeležiti zborovanja, da ugovarjajo nosilnemu početju vladnih krogov. V bolgarskih časnikih se ponavlja trditev, da je Stambulov z Avstrijo sklenil neko vojaško pogodbo. Dalje bb poroča iz Sofije, da je Stojlov nedavno na Dunaji z avstrijsko vlado podaljšal to pogodbo. O pogojih pogodbe listi ne vedo natančnega. Iz Varšave se poroča, da so ruska oblastva v zadnjem času mnogo prijaznejša Poljakom. Tako je velikonočno nedeljo novi gubernator grof Suvalov s soprogo obiskal nadškofa Popiela, za njim so prišli k nadškofu bivši pomočnik gubernatorjev baron Medem, načelnik žendarmerije gen. lieutenant Brok, policijski poveljnik general Klejgels in ostali načelniki obla-stev. Nadškof se 27. t. m. odpelje v Rim. Japonci in Rusi. Japonska vlada je naznanila ruski, da ne sme imeti v japonskem pristanišču Nagasaki več nego dve vojni ladiji. Ta določba je jako pomenljiva. Rusi nimajo v tihem morju nobenega pristanišča, ki bi po zimi ne zamrznil. Zato bodo morale njihove vojne ladije na zimo oditi od ondot, ali pa bodo primrzneue prezimovale v Vladi-vostoku. Japonska vlada je s svojo določbo storila to, kar so evropske vlade že preje. Dogovorile so se namreč, da sme inozemskih vojnih ladij le malo število priti v pristanišča; izjema velja le, če grozi nevihta. Vojna odškodnina. Kitajci so torej sklenili z Japonci mir. Vso druge pogoje bodo že še spolnili, le — plačati jim bo težko. Pogodba se glasi: Kitajci plačajo 200 milijonov t a člov odškodnine. Tačlov sta dve vrsti: jedna, ki se šteje po razmerju stare sedaj ne več rabne imenske vrednosti k evropskemu zlatemu denarju. Po tej znaša 1 tati sedaj 8 22 fr.; cela odškodnina bi bi bila torej 13316 milijonov mark. Verjetneje je pa, da se bo tačl cenil po sedanji srebrni ceni in po kurzu. Po tem bi znašala odškodnina 660 mil. mark. Precej srebra bo torej jadralo s Kitaja na Japonsko in pričakovati je, da se vsled tega cena srebru dvigne. Finančni vladarji bodo gotovo vse poskusili, da bi tako uredili to izplaievanje, da bo zanje kaj mastnega zaslužka I Kitaj bo potreboval na posodo. Ta klic že sedaj odmeva po borzah in špekujacija išče ž njim dobička. Tedenski koledar. Nedelja 21. apr.: 1. povelikonočna (bela) evang.: Jezus se prikaže pri zaprtih vratih, Jan. 10. P o n e d e 1 j e k 22. apr. : Soter in Kaj mm. Torek 23. apr.: Vojteh šk. Sreda 24. apr.: Jurij m. Četrtek 25. apr.: Marka Evang. Petek 26. apr.: Klet in Marcelin mm. Sobota 27. apr.: Fidel Sigm. Peter Kaniz sp. — Lunin sprem in: Mlaj 25. ob 2. u. 9. m. v noči. — Solnce izide 25. ob 5. u. 0 m.; zaide ob 6. uri 56. m. _ Dnevne novice. V Ljubljani, 20. aprila. (Gg. naročnikom.) Dohaja nam veliko reklamacij za zadnje številke „Slovenca". Ker jih naše upravništvo redno pošilja, zato morajo zaostati kje na potu. Nekaj teh številk še imamo, nekaj jih je pošlo. Prosimo torej oproščenja, ako gg. naročniki brez naše krivde niso tako postreženi, kakor bi radi sami, jednako kakor mi. (Pastoralna konferenca) dekanije Ljubljanske, napovedana na dan 23. t. m., je preložena na poznejši čas. (Za pogorelce v Toplicah) dovolil je deželni odbor iz deželnega zaklada podporo 1500 gld. (Posojilnica v Celju) poslala je, kakor se nam poroča iz Celja, za ponesrečence v Ljubljani znesek 250 gld. Rado bi se sicer poslalo več, pa posojilnica ima z ozirom na stavbo Narodnega doma ravno sedaj silno velike stroške. Priporoča se tudi ostalim posojilnicam, da iz svojih tekočih dohodkov namenijo v olajšanje vsled potresa nastale bede v Ljubljani primerne zneske. (Dinamit na Drežnici.) Iz Gorice: Na Drežnici nad Kobaridom je staknil ondotni g. župan zaprašeno smodko na oknu, jo osnažil in na koncu pre-rezal. Komaj jo je vrezal, se mu razstreli v roki in mu poškodva 4 prste. Kako pride tako razstrelivo na Drežnico, je nerazvozljiva uganka. (Laški lepaki.) Odbor za prireditev romanja v Loreto-Rim je poslal iz Gorice v čisto slovensko du-hovnijo lepak v laškem jeziku, vabeč vernike k romanju s spremnico v slovenskem jeziku, koder se dotični duhovnik poživlja, naj ga nabije na cerkvena vrata. Bodi že pomota ali---predebela je, da bi jo mogli molče požreti. (Iz Krške škofije.) Kanonična vizitacija v župniji Škoči dol, katera je bila določena na 2. maja, za letos izostane. — Župnija St. Lorenco se bode oskrbovala iz samostana v Logu. — Razpisani ste fari: Lind nad Sachsenburgom do 28. maja in proštija v Brešah. (Dopolnitvene volitve v občinski svet.) Opo-zorjamo na današnji razglas, vsled katerega se v zmislu tklepa včerajšnje izredne seje občinskega sveta letošnje dopolnitvene volitve v občinski svet prelože za mesec dni in razpisujejo za 27. ozir. 29. in 31. dan maja, eventuelno za 2S., ozir. 31. maja in 1. junija. (Volitve volilnih mož v Istri.) Iz Istre se nam poroča: Dosedaj so pri volitvah volilnih mož v Istri zmagali Hrvatje v Mujah in pri hudi borbi v Moti-vunu, Lahi pa v Vertegnelu in v Piranu. (Kuhinja na starem streliščn.) Kranjska hranilnica je uvedla na starem strelišču kuhinjo, kjer od danes kuhajo za 3000 ljudij. (Iz Trnovega na Notranjskem) se nam poroča, da so se ta teden pričele vršiti občiuske volitve. (Darovi za ponesrečene po potresn.) C. g. Fr. Korošec, učni prefekt v Mariboru, poslal je vredništvu našega lista „v znak srčnega sočutja s p. n. znanci v Ljubljani o potresu — za Ljubljančane" lepo svoto 50 kron. Preblagemu dobrotniku Bog stotero povrni! Prosimo prav iskreno v imenu ponesrečencev živečih v skrajni revščini še nadaljnih darov. (Nove skladbe.) V založništvu L. Schvventnerja v Brežicah ste izšli 2 številki »Slovenski citrar" in sicer: Jos. Mešičk .Pozdrav citrarjem" (40 kr.) in Fr. Koželj „Na vasi" (45 kr.) (Vinska trta in zajec.) Iz Slov. Štajerske se poroča, da je letos na mladem amerikanskem pa tudi na starem domačem trsji zajec napravil silno veliko škode. (Veselica kat. društva rokofl. pomočnikov v Škof jiloki) je zaradi katastrofe zadnjih dnij odložena za poznejši čas. (Semnji po Slovenskem od 22.—'27. aprila.) Na Kranjskem: 22. v Podbukovji (poleg Krke), na Igu, v Ribnici, Jagrenci, na Vačah, St. Jurji pri Gambergu, Sturji, v Motniku, Radečah, Leskovcu pri Krškem; 28. v Metliki, Bušeči vasi, v Novem Mestu; 24. v Loki, Kotrerežu, Planini, Radovljici (za živino), Črnem vrhu, Žužemberku; 25. v Strugah (pri cerkvi) v Bučki, Grosupljem, Hotavljah, Kranji (konjski) Mozelju in Št. Jurju pri Svibnem. 27. v Lukovcu. — Na Slov. Štajerskem: 22. pri St. Lenartu v Slov. Goricah, pri Sv. Mohorju, v Rogatcu, Vojniku; 24. v Hočah, v St. Jurju (v Svični), Ka-nižu, Ptuji in na Laškem, Zdolah; 25. v Kostriv-nici, v St. Jurju ob Tabru za živino in blago, Do-bovi. — Na Koroškem: 28. v Milštatu, 24. v Gatštajnu in Blatogradu. — N a Primorske m: 23. v Tominu; 24. v Komenu; 25. na Kviškem; 27. v Jelšanah. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) III. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča obširno o prošnjah učencev in učenk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani za podelitev ustanov in predlaga, da naj se za učno dobo dovoli: Janezu Beeaju 50 gld., Anton Gregorič-u, Jož. Hermanu, Janez Nakrstu, Frančišku Pavlič-u, Frančišku Bokal-u in Jožefu Pavlin-u po 25 gld.; Ani Ruprecht in Mariji Sever po 20 gld. Ob enem je pustiti Mariji Vehar podeljeno ustanovo tudi za to leto. — Predlog se sprejme. IV. Zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o ukazu trgovinskega ministra z dne 7. marca 1895, v katerem se zbornica vabi, da naj po preteku 3Ietne poslovne dobe članov carinskega sveta nove člane predlaga v imenovanje. Odsek predlaga za člana dosedanjega člana Ivana Baumgartner-ja in za namestnika Josipa Kušarja. Predlogu se pritrdi. Provizorni predsednik Ivan Baumgartner se zahvali za izkazano mu zaupanje in izjavi, da volitev sprejme, če ga bode Nj. Prevzvišenost gosp. trg. minister imenoval. Potem poroča o svojem delovanju v carinskem svetu v minuli dobi. Zbornični predsednik se ob pritrjevanju zbornice zahvali predgovorniku za njegovo delovanje v carinskem svetu in izreče prepričanje, da se bo gotovo tudi nadalje za inte-resovane kroge potegoval. V. Zbornični svetnik Fr. O mer s a poroča o sejemskih pristojbinah za semnje v Ložu. Tarifa znaša za vprežno in veliko klavno živino po 7 kr., za te vrste živino pod 2 leti po 3V2 kr., za majhno klavno živino po 2 kr., za pokrite štante po 35 kr., za nepokrite 177» kr., od vsacega stavkarja, ki kaj prodaja, 5 kr., od vsacega voza z lončarskim blagom 10 kr. Četudi nekatere teh taks, v kolikor zadevajo živali, ^presegajo štantnino določeno v dež. zakonu z dne 3. dec. 1868 za 1 oziroma V» kr., priporoča vendar odsek odobritev sejmskih pristojbin, ker nadzorovanje živinskih semnjev provzroča precejšnje stroške. Odsek torej predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče za odobritev sejmskih pristojbin. — Predlogu se pritrdi. (Dalje slčdi.) Društva. (Družba sv. Cirila i n M e t o d a) javlja slovenskemu svetu britko svojo izgubo. Ud družbinega vodstva, g. Matej Močnik, se je ponoči, 15. aprila preselil v boljšo domovino. Pokojnik je bil od začetka v družbinem odboru. Svojim krščanstva pre-šinjenim, domoljubnim nazorovanjem in svojim blagodejnim uplivom je jako veliko k temu pripomogel, da se je ves čas in med vsemi vodstvenimi udi tudi v burnih dobah ohranila neizkaljena in stroga edinost, ona edinost, ki je naši družbi najbolj utrdila med narodom tisto naklonjenost, s kojo nas tako dobrotno odlikuje vse Slovenstvo širom naše domovine. — Hvaležnimi čutili do moža tako krščanskega in tako narodnega prepričanja torej izrekamo danes to željo iu to prošujo: da naj bi ohranil slovenski narod Mateja Močnika v trajnem spominji; mili Bog pa mu usodil unstran groba nebeško veselje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Iz poročila občinskega odbornika g. Antona Sveteka o računskem zaključju in bilanci mestne hranilnice ljubljanske za 1. 1894., katero je imel v seji občinskega sveta dne 3. aprila 1895, posnamemo sledeče : Denarno gibanje v mestni hranilnici ljubljanski je bilo tudi v minolem letu prav živahno, denarni promet je že izdatno presegel svoto o s e m milijonov. Bilanca nam kaže, da so vplačane vloge koncem 1. 1894 znašale : 3,387 952 gld. 307, kr., proti onim koncem leta 1893 v znesku 2,779.503 gld. 49 kr., več za 608.448 gld. 817, kr., kar nam svedoči, da se je občinstvo tudi v letu 1894 progresivno posluževalo mestne hranilnice ljubljanske pri plodenosnem nalaganju denarja. Dalje posnamemo iz bilance, da je ta hranilnioa tekom upravnega leta 1894 izposodila na hipoteke 469.130 gld. Vsled tega je na računu hipotečnih posoiil v aktivih koncem leta 1894 izkazan saldo 2,219.257 gld. 38 kr. proti onemu koncem I. 1893 v znesku 1,820.769 gld. 39 kr. torej več za 398.487 gld. 99 kr., ker se je 1. 1894 nasproti izplačilom 469.130 gld. vrnilo le 70.642 gld. 1 kr. Stanje občinskih in deželnih posojil je znašalo koncem leta 1894 221.213 gld. 2 kr. koncem 1. 1893 na le 173.317 gld. 71 kr., torej lani več za 47.895 gld. 31 kr., ker se je v letu 1894 izplačalo 51.000 gld., a vruilo le 3.104 gld. 69 kr. Račun zalog kaže koncem 1. 1894 saldo 14.852 gld. proti saldu predlanskega leta v znesku 12.902 gld. več za 1950 gld., ker se je lansko leto lombardo-vanih posojil dalo 9040 gld., a vrnilo le 7.090 gld. Račun meničnih posojil nam kaže koncem 1. 1894 saldo 59.815 gld. 39 kr., koncem leta 1893 je znašal ta saldo le 47.217 gld. 33 kr., torej koncem I. 1894 več za 12.598 gld. 6 kr., ker se je v lanskem letu meničnih posojil dalo 170.892 gld. 32 kr., vrnilo pa le 158.294 gld. 26 kr. Na račun efektov se je konečni saldo leta 1894 v znesku 419.663 gld. proti onemu letu 1893 v znesku 352.522 gld. 65 kr., zvišal za 67.140 gld. 35 kr. Vrednostnih papirjev nakupilo se je lansko leto na novo za 129.750 gld., a prodalo za 70.948 gld. 90 kr. Pri prodaji, žrebu in po kurzu 31. decembra 1894 dosegel se je Čisti dobiček 8339 gld. 25 kr.; kateri pripada v smislu § 5. hran. pravil posebni rezervni zakladi za kurzne razlike. Najbolj zanimiva točka v bilanci je račun dobička in izgube. Le-ta nam pove, da je mestna hranilnica ljubljanska zaključila upravno leto 1894 s čistim dobičkom 17.025 gld. 49 7, kr.; ako odbi-jemo od tega zneska čisti dobiček pri efektih v znesku 8339 gld. 25 kr., ostane nam še 8686 gld.24kr., kateri ostanek odpade na čisti dobiček pri drugih poslovnih strokah, zlasti pri hipotečnih posojilih. Primerjajoč s tem čistim dobičkom slični čisti dobiček predlanskega leta v znesku 6.184 gld. 8 7» kr., imamo leta 1894 več dobička za 2502 gld. 16 kr. in to vzlic zvišanju uradnih troškov, kateri so znašali v letu 1894 7888 gld. 9 '/, kr., v letu 1893 pa le 5943 gld. 33 kr. Po predloženem računskem zaključku za 1. 1894 znaša sedaj po vštetem dobičku leta 1894 koncem tega leta stanje, splošne rezervne zaklade 23 267 gld. 76 kr., posebne rezervne zaklade II.448 gld. 11 kr., torej skupaj 34.715 gld. 87 kr., to je ono lastno premoženje mestne hranilnice ljubljanske, katero si je pridobila tekom petih let. Občinski sv-1 je računski zaključek mestne hranilnice soglasno odobril in izrekel upravnemu odboru in ravnateljstvu soglasno svojo zahvalo. Današnjemu listu priložil jc gospod Avg. Schtveiger, zobozdravnik v Ljubljani, priporočilo in popis nove ameriške iznajdbe zadevajoče zobno tehniko. Telegrami. Dunaj, 19. aprila. Cesar sprejel bode jutri ministerskega predsednika Barona Banffy v posebnej avdijenci. Dunaj, 19. aprila. Posvetovanj glede podržavljenja južne železnice vdeležujejo se tudi ministerski predsednik knez Windisch-graetz in ministra Plener in Wurmbrand. Poslednji kakor tudi ogerski ministri podajo se prihodnji teden v Budimpešto. Dunaj, 19. aprila. Danes vršila se je prva konferenca v ministerstvu zunajnih zadev pod predsedstvom sekcijskega vodje Glanz-a z poslancem italijanske vlade Mi-raglia in zastopnikom avstro-ogerske vlade glede trgovine s laškim vinom. Dunaj, 19. aprila. Več delavcev iz opekarn pričelo je zopet svoje delo. Nereda ni bilo nikakega. Budimpešta, 19. aprila. Nuncij Agliardi ogledal si je danes zavod „Sacre Coeur" in bolnišnico sv. Štefana. Obiskal je tudi nauč-nega ministra Wlassitza in se dalje časa mudil pri njem. Soul, 19. aprila. Koreanskega poslanca v Kini, ki je v sredo odstopil, so danes zaprli. Vzrok je neznan. Povodenj. Veliki Becskerek, 19. aprila. Zaradi 2 dni trajajočega deževja postala je povodenj še nevarnejša. Ljudstvo beži iz poslopij na varneje kraje. Temesvar, 19. aprila. Otoška trdnjava Ada Kaleh je popolnoma pod vodo. Turki beže na nasip. Revščina je strašanska. Stara turška mošeja stoji pod vodo in se bo kmalu pogreznila. Tanosova, 19. aprila. Povodenj vsak dan narašča. Donava je presegla že stanje leta 1888. Triindvajset hiš je pod vodo. Škoda velikanska. So^ja, 19. aprila. Donava še vedno narašča in je že polovico mesta poplavila. Umrli so: 17. aprila. Marija Cirk, delavka, 19 let. Kravja dolina 1. jetika. — Frane Sever, mesarjev sin, 1 leto. Opekarska cesta 61. Convulsiones. 18. aprila. Avguštin Blaznik, ključarjev sin, Z leti in 8 mes. Gruberjeve ulice 3. Scropkulose. — Ana Dorrer, gostilničarja žena, 56 let. Cerkvene ulice 21. krvavenje možgan. — Andrej Svetek, delavec, 66 let. Sv. Petra cesta 48. se je ubil vsled padca raz strehe. — Pavi Cvirn, trgovski pomočnik 27 let., Cesarja Jožefa trg 13. se je ustrelil. 19. aprila. Herman Soriak, krojačev sin, 16 mesecev. Dunajska oesta 35. pljučnica. Tržne cene v Ljubljani ' dne 20. aprila. gl- kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 20 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež, „ . . . 6 — — 84 Ječmen, „ . . . 6 35 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . e 30 Mleko, liter . . . _ 101 6 65 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, .... 7 50 Telečje — 64 Koruza, „ . . . 8 — Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 44 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... ___ 75 Grah, „ . . . 10 — Golob..... — 25 Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 14 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 96 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 8 — — 56 „ mehka, 4 „ „ 6 — Vremensko sporočilo. a ta a Cas Stanje Veter Vreme > 2 >- opazovanja zrakomera r mm toplomera po Celziju ■g drž.Vol. y k 750 1 757 1 719 6 Vižmarje .... 747 1 748 75» 1 8wi 13 Medvode .... 7»G 2 738 S" 1 8« 20 Škofja Loka . . 723 2 725 825 2 8« 29 Kranj...... 7U8 2 710 832 * 8:12 32 Sv. Jošt..... 702 * 702 8« 2 8« 40 Podnart .... 618 2 650 851 1 852 91M 43 Otoče...... 642 1 64;! 903 1 49 1 r Radovljica ... ž t 6:10 1 681 910 Zvečor 52 prih.Lesce-Bled . . . u2 a S w > Mg 5 ■fh n a, r« « O •• « : 2 S. S š Za iml: 16. Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo nit OtAVNO SKLADIŠTE To kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 6 16 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Pralni za vozarenie i utth seflalom (Kissen - Rover, Fahrrad) skoro nov, popolnem opravljen. Je na prodaj za 90 gld. looo Dunaj. Prodajalec Hubert Frledl na Dunaju, V., Matzleinsdorferstrasse 7, jamči za rab-nost. natančno in zanesljivo vožnjo pristroja, katerega vsled posebne in natančne konstrukcije ni treba popravljati. (Prodajalec je administraciji našega lista znana oseba.) (4-4) Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba J. Bemlika v Št. Valentinu patentovane nepremočne masti za usnje in likalne tinkture za usnje, maže za konje in kopita. _ __ Vporabljajo vse te predmete pri 485 2 )—17 181 5 5 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tainmu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martincu. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta ie 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje prignani,,in priporočani prani sirup raztaplja slex, upokojuje kaielj. pomanjšuje pdt daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redtlnost, telo Ja&l in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena stekleulci Her-babnyievega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., no pošti 20 kr več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—9 Svnriln' Svarimo pred po-HVU1I1U. ^uredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- ieleznl sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoJe6a oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 627 20—19 Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" Neubau, Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gg.: lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, G. Piccoli, Ubald pl.Trnk6czy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupferschmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzam, lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E, Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A. Egger: v Hovemmestu: A. pl. Sladoviez; v Št. Vidu: A. Beichel; na Trbižu; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku; F. Scholz, dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek : v Velikovcu: J. Jobst,: v Wolfsberirn : J. Huth. Najboljša, izredno okusna je Starost 30 35 40 45 50 Vsota plačanih premij gld. 454— „ 527-60 „ 626— „ 759-40 „ 943 60 Vrednost police v gotovini gld. 516— „ 624- -„ 763— „ 951— „ 12^7-— Polica oproščena promij in plačilna za slučaj smrti gld. 1100— „ 1180— „ 1290— „ 1450— „ 1701— B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. 30 gld. 607 20 gld. 832"— gld. 1780,— 35 „ 681-60 „ 950-— , 1800 — 40 „ 776-60 „ 1097"— „ 1860— 45 „ 900-60 „ 1290-- „ 1970— 50 „ 1087 60 „ 1567-— „ 2180 — C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za sludaj smrti in za učakanje. Tabella Z. 30 gld. 970-60 gld 1583— gld. 3390— 35 „ 995-80 „ 1615— „ 3060— 40 „ 1035-60 „ 1671-- „ 2830— 45 „ 1100-80 „ 1769— „ 2700— 50 „ 1209-— „ 1954— „ 2720— Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezpladno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z nekoliko obrestij, po tabeli II. s povprečno 4°/0, in po tabeli X. s povprečno 6% jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do trojno vsoto vplačanih premij. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, in 466 4 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Ljnl>lja,iii, Mestni trg^ 35. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. župnika Kneipp-a sladna \m , v rudečih štirioglatih 4»/i kilograma za gld 210. v rudeč'h okroglatih zavitkih. 24=8 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki * boljši prodajalnici. Kjer ni zaloge, "o Je izdelovatelj (Oeiz v Bregenou) po pošti v zavojih po 639 24—19 EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Torku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock-im-Eisenplatz, y svoji palači. „Equitable" je na vsem. svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje. Bačnnski tsUlep leta 1893 : I. Dohodki. gld. 105,056.513 87 Izdatki . „ 63.388.747-01 Prebitek.......gld. 41,667.766 86 II. Premoženje . . gld. 422 640.992 23 Obveze . „ 341.724.116- 42 Zaklad dobičkov .... gld. 80,916.875 81 Novih zavarovanj sklenjenih leta 1893. . . . „ 513,200.567 — Zavarovanega kapitala koncem leta 1893. . . . „ 2.331,331.442 — Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000' -. Vspchi dvajsetletnih 1. 1894. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva • „Equitablc". A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I delalnica cerkvenih lesenih kipov N in podoharskih proizvodov v St. || Ulrihu, Grdden, Tirolsko, ^ priporoča prečast. duhovščini, cer- y kvenim predstojništvom, patronom P* in cerkvenim dariteljem || altarje, leče, vsakovrstne |) svetnike, statve, križeva || pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 604 11-10 BV ilustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. M M M M K M * otf kosmetM SpeciMitk CremeVenus Proslčedek k zušlechteni pleli. Tekutypudr„EugeniE" Červend teku te ličidlojupie Pudr„Eugenie" vbile,ružove akremove barve. Barva na vlasy Kavka z kri essenze na km'ry. fVAmo ¥nii|igii sredstvo za konservlrajne ,.«111111 IHIU8 polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Creine Venus" nima maščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da nutunko pa/.i na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „Eiigenie" šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Di obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsako raskuvost kože in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo ,,Eugeiiie"Pp0°i: noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. ..riKICI fill^eilie jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo in daje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1*20, s čopom 1*50. m • . ^ izborno sredstvo zarast laslj, jači la- ,,iriAt»geiI »išče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr. ,iTigritine Vegetale' barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kiivknško mazilo za brke pospesuje njih rast iu je konserviru. Žignlo pri tem nepotrebno. l>nje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26-20 FRAN STAMPFEL v Lj ubl j ani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. 11061029 SIHiHil m fcja! PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld , nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri g izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Uradne Rin trgovske s ilrmo priporoča KAT. TISKARNA j v Ljubljani. Josip Tomec f usnjar in zaloga usnja | \ v Ljubljani !i Streliške ulice ;; 5j priporoča preč. duhov- J S ščini in slav. občinstvu [j ^ trpežno doma strojeno S usnje za vsakovrstno :J !: porabo, po nizki ceui. >3 i i •/■i... ■ « .... «..«"W»> ooooocooooooooooocoooooooooooc o Of 0 « f L .aneiil f irnez najboljše kakovosti, dobiva se pri 0-^5 tovarna za flrnež S*-® -v LJubljani, Sv. Peti-a, cesta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za doiu zastonj in franko. V Prodaja na debelo in drobno. 6ooooooooooooooooooo< gEBE =T=J-Ti=i: Karol I>ostal tapetnik J} v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 J p se priporoča v najkulantnejše izvrševanje {ij A vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor iji modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. In ono n i ae 1< o. _[fl Valentin Accetto zidarski mojster m. v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanjain postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogmi mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Matija Horvat ^ =f čevljarski mojsterv LJubljani,sv. Petra cesta 32 ^ » priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu ^ v naročanju raznovrstnega i £ sl ar obuvala j • ; katera izvršuje cono, pošteno, iz zanesljivega blaga ! • S 1 od najpriprostejše do najfinejše oblike. iS Valentin Subie podobar in pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih jj|V podobarsklh del z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC 5 kipar v Gorenji vasi nad Skofjo Loko J priporoča se prečast. duhovščini in slav. S| občinstvu za izdelovanje % kipov iz lesa in kamena, novih% § oltarjev iz lesa in marmor-cementa 5 J v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje "" J starih oltarjev in drugih predmetov zago-% tavljajoč kar nainatačnejšo izvršitev in J nizko, delu primerno ceno. - K «» d' 9 svečar v Gorici, VoSčarna Prodajalnioa Solkanska cesta 9, Oospodska ulica priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb- ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. I Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo. \ Želodčne kapljice 4 koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji iu zapečenosti preobloženem želodci z jedili in pijačami itd. Steklenica z rabilnim navddom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. I | » I I I S » ft > Priporoča jih 479 32 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. I I r« Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Femolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. varne, leta 1835 priv. to ustanov, na Dunaji. Povsod v zalogi. Kadi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—14 KXXXXXXXXXXXXXXX£v Proti hripl (influenci) izkazali so se Moratha ft kot najboljše sliz razkrajajoče sredstvo pri kašllu in hrlpavosti (tudi zastarelosti); želodcu so povsem nf-škodljiu pač pa prebavljanje pospešujoči. 13 6-6 Gosp. mag. fain. Teod. Morath-u v Gradcu. Vposlane mi pšenaste kolobarčke uporabljal sem proti kašlju, hripavoBti, kroničnemu kataru v goltani-u tako pri otrocih kakor odraščenih z najboljšim vspehom. Celo pri pljučni tuberkulozi višje stopinje dosegel sem ž njimi olajšanje. Prosim torej, pošljite mi še tri dvanajstorice škatljic. Velespoštovanjem Trcfaiah, 2. febr. 1895. Dr. Viljem Ehrlich. Škatljice po 10 kr. dobivajo se v vseh lekarnah, prodajalniuah droiiij in trgovcih; kjer ni zaloge, vpo-šilja jih izdelovatel T. Morath, med droguist v Gradcu. 5 škatljic franko. ako se pošlje krona vnaprej. Zalaga-telje iščem — Paziti je na Miirathov podpis. Glavno zalogo v Ljubljani ima Svobode naslednik, lekarna ,pri zlatem orln' na Prešernovem trgu. :xxxxxxxxxxxxxxx: St. 9218. Razglas. 229 3-2 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za l^tos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopelji v Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom. da ie prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 1. maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bo treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. aprila 1895. Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiii v v v Uredil in založil Frančišek Finžgar. llllll Krasna mladinska knjižica! MX kmco KSl........IH 5. zvezek. Cena vezanim 35 kr , broširanim 25 kr. -— Po pošti 5 kr. več. —-- Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju. v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem iMostu in pri D. Hribarju v Cclji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek. T V -4 Jh v # Zajamčeno pristne "TBg sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino o « ■ J sm, Jk. LO.JZIJ BADER lastnik voščarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko. Cenike pošilja brezplačno. 170 12-12 Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, nrar, 64 26—8 IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I I IIIIIIIUIIMIIinilllllllllllllHU 1 lil na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst ur -m v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro In solidno Izvršujejo. 5mmmmmim imm C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE A D RI ATI C A Dl SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpok*, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kom bi naeijah, kakor: kapitalov in rent, plači.nih že pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sieurlii sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIOIONALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 360 12-11 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske. KJKEKJKfKlSl m P Ii Vele častiti duhov- "V -v scini usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramenie in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi nnrou.l. Ker jamčim zu najboljše blago, prosim časi le gg. naročnike da blagovoli vpoftevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalono ter jej dajo predoost - pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno ker eno pra skati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 17C1. in obilokrat. premovana, istotako iz najslovitejče lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postrečl s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-> rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina dCofBauer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno i. 187« Zavarovalna in štedilna banka v Stuttgartu. [j (Lebensversicherungs- und Ersparnis-Bank in Stuttgart.) w Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom. Ves prebitek pripada zavarovancem. Prebitek leta 1893: mark 3887417. Zavarovani kapital..............mark 410,000.000 — Bančni fondi . . . •..............115,000.000 - Ekstra rezerve ............... „ 18.000.000'- Najnižje premije. Visoke dividende. M Po planu A. II. 40 # od dosmrtne in posebe še 20% od alternativne dopol. premije. W Po planu B. 3% rastoča dividenda od eele premije. JtdT najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom sc dajejo bonifikacije, ltanka dnje tudi posojila po 4, 4'/„, 41/i%. Vsa pojasnila o zavarovalnih in posojilnih zadevah daje radovoljno R. Holirmaim, višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19. Q Zastopniki na Kranjskem: J. Lininger, trgoveo v Ljubljani; Iv. Gruden, uinirovlinni e. kr. davkar na V r h n i k i; A. Vremšak, občinski tajnik v Kamniku; Fr. Kramer, učitelj v Škof j i Loki; Iv. Mali, posojil, tajnik v Kranju; Iv. Pollak, gostilničar v Tržiču; Fr. lurca, blagajnik v P o s t o j i n i; J. Kos, gostilničar v Idriji; K. Rosmann, gostilničar v Novem Mestu ; Fr. Pleničar, c. kr. kanuelist v Trebnjem; Iv. Jerše, not. uradnik v Žužemberku; Iv. Tausik, not. uradnik v Metliki; Ferd. Štovic, not. uradnik v Črnomlju; E. Faber jun., trgovec v Kočevju. Zastopniki na Štajerskem: J. Cardinal, mestni uradnik v Celju; J. Gspaltl, urar v Ptuju;). Belič, pot. učitelj v M a r i b o r u ; I. Simonitsch, trgovec v Radgoni; Jos. A. Černy, trgovnc v Gradcu. Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co.. via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici; Fratelli Cossovel. Zastopnik v Pulju: Evgen Scharff, knjigotržen, via arsenale. Zastopnik v Celovcu: Ed. Bartel, agent, Siidbahnstrasse 7. 66 9 OdllVnVATIfl zaradi njenih zdravilnih lastnostij iu mnogovrstnih UUIIJV.U V dlLd slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepč& in zdr&vi želodeo ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenio velja gld. 1'36, po 55 Bteklenio gld. 5-26 (zaboj telita 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-21 COOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOt o Domača narodna tvrdka! Največjo svojo in izborno zalogonajrazno-vrstnejših zlatih, srebrnih, nikelnastih švicarskih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, uhanov, murčkov, prstanov, okraskov, žlic in vilic iz pristnega srebra in kineškega srebra zanesljivih ur hudilnic priporočam preč. duhovščini in slavnemu občinstvu pod jamstvom po najnižji ceni ter vabim uljudno v obilno odjemanje. Velespoštovanjem urar v Ljubljani, Glavni Trg (nasproti rotovžu.) 222 3 Vzgledna zaloga najraznovrstnejših bici-klov, triciklov in drugih pristrojev za voza-renje slovite tvrdke Puch v Gradcu. SfV Lepi ilustrovani novi ceniki so franko na razpolago. ^^OOOOOOOOOOOOOO Carinthia-Lithon-vrelci|-, 234 10-2 pri Železni Kaplji dajejo iz* rstno pi jačo in odlično zdravilo proti vsem vrstam ka-tara. kakor tudi proti boleznim ua ledvicah in mehurji. Dobiva se ta izvrstna pijača pri lastniku v Železni Kaplji, dalje pri gg : Henriku pl. Mattoni na Dunaju, Alojziju Czernicli, ageutu v Ljubliani in pri gg. trgovcih M.Kastuer in P. Lassnik v Ljubliani, Fr. Dolenc v Kranji iu Skofji Loki, A. Pinter v Kamniku, A. Pauser ml. v Ru dolfovein, P. Petsche v Kočevji in J. Pavser v Ribnici. Naznanilo. Pisarna bančnega in menjalnega zavoda tvrdke J. C. Mayer v Ljubljani 248 3-1 nahaja se odslej do preklica na Franc Jožefovi cesti št. 11 v Mayer-jevi palači. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, te fa nsplatz Nr. 11, Parterre. Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; krlžev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mrainorjev. Strojarske plošče od gld 20'— naurej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti ; mramormozaik za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloement-ploiče od gld. 2-— □»» naprej. 173 34—5 Jkf Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. j Fran Stare, sobni slikar, v Ljubljani, Breg it. 20 priporoča se v izvrševanje vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko £ spadajočih del 230 26-2 ^ z zagotovilom okuano-modernega dela proti zmerni ceni. jj^ Clasovire | prodaja in izposoja | v___ - za Dunaj in»provincije ♦ A. Tllierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71. i Največja zaloga glasovirov, pianinov in harmonijev. Prodaja za gotovo in na obroke. — Najemščina nizka. Prodajalnica cvetlic, Slonove ulice št. 46, priporoča po najnižji ceni prečast. duhovščini in slav. občinstvu bogato izbero šopkov in vencev za razne cerkvene potrebe, Kakor tudi za birmo. Nadclje priporoča tudi čast. gg. novomašnikom lepe šopke in vence za na roko. Dobi se tudi različno umetno sadje. Vse to priporoča tudi gg. trgevcem po najnižji ceni. 236 3—2 ■h ^^B Uporablja se proti duiljlvema kailju, bo-MflH leznlm v grlu, v prsih in proti otročjim ■H boleznim im ® .O O TJ a a B a ■n cd -O o h Pi Priporočen od pollkliniike dlreko^e. Konjaka slatini izvleček' Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-40 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Velika zaloga vina. Antonija Gosar. F Gorici, Travnik št. 131. pciporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 81 (16—11) dobro in naravno -m erito vino Vsem naročiteljcm vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana! Pokušnja poHlja se prosto. p M •a o HM 5» B B P « n (D K ►i P Naravni istrijanski, črni teran. Ustanovljeno leta 1H70. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. to <1) > o a a N o > a h P, O a> I-H O) o I n O b Srajoe za groapode, beli chifTon, gladke n« prsih, brez ovratnika, brez manšet, 27 vrst jedna od gld. 1 10 do 2-70 sest „ „ G'25 „ 15-— Srajoe za de8ke, TiTcIikustili, sicer kakor gornje jedna od gld. 1-— do 140 »ost „ ,, 5-75 ,, 7 75 Svitloe za groapode, 6 vrst jodno 80 kr. do gld. 1-40 jest gld. 4 50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3-30 do 4-(i0. la predlog (Vorhemden) od gld. 3-25 do 5'— O ■o ? © N » B O < o c® (T> P O* a> -- ■ ...................■ • Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka JT. O. Hamann v Ljubljani, i? O n 5 ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln častnikov in c. in kr. mornarico. kr. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 4 Št. 10322. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v današnji izredni seji sklenil, da se dopolnitvene volitve preložijo za mesec dnij. V zmislu tega sklepa se daje na znanje, da se bodo letošnje dopolnitvene volitve v občinski svet vršile po istih okoliščinah, kakor že povedano. cln€ 27. maja: za III, volitveni razred; s» 29. „ f9 II. „ »> 99 31. 99 9, I« 99 99 Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je duš 28., oziroma 30. maja in 1. junija. V Ljubljani, dnč 19. aprila 1895. Zupan: 249 i-i Grasselli s. r. Sarg- ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijon k rat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeee in ohranjujoče sredstvo. SI*T" Dobiva se povsodi. 620 40—20 * -i.'r yj- '-> r--,:- -ti- r^ -•>■'- -n^r-te -u-i-t)'1 ^ •' Trgovina z železnino ANDR. DRUSKOVIC priporoča po zelo znižanih cenah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, v Ljubljani, Glavni tr£ št. 10 sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 8-1 > s« o a j tu k a, 1> o r a a. Dne 19. aprila. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista ...... . . . NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini Dne 19. aprila. Kreditne srečke, 100 gld........ 202 gld. _ kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 — . 101 gld. 70 kr. državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 152 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 n 40 n 70 5% državne srečko i. 1860, 100 gld. . . 164 n 25 n Rudolfove srečke, 10 gld....... 24 50 n . 123 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 197 n 50 „ Salmove srečke, 40 gld........ 71 60 „ . 101 50 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 a 60 n 73 n — „ . 123 40 Tišine srečke 4%, 100 gld....... 151 n — 1» — N — n . 99 45 Dunavske vravnavne srečke b% ... ■ 133 — Ljubljanske srečke......... 23 n Vb n . 1093 — Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 n — n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 170 „ — n . 389 50 Posojilo goriškega mesta....... 111 n 25 » Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3640 n — n . 122 55 4% kranjsko deželno posojilo..... 99 n 25 n Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 580 n — n j. 59 80 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 n 90 n Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 111 d — n 96 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 n 50 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 82 n — n 9 72 „ „ južne železnice 3 % . 175 25 Montanska družba avstr. plan..... 81 n 80 n — „ , južne železnico 5% . 133 n 25 n Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 H — ii „ 74 n „ , dolenjskih železnic 4% 98 n 50 rt Papirnih rubljev 100........ 131 n — n tSJT Nakup in prodaja .pakovrstnih dri&vnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovanjo za zgube pn žrebanjih, pri izžrebanju R a 1 a n t n a najmanjšega dobitki izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba ,,M E It C II K" Wa!lzeile št. 10 Dunaj, ManahMferstrassB 74 B. atdT Pojasnila "&JS& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sv*ti za dosego kolikor je mogočo visoeega >brestovanja pri popoini varnosti ST naloženih yr 1 avn i e. Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.