Edini slovenski dnevnik
▼ Zedinjenih državah ■ ■ ■
Velja za vse leto . . $3.00 ,„ Za pol leta......$1.50 ^
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4*87 CORTLANDT,
NO. 73. — ŠTEV 73.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 28, 1916. — TOREK, 28. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. •_> LETNIK XXIV,
Z vzhodne in zapadne fronte.
Boji pri Verdunu neodločilni.
•
VROČ ARTILERISKI SPOPAD V ARTOIS. — FRAN COZI BOMBARDIRAJO NEMŠKO FRONTO MED DOUAUMONTOM IN VAUXOM. — BOJI V FLAN-DRUI. — NEMCI POROČAJO, DA SO PREPODILI NF.K RUSKI ARMADNI ZBOR. — JUNAŠKI ČINI ZAPADNOPRUSKIH POLKOV. — RUSI IMAJO BAJE VELIKE IZGUBE. — HINDENBURGOVA ARMADA STOPILA V AKCUO.
Pariz, Francija, 27. marca. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne'sledečo izjavo:
— Včeraj je stopila naša težka artilerija v akcijo in /ačela 7. vso silo obstreljevati nemško fronto med Douau-montom in Vauxom.
Zapadno od reke Maas se ni ničesar posebnega pripetilo.
Berlin, Nemčija, 27. marea. Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša sledeče:
Angleži so preeej poškodovali naše postojanke pri St. Klois. južno od Vperna. Naši strelni jarki so v dolžini »nega kilometra precej poškodovani.
Severno od Vermelles smo vjeli precej angleških vo-i:tkov iu zaplenili veliko množino vojnega materiala. — /adn.je dni so Angleži zopet obstreljevali mesto Lens. Povzročena šk«>da ni posebna.
Berlin, Nemčija, 27. marca. — V Artois se je vršil \io<" artilerijski spopad. — Nemci so začeli pred Verdu-iiom svoje čete nanovo grupirati in se pripravljajo na Kplošcn napad.
Pariz, Francija. 27. marca. Iz belgijskega glavnega stana poročajo;
Dopoldne je bil na reli belgijski fronti položaj neiz-pr«menjen. Proti večeru so vrgli Nemci v belgijski tabor par bomb, ki pa niso povzročile nobene škode.
Vro<*a bitka med rekama Somme in Avre še ni kontna. \ so jo radovedno. kako se bo končala bitka v Ar-< is. Obe stranki sta skoraj enako močni in imata v rokah velo važne ]M»zieije.
Berlin, Nemčija, 27. marca. — Na fronti pred Verdu-iKtin s»■ situaeija ni }H>s<-bno izprenionila. Spopa<li nu»d an-. škilili in nemškimi oddelki v Flandriji s<» iuhkI ločilni.
Pan*, Francija. 27. niar<-a. — Pariško <*asopisj<» x10-r«<-a v dolgih člankih, da Nemci nikdar ne bodo mogli zavzeti Verduna. Z<* več kot pred enim tednom so se hvalili, da bodo v najkrajšem času razdejali železniško progo l':iriz-\Vrditn, toda ta proga je š«- vedno nepoškodovana in promet po njej se popolnoma redno vrši.
Berlin, Nemčija, 27. marca. -— Kar so vsi pričakovali. s»- je tudi zgodilo. Ruska armada na vzhodnem boji-čn je /opet stopila v akcijo in parkrat z vso silo navalila na w»:e postojanke. Rusi pa niso dosegli takih uspehov kot so mislili.
Pri Jakobstadtu so poskušali prodreti našo fronto. Žrtvovali so na tisoče in tisoče ljudi, slednjič so se pn morali brez najmanjšega uspeha umakniti.
Iz zadnjih poročil je razvidno, da so vjeli Nemci v t m okraju skoraj tri tisoč mož, med katerimi so je nahajalo več kot trideset častnikov. A' bojih so se posebno od-1'kovali v z bod nop rusk i polki.
Armada generala Ilindeuburga se je po lanskih naporih dodobra odpočila in je začela ob celi fronti napadali. Upati je, da si bo tudi letos priborila take uspehe kot si jih je lansko spomlad.
Berlin, Nemčija, 27. marca. — Vojni poročevalci- raznih držav, ki se nahajajo na vzhodni fronti, poročajo, da s;> bile zadnje dni ruske izgube ogromne. Ruska artilerija je ve krat streljala na infanterijo, ko se je začela urnika-ti. Nemci so popolnoma razkropili nek sibirski armadni 7 bor.
Petrograd, Rusija, 27. marca. — Rusko ofieielno poročilo naznanja:
Boji. ki se vrše zapadno in južno od Avgust i nova, >e niso končani. Nemška poročila o naših izgubah so zelo pretirana.
Nemci so obstreljevali naše postojanke južno od IK inska in stopili na nekaterih mestih v ofenzivo. Mi smo jih bi- z posebnih naporov pognali v beg in jim prizadeli veliko škodo.
Nad fjonto pri Dvinsku se je vršilo več zračnih spopadov. Nase baterije so izstrelile dva nemška letalca.
Petrograd, Rusija, 27. marca. — V Kavkazu se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Na fronti pri Iraku se vrse manjši spopadi med našimi in turškimi poizvedovalnimi oddelki. Kakorliitro bo nastalo malo boljše vreme, bomo začeli zojjet ob celi črti napadati. Najprej bo padel Trapezunt, njemu bodo pa sledila ostala malo-azi jska ujmU. ;; '
Trapearunt so naše bojne ladije, ki križarijo ob malo-azijski obali, že preeej poškodovale.
Parnik "Sussex".
Ameriško poslaništvo naznanja, da ni poginil na torpediranem parni-ku noben Amerikanec.
Pariz, Francija. 27. marca. — Podrobna porodila, ki jih je zbralo tukajšnje ameriška poslaništvo, dokazujejo, da ne pogrešajo nofoe-nejja -Vmerikanea z napadenepra parnika "Sussex ', ki pa je napadel nemški podmorski eoln.
Pariz, Kraneija. 27. marea. — Aiuei ikanee. profesor James .Mark Baldwin in njegova soprojra sta bila rešena. Zilaj se nahajata v \Yi-mereux blizu Boulogne na Franeo-skem. Njuna hčerka je bila nevarno ranjena na parniku "Sussex" ter sp nahaja v bolnišnici v istem mestu.
Iz l>ovra na Angleškem poročajo. da se nahaja tain New Vorčan .Joshua Dickinson Armitage v neki krajevni bolnišnici. Ranjen je bil precej nevarno, pa bo skoraj gotovo ozdravil.
London, Anglija. 27. marca. — Dosedaj se je izvedelo za tri Ame-rikanee od štirih, ki so jih pogrešali. Zdaj pogrešajo samo še New Yoreanko (^alliope Anastasia Fen-nell.
Našli so dvanajst trupel potnikov in moštva. Kroj? sedemdeset drugih pogrešajo.
Tako ameriško poslaništvo, kakor angleška adruiraliteta še nadaljujejo s preiskavanjem. Vendar admiraliteta dozdaj š*- ni izdala nikake izjave, tlasi so prepričani, da je bil parnik "Sussex" torpe-diran. O tem je tudi doeela prepričana večina preživelih s tega parnika. Nekateri potniki pa tudi meniju, <ta je parnik zadel ob mino.
Iz Pariza prihaja eno poročilo, ki pravi, da se je nemški podmorski čoln skrival za neko še neznano ]a<lj«». predno jc izstreli] tor-|>e<lo.
London, Anglija. 27. marca. — 1 rad no nemško brezžično poročilo izjavlja, «ia pogrešajo en nemški podmorski čoln po napadu angleških letalecv na zrakoploviie lialu-pe \ Sehleswig-IIolstein. Trije angleški letalci se niso vrnili s svojega pohoda. Nesrečo letalecv je
morda zakrivilo z<»lo viharno vreme.
Washington, I). </.. 27. marea. Vlada Združenih držav pričakuje natančnih poročil o parniku "Sussex" in kako je bil napaden.
Zadnje poročilo, ki je dospelo na državni department, je ono ameriškega poslaništva v Londonu, da je kapitan parnika videl torpe-dovo sled in da ni bil parnik prej prav nič posvarjen.
Švedski socijalisti proti vladi
Bern, Švica, 27. marea. — 'Ber-ner Tagwaeht' je dobil iz Štokhol-ma natančno poročilo .o delovanju švedskih socijalistov izza izbruha vojne.
Dasi so se nekateri soeijalistični voditelji v švedskem parlamentu dogovorili, da ne bodo nasproto-valvi vladi, je posebno socijalist Left vedno odločno vstrajal na svojem stališču.
Kakor zatrjuje poročilo, se od dne do fine širi opozicija proti vladi, posebno vsled delovanja poslanca Left a.
Močna in dobro organizirana socialistična demokratična unija švedskih mladenieev je začela agi-tirati za splošen štrajk in za uporabo drugih revolucijonarnih sredstev. v slučaju, da bi grozila vojna s kako zunanjo državo.
Na parniku "Minneapolis'* je bilo ubiti h enajst oseb.
London, Anglija, 27. marea. — Na parniku "Minneapolis"', ki ga je potopil nemški podmorski čoln v Sredozemskem morju zadnjo sredo, je bilo ubitih enajst os^b. Vsi drugi so se rešili.
POZOR ROJAKI I
Kdor še nima Slovensko-Am eri škega Koledarja za leto 1916, naj ga nemudoma naroči. V saloni ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane a poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj!
Slorenic PafcUflhinf Oo^
▼•rte. V. T.
Ofenziva proti Solunu.
Kakor kaže, se je začelo ofenzivno prodiranje proti Solunu. — Obstreljevanje Soluna.
London, Anglija. 27. marca. — Nemci so že pred kakimi šestimi meseci govorili, da bodo začeli prodirati proti Solunu. Ta ofenziva se je šele zdaj začela. Ob grški meji so začele operirati avstrijske, bolgarske in nemška čete. — Artilerijska bitka traja že oseminštirideset ur. —
Pariz, Kraneija. 27. marca. - -Atenski dopisnik Havasove agen-ture je potrdil, da je stopilo avstrijsko. nemško in bolgarsko vo-jašivo ob celi macedonski fronti v akcijo. Zaveznki so si zaenkrat še vedno s v est i zmage. Oni pravzaprav nf smatrajo to ofenzivo za resno, pač pa mislijo, da je to le nekaka demonstracija, ki ima namen omajati Iluinunsko in jo prisiliti. da f»i se pridružila Nemčiji.
London, Anjriija. 27. marea. — Ker je v soboto nek francoski zra-koplovee obstreljeval nemške postojanke pri (ievgeli. se je pojavilo nad Solunom sedem nemških zrakoplovcev, ki so začeli bombar-lirati zavezniški tabor. Naše baterije so letalce prepodile, še predno ■so mogli povzročiti kako škodo.
Delavsko gibanje,
železničarji bodo stavili družbam 3voje zahteve. — Osemurno delo. Zelo naporna služba.
Tajnik nevvorške postaje "Zveze strojevodij . . I>. Johnson, je včeraj izjavil, da .se bodo sestali jutri v Nciv York« zastopniki železničarjev in predložili družbam svoje zahteve. Predsednik newyor. ike postale Warren Stone, je imel dol«^ govor, v katerem je reke! ned drugim t tuli sledeče:
Družbe se norčujejo iz naših zvez in društev, toda to jim ne br veliko pomagalo. Ako so še take proti našim organizacijam, bode organizacije vseeno ostale. Kaj b" bilo z nami, če bi ne bili orjranizi rani. Služba strojnikov je ena najtežavnejših in najbolj odgovornih Ker se podjetniki ne zmenijo za ias in ker naui nočejo pomagati je lmša sveta dolžnost, da se zdru :imo iu skupno stavimo svoje za-lite ve.
Železničarji bodo zahtevali osem-irno delo in zvišanje plae. C'e jin lružbe ne bodo hotele ugoditi, bodo zastavkali.
Včeraj je zastavkalo v New Yor-ku 800 pristaniških delavcev, ki so aposleni pri Eastern Steamship Corporation. — Zahtevajo zvišanje plač.
Poplava.
Buffalo, N. Y.. 27. marca. — Danes popoldne je nastala v južnem lelu mesta velika poplava. — 0e bo voda še nekaj časa tako naraščala, bo kmalo ves južni del mesta pod vodo.
Delavski nemiri.
Berlin, Nemčija. 27. marca. — Iz Stoekholma poročajo, da se vrše po vseh večjih ruskih mestih veliki nemiri. V municijskih tovarnah v Petrogradu je izbruhnil štrajk. — Sodišče je obsodilo 15 demonstrantov na smrt.
Velikanski dobički nizozemskih pa-robrodnih družb.
Haag, Nizozemska, 27. marca. — Zadnje .statistike raznih parobrod-nih družb dokazujejo, da jim je prinesla sedanja vojna velikanske dobičke in da še vedno primanjkuje trgovskega brodovja, ki b! zamoglo prevažati vse predmete, ki jih rabijo bojujoče se države. Ena družba, ki je dajala prejšnja leta po deset odstotkov dobička je dala letos sto odsotkov in dobički nekaterih tvrdk so pa še večji.
iobe val nail naročniki v Pnioqn raniji knjižico "Hdva Donaaratana delavce v affl." Bpleal je ta knjiifce Kam* fJah»vtt
Zastrupljevalec.
Zobozdravnik dr. Arthur Warren Waite pred sodnijo. — Zastrupil je taščo in tasta.
V New Yorku so pred nekaj dnevi prijeli mladega zobozdravnika dr. A. \Y. Waiteja. ki je obdolžen. <la je zastrupil z arsenikom svojega tasta Johna E. Pecka in taščo II. >1. Peck, ki sta bila zelo bo-jrata.
Dr. Waiteja s<> kmalu začeli sumiti te<ra zločina in detektivi so kmalu dognali njegovo krivdo. O-pazovali so <ra ilalj časa ter je bil v svojem bogatem stanovanju pravi jetnik. Ko je videl, tla se ne more oprostiti mreže, ki jo državni pravilnik tesneje ovijal krog njega, je priznal dejanje, ter rekel, da je dal svojemu tastu arzenika na njegovo lastno zeljo in tla je njemu vseeno, če ga prav pošljejo na električni stolec.
Obdolženec se dela blaznega ter so ^a kot jetnika poslali v Belle-vue bolnišnico, da preiščejo če je res dedno slaboumen, ali se santo dela tako.
Baje bo igrala slaboumnost glavno orožje v obtoženčevi obrambi.
Državni pravdnik je dobil izvrstne dokaze proti dr. Waiteju. Natančno je zvedel, kje je dobil strup in zamorska hišna je celo pričala, da je videla, ko je obtožence deval -strup v juho, ki jo je pil zastrup-ljevalčev tast. Omenjeni zamorski služabnici, Dori Hieber, je baje
aite ponujal #1000. ,'p hoče molčati.
Dr
žavni pravdnik je preskrbel vse polno prič, od katerih nekatere pričajo proti obtožencu, druge )a pripovedujejo, da je Waite dedno sla boiiruen.
Mackensen.
Berlin, Nemčija, 27. marca. — Danes se je doznalo nekaj podrobnosti o potovanju nemškega generala Maekensena v Carigrad. Kamorkoli se je pripeljal, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo Ko je dospel v Carigrad, je bilo vse mesto v zastavah. —Časopisje ie izšlo v posebnih izdajah.
<4enerala sta sprejela v avdienei ^urški sultan in vojni minister En-ver paša.
Pozor pošiljatelji denarja!
I' L ■.! JI
Tekom vojne smo odposlali hrs posojilnicam ter pon aesnim osebam na KRANJSKO ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KORO KO, HRVATSKO, in druge kra a v AVSTRO-OGRSKI blixo 7 m i ijonov kron. Vse te poiilja va so dospele v roka prejemnikom te tako hitro kakor prej v mirnei asu, toda aanesljivo. Od tukaj s ojakom ne more denarja poiiljf d, ker Jih vedno prestavljajo, lab :o pa se pošlje sorodnikom al nancem, ki ga od tam po&ljejf rojaku, ako vedo za njegov naslo\ Denar nam pošljite po "Dome tie Postal Money Order" ter prožita Vaš natančen naslov in m> *lov oseba, kateri se ima isplačat
Cen« :
K.	S | K.	%
5________.S3 i 120____ 15.00
10____ 1.50 1 130____ 17.25
15____ 2.15 j 140____ 1S.55
20____ 2.80 i 150.... 10.1)0
25____ 3.50 I IGO____ 21.20
30____ 4.15 j 170____ 22.55
35____ 4. SO j ISO____ 23.85
40____ 5.45 i 100____ 25.20
43____ C.15 i 200 ____ 26.50
50---- C.SO j 250____ 33.15
55____ 7.45 | 300____ 3.9.75
GO---- S.15 ! 350____ 46.40
65 ---- 8.80 ! 400____ 53.00
70 ---- 9.45 j 450____ 59.65
'75---- 10.10 | 500.... 66.25
80---- 10.75 i 600____ 79.50
85---- 11.40 ! 700 ____ 92.75
90---- 12.05 | S00.... 106.00
100.... 13.25 i 900.... 119.25 110---- 14.60 j 1000____130.00
Ker sa idaj cene denarju skoraj rsak dan menjajo, smo primoran) računati po najnovejših cenah In bomo tudi nakasovali po njih. Včasih se bo zgodilo, da dobi na dovsrik kaj več, včasih pa tudi kaj tnanj. Ust dospe vadi par dni kaaneje In ko dobi naslovnik Ust v roka, aa ort naa eene BMtda ie večkrat spta.
Wilson izgublja zaupanje.
Francisco Villa^obkoljen.
i
PREDSEDNIK WILSON PRIČAKUJE PODROBNO STI O TORPEDIRANJU POTNIŠKIH PARNIKOV.
-	NAVELIČAL SE JE VEČNIH NEMŠKIH OBLJUB.
—	ZADEVO BO PREDLOŽIL PRED SENAT IN PO SLANSKO ZBORNICO. — GENERAL GA VIRA PR A VI, DA JE BIL VILLA PORAŽEN IN OBKOLJEN. — IZJAVA VOJNEGA TAJNIKA. — AEROPLANOV
PRIMANJKUJE. — DVA STROJA UNIČENA.
Washington, D. C., 27. marca. — V visokih uradnih krogih so nocoj zatrdili, da ho storil predsednik Wilson odločne korake takoj, ko bo izvedel za vse podrobnosti o torpedi ran ju parnika " Sussex7 T in vseh drugih po zakonu nedotakljivih pamikov. na katerih so se nahajali ameriški državljani. Izjavili so, da je vlada Združenih državo že sita vseh opravičevanj in izgovorov, da hitro izj^nb-Ija vso zaupanje v nemške obljube ter izmučena vsled neprestane propagande, ki jo vodijo Nemci v tej deželi. Izgubila je že vso upanje, da bi se ji posrečilo pripraviti Nemčijo in njenega eesarja do tega, da bi izpolnjevala mednarodne zakone.
V	poučenih krogih so danes izjavili, da bo Nemčija obžalovala dejanje, v slučaju, da je nemški torpedni čoln torpediral parnik "Sussex", da bo ponudila odškodnino in kaznovala poveljnika dotičnega podmorskega čolna radi kršitve danih navodil. Zdaj je pa nastalo vprašanje, r--bodo Združene države sploh pripravljene sprejeti tako izjavo nemške vlade.
Predsednik Wilson napeto pričakuje poročil in dokazov ne samo z ozirom na parnik "Sussex", temveč tudi na parnik "Englishman". Po zadnjih poročilih a potopu parnika "Englishman" se mora sklepati, da Je poginil pri tem en Amerikanec.
Znano je. da Wilson premišljuje o tem. ee naj stopi pred kongres ter predloži vso zadevo napadanja nemških podmorskih čolnov senatu in poslanski zbornici. Gotovo pa je. da bo poročal o vsej zadevi kongresu, predno se bo odločil za kako odločilno dejanje, ki bi pripeljalo do pre-kinjenja diplomatienih zvez. Jutri bo razpravljal kabinet o tej zadevi.
Danes je bil predsednik v neprestani zvezi z državnim tajnikom Lansingom in vsa poročila, ki so dospela na državni deparmtent, so bila takoj poslana v Belo hišo.
Queretaro, Mehika. 27. marca. — Vojni minister Obregon je dobil naznanilo od generala Ga vire, ki opisu ie zopet nek drug resen poraz, ki ga je doživel Villa s svojimi četami v bližini Namiquipe. Dan tega poraza ni bil omen jen, toda rečeno je bilo, da je Villa obkoljen s svojimi pri/rženei.
V	bitki, pravi poročilo, je bilo ubitih trinajst bandi-tov. sto konj in mnogo orožja pa je bilo zaplenjenega.
General Gavira je izjavil, da so Villi tako resno za petami, da je odvisno le od kratkega časa, ko ga bodo vjeli.
Washington, D. C., 27. marca. — Vojni tajnik Newton Baker je uradno izjavil, da sta od osmih aeroplanov, ki so jih poslali z ekspedicijskimi četami v Mehiko, dva uničena, štirje pa so pokvarjeni. O usodi letalcev ni ničesar omenil. Izjava se glasi:
"General Funston nam poroča, da bo treba še nadalj-nih aeroplanov za službo v Mehiki, in sicer za poizvedovalno službo in pa za prenašanje poročil od čet v Mehiki v Združene Države. Od aeroplanov, ki so že tam, sta bila dva uničena. Štirje drugi rabijo popravila, dva pa sta še vedno v službi. Department se ravnokar pogaja o nakupu nadaljnih strojev, toda niti število, niti model teli letalnih strojev še nismo določili."
Iz glavnega stana ekspedicijskih čet v Mehiki poročajo :
Colonia, Dublan, Chihuahua, Mehika, 27. marca. — vedno imamo dovolj priložnosti, da ujamemo Villo. Zasledovanje bo kmalu končano. Konjenica je pripravljena. da vsak trenotek nadaljuje z zasledovanjem, toda peš-tvo je napravilo v osmih dneh 180 milj ter mora zdaj počivati. Južno od tega kraja je postavil general Pershing nov vojni stan.
Neprestano prihajajo potrebščine v to novo opirali-šee, toda general Pershing se nahaja še vedno tukaj. Prometna zveza je zelo pomanjkljiva. Vidijo se tudi veliki požar j i v gorovju južno od tukaj.
Casas Grandes, Chihuahua, Mehika, 27. marca. — Villa beži proti jugu v gorovje. Iz vojaških virov se da sklepati, da tudi ameriške čete vsled tega hitrejše napredujejo. Ameriške čete se poslužujejo vseh sredstev, da kmalu zajamejo roparskega generala.
Mehikanci, ki so bili večkrat izlorabljani in napadeni od Ville, radevolje dajejo potrebne informacije gledo Villove sile, potrebščin in drugih stvari, ki dobro služijo ameriškim vojaškim oblastim.
GLAS NAB,ODA, 2S. MARCA, 1916,
"GLAS NARODA"
(Sloveni« Daily.) Owned and Published by the 8L0VENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSER, Frpsldent-Long BE VET UK, Treasurer.
Place of Business of the corporation
and addre***« of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. Sew York City. N. T.
Za 11 to let« velja list za Ameriko in
Canado ...........................$3.00
t« pol leta i..............................1.50
„ celo leto za me*to New York..	4.00
„ po! let a C« mesto New York..	2.00
„ Evropo ra vse leto...............4.50
*. . « pol leta....................2.55
„ „ četrt leta................1.70
Hi I. A S NARODA" izhaja vsak dan iKV7finšI nedelj in praznikov.
L A S NARODA"
("Voice of the People**) Issued rrcry day except Sunday« and
Holidays. Sutvsrriptlon yearly $3.00.
Advertisement on airreemeat.
Doplsi brez podpisa In osebnosti se ne
priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bivalKfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pošiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
KI (Vtrtlandt St.,	New York City.
THefon 4CST Cortlandt.
Svarilo predsednika Wil-sona.
< N la mehiška zadeva prihaja v zadnjem času v popolnoma novo luč. Vedno bolj se širijo vesti in slišijo namigavanja, da tiči za i 1 lo in njegovimi zločini napram Amerikaiiccm silna in uplivna ainerikanska denarna, moč. koje < ilj j.- zaplesti Združene države v vojno proti Mehiki in uničiti sedanjo demokratično vlado, ki ji ;sačoluje Venustiano Carranza.
Predalnik Wilson je bil doslej vodno nasprotnik vojne. Nikake-dvoma ne more biti, da se jo le nj.govi treznosti in hladnokrvni niii ravnanju zunanjih zadev zaliv; liti, da Združene države />* dolgo niso zapletene v krvavo vojno z mehiškim narodom. Ker .P- tako ravnal, si je nakopal Wilson nemalo sovražnikov, ki so hoteli in Še hočejo intervenirati v Mehiki z oboroženo silo.
Nekateri veliki ameriški časni-i. za kojimi stoji pretežna finan-ena sila ameriškega kapitala, so ji. pivstano napadali Wilsona ter ga imenovali bojazljivca in podobno, češ, da se ne potegne za pravice Amerik&neev v Mehiki, kjer b^ baje leta in leta mehiški roparji more nedolžne ameri&ke državljane. V raznih karikaturah so ga slikali na smešen način in v javnost so trosili lažnjive vesti o sovražnosti Mehikancev napram Ameriki, itd.
Predsednik Wilson j« kmalu spoznal ves slabi upi i v, ki ga imajo ti* vznemirjajoče vesti na ameriško javnost, ki ni natančno poučena o dejanskih razmerah, ki so zahtevale v Mehiki že toliko revolucij. To ameriško ljudstvo se ne zaveda, da so Mehikanci ravno tako bore proti tujim upli-vom, ki hočejo izmozgati Mehiko in njeno bogastvo, kakor so se Amerikanci svoje dni proti Angle-ii :n in njihovemu jarmu.
Kt*r pa so se zdaj oglasili nekateri možje, ki so brez ovinkov in naravnost trdili, da je bil Villa kupljen od ameriških kapitalistov in da je bil napad na ameriško mesto umetno prirejen in ameriški državljani morjeni s streljivom in orožjem, ki je bilo iz Združenih držav naskrivaj utiho-tapljeno v Mehiko, da bi se tako Združene države čutile prisiljene z orožjem intervenirati v Mehiki, je izdal Wilson zadnjo soboto posebno izjavo na ameriško ljudstvo, kjer svari ljudi, naj bodo previdni in naj se ne razburjajo preveč vsled poročil, ki jih prinaša brezvestno časopisje. Predsednikova izjava se glasi: Kakor je bilo že naznanjeno, je bila odrejena ektpedi- i eija ameriških čet v Mehiko ' edino-le na podlagi pogodbe i c vlado v Mehiki in je njen i
, edini "namen -*®jeti * roparja «1
-.......—---------- -■ - * ..
in pod nobenim pogojem; ni namen ekspedicije ta.
Villr», koje ga čete so dejan-1 ako napadle ozemlje Združenih držav. V nobenem sluča-j
ju
pa
da. bi zasedli kaj ozemlja mehiške republike ali pa kratili njeno neodvisnost.
Zato sem prosil več časnikarskih agencij, naj bodo dovolj prijazne, da bodo ]>odpi-rale vlado pri tem njenem namenu ter neprestano pojas-
Dopisi.
Conemaugh, Pa. — Naznanjam, da je moral daliV.ivljenje /a sveti protit našiii sfo-podov kapitalistov rojrik .I«">*ip B«-v«*. I)ne JE m area j,- utrgala j»!-i>t pr«enoga t.Tj ;',ad<-la na glavo. Uil je pfi pri-j • i m "te v. »hnenii-ni j.* bil član več j podpornih društev ter je znan kot bivši d« legat redne konvencij S. D. P. Z. v Clcvelandu. O., za
vadno zmožnost in daje mladim prodajalcem mnogo spodbude.
Seveda ima ta igra srečen ko-nei*. Trgovci, ki >o bili prej v stiskah. >o zdaj zelo uspešni, ker > pomočjo narodnih "cash regl--t:*o\ " natančno lahko nadzirajo -vojn trgovino.
Igro igrajo >amo v prid prodajalcev te.- ima baje /e!o veliko koristi zanje.	—Adv.
1
javnosti) in njena podjetja v zu- Rad bi izvedel za naslov svojega Kje je JOHN JANEŠ? Doma j
rJ
njevale pomen ekapcdicije ( <lrušt vo šr. (J9. N"aj počiva ljudstvu v Zdražrnrh državah, kakor tudi nesrečnemu
Ruska publicistika.
Pi
Jakob Tarabanin,
ru! — Andrej V id rich.
Braddock, Pa. — Tukaj je ve in zrlo občutljivemu ljudstvu'liko slovenskih družin in tudi! v Mehiki, ki je zelo dovzetno^amc.c.v uia„jka. K.-r pa nočejo; za vse časnikarske vesti iz te n\n mo;je niti mladeniči dopiso-j dežele in še celo rn^li. da pri-j vati. sem sklenila ja/. napisati par j
vrstic. Oprostite mi, če ne bo vsv1 ]>ravilno pisano, ker sem rojena v Priznati se mora. da taki Ameriki in nisem hodila v nobeno!Vl?!mJa v *Vf™i?ra<m sklepi niso nenaravni., ker je slovensko šolo. Na dan sv. Cre- V1 P^J^Iji pravija, da j< "lavni. če ne edini vir za in-' fl,.;n ...	„^:.,..„ K-rtJ"dint evropski list v celi Rusiji.
hnjajo take vesti naravnost
Konce
Najbolj dostojen. < pojem zelo previdno.
rabimo ta 1st vseh li-
od. vlade Združenih držav
- I
nanji politiki. Kakor se je prej priporočalo št udiranje -Japoncev J ki so postali "'samozavestni", ta-, ko je zdaj pred vojno dolgo u-! stvarjalo mnenje, da treba o«.vo-.
boilltl "zasnžnit-no" <»alieijo. I^is.t
j-4 priden zaščitnik ruskega >.<»koi-stva. ki tra ureja in ustanavlja via-j <!a. ki ima i^te namene, kakor t ti-; kaj^ iji "Jungsehiitzi". n-* sa-j mo to. ampak v prvi vrsti skuša utrditi državljansko zavest med1 srednješolci. Kakor državne! uredbe — večina sokoUkui dru-! štev ima -voje prostore v državnih poslopjih —. lako je rusko so-k.dstvo i>ojrosto napadano o I na prednega časopisja in nima do da-j nes prav nič skupnega s kultur-i ni mi delom, ostalega slovanskega
prijatelju FRANKA BOŽlC ! Doma je iz Sabonj pri Podgra-i du na Primorskem. Pred dvema letoma je bival nekje v Jo-! !:»•:. lil. Pr»>-.;ii eeiij»-r... r-'jake. i <-e k>lo ve Za njegov naslov, da ira mi ,).>\i. ali naj -e pa sii n ogla »i. — Frank li«/ič. 44 Mavbursr. Pa	->7.-><_
IŠeem JANKZA .»KIIAU. Doma .i.- iz. Novega Kota š:. h, V A-meriki biva že ti let. Pred petimi loti se j.- nahajal pri svojem bratu v l\ansa* « it v. Kan. Prosim cenjene rojak.-. kdo ve /a njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — An-tonia Mohar. 4^7 Madi> n St.. Urooklvn, N. V.	-J.l.-2S—;:
iz Babnega polja pri Lorn. Pred ••n:iu lttoru je bil na Quaeker. Tuuesrissii. N. V. Za njegov našlo. !»i rad Izvedel: John Rom. :!7 Wood Ave., Braddoek, Pa kdo izmed rojakov ve. naj m. naznani, ali naj se pa sn u o«'!M <	__
Rad bi izvedel za naslov svoje »na t-re KRANt IšKK ZA VOLOV K K i svojih dveh bratov .lA-NEZA in FRANCA ZAVOLOV ^KK. Am- riki bivajo /e nr 1 1" let. Imam jim poročati ve * /ato prosim, da ali pa C-e kdo ve za prosim, da ga mi Sem. Zavolovšek.
"aznm s*v: mi jav'rj< njih naslov naznani.
Bo
t»i i
Njego-ta K
jih poročil. Ta poročila lahko i vsled svojega "privilegiranega. j>o-
, . „ Vremja em nodjia v nooene *
šoli*. Na dan sv. t«re
glavni, ce ne cd mi vir za m- gorja smo se se šli pri i-ojaku Ko ,
formacijo ljudem na obeli	pri kat,,rei«i stanuje rojak LlsT ll,'la ^ vc'la vlls v*l,*(l SVo-l°-
stran-h meje časopisje v M], Tratnik, katerega, god j.* bil »H lori,ia1-1: l» marsikaj vsled svo-
Združenih državah.	| ]>-ti dan. K.-r je predsednik tukaj-
Da bi preprečil napačno in Šnje postaje sv. Barbare, je pova-
n. varno mnenje v tem oziru, bil tudi vse druge uradnike in čla- Ioža*1	PlP-i <^ugi listi.
sem. obvestil več časnikarskih ne. Imeli smo se izvrstno. Mani-	dohodkov dobiva iz ofiei-
agencij, naj bodo kolikor mo- kalo ni ne dobre pijače ne okusne- .'^-»di mseratov; da ga vlada na-
goče previdne pri izdajanju ga prigrizka. Pri slovesu smo mu rawiosl podpira
]>oročil z ozirom na sedanjo želeli, da bi svoj prihodnji god
kazensko ekspedicijo in naj še bolj veselo praznoval, namreč
t"Novoje Vremjaje dovolj znano. Kako misli o listu večina Hi-
tov desnice je znamenito "Novo- sokolstva. Neke vr-te podpore da-
Mavnard. Mh
to se mu ne da toda o tem nihče ne dvomi. Ime. ki si ga je ustvarilo
dokazat i.
ji n«* dajejo zunanjosti vojne, ob strani svoje izvoljenke. Ome-da naj zadržujejo vesti o gi- niti moram tudi. da je gospa banju čet. ki bi jih za m ogli Štorklja obdarila brata Josipa Že-ljudje napačno razlagati in frana in Franka Žefrana z dvema da ne priobčajo nepotrje- krepkima sinčkoma. Obema dimnih poročil o nemirih in upo- žinama naše najiskrenej.se čestit-rih v Mehiki.	j ke. Pozdrav vsem rojakom šfrom
Prtnlvsem želim pojasniti Amerike! — A. 3L OJ. mehiškim in ameriškim dr-' Saginaw, Mich. — Dne 17. t. m.
skega občinstva in kako je nje razmerje do njega, to se vidi na imenu, ki ga je dal temu listu že
je ruskemu so'kolstvu sa no "Rr,«.-skoje Slovo", ki je do neke mere preeej .sorodno / ofieijaluim slav-
janofilstvoin. — Zvečer izdaja No-voje Vremja posebno večerno izdajo "Večernega Vremja".
Nekoliko konkurence deia listu nedavno ustanovljeni "(iolos liu-si". veliki nacijoruilist ični lisi grofa liobrinskega in Bašmakova. Ta liaeijonalizcm je navsezadnje zelo ekskluziven, popolnoma soroden živalskemu. List je v Avstriji bi! prepovedan. V ruskem ohf-in-stvu ne uživa Jiiti popnlarnosti. niti zaupanja. Ko so leta 191;1. v tiskarni lista stavci stavkali, so list postavili in natisnili vojaški stavci iz tipografije petrograjske-
nesmrtni Saltvkov-Sčedrin. Ime
noval ga je: List — Česasiželiva- g;l zbora carinske straže. Pripe-šeblagorodje (s tenfi besedami ijali so se na eraričnih avtomobi-vprašujejo uslužni natakarji v lo-jlih, delali vso noč. dobili po 25 ko-
žavljanom dejstvo, da je se- je pogorela blizu.slovenskih sta-	sretln^ j" ^	P^jk plače in sc zopet vrnili. Ta
danja ekspedicija potrebna novanj hiša nekega Xcmea in z ' ^vormovi sluge je tudi trdno slučaj se je komentiral po vseh h-kazenska odredba, koje edini njo vred štirje otroci, ker so bili sP°Je»;> z redakcijo "Novega vre- stih in je pokazal, komu je "Uo-namen ie zagrabiti napadal- pušeeni doma brez varstva. To naj me.?a • Nenavadna, elastičnost v .los Rusi" posebno pri srcu. Vidi ee ki so napadli mesto Co- bo vsem v svarilo, ki puščajo do- P^lagodenju je glavni znak v ka-jse, da bo imel ravno tako malo u-lumbus in ki vznemirjajo ne- ma otroke brez nadzorstva. Dru- ^erju tega lista. Ta lastnost je speha, kakor nedavno vsled rav-zavarovane kraje ob meji ka- gih novic zaenkrat, nimam poro- blla tudl osebm Zliak njegovega nodušja občinstva propali "Slav-tere uporabljajo za opiraiišce čati. Slovenci živimo tukaj po- Vstf?tovltflja. ^vorina. Suvorin janin" Bašmakova in Vasiljeva. in izhodišče za svoje napade vsem enolično. Pozdrav rojakom ^ naJPre3 liberalce m je dose-na življenje in lastnino držav- sirom Združenih držav! — Naroč-
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mestn New Yorkn Nase vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrst« Ilelamo j.b po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imauto (udi vsako vrstna vina in likerje.


likerje. CENE ZA SOD VINA:
(Claret)) 52 galon samo____S26.M
(Zenfandel) 32 galon samo.. $23.09 (Barbera) 32 galon samo.... $32.09 (Burgendy) 52 galon samo.. (35.09 BELO VINO
(Riesling) 52 galon s um o____$35.09
(llock) 52 galon samo......$35.09
(Sauterne) 52 galon samo.. $37.09
VINSKO ŽGANJE Sod 25 do 28 galon.... $2.15 galona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona
ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO 1'OŠILrJATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnem pismo na sledeči naslov
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
ljanov v naši lastni republiki, uik.
Namen naših poveljnikov je. SarUlI, Minn. — Tukaj je umrl da kolikor-le mogoče sodelu- rojak Jožef Ancelj. liil je član jejo s ('arranzoviini silami in društva sv. Štefana Št. 117 .T. S. odstranijo vzrok, ki nadlegu- K. J. Društvo mu je priredilo lep je obe vladi, ter se takoj u- pogreb dne 19. marca. Pogreba so maknejo z mehiškega ozem- udeležili vsi člani. Pokopali Ija. kakor hitro bodo dosegli smo ga na katoliškem pokopališču to svojo nalogo.	j v Broakway, Minn. Rojen je bil
Moja dolžnost je. da posva- v Mojstrani na Gorenjskem. Bodi rini ljudstvo Združenih dr- mu lahka tuja žemljica! — F. žav, da se nahajajo vse ob Trii le r. meji nešteti ljudje, ki širijo najbolj vznemirjajoče vesti ki jih pa dejstva popolnoma nič ne opravičujejo. Namen tega trošenja neresnice je oči-viden, namreč ustvariti nevzdržno nasprotje med Zdru-
gel precejšnje uspehe kot podlist-kar, ki se je podpisoval "Neodvisen". Pozneje je hotel doseči še večje uspehe na ta način, da. se je popolnoma odrekel vsaki neodvisnosti. Od tega časa lavira "Novo-je Vremja" spretno med raznimi "stebri" birokracije in vedno o
Nacijonalizem. ki propagira v notranji politiki rusifikacijo, v zunanji pa oficijalno. starinsko, nekulturno slavjanofilstvo. nima bodočnosti.	| Še bolj "desniška" in odkrito navezana na državna sredstva in dolgočasna sta lista "Sanktpeter-
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRULL
Prodajs^belo vino po............... 70c. gsiloi.
črno vino po ............... 50c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... »11.01
Brmjtve* 12 steklenic za................ |l2.CK
4 gallocie (sodček) za.......... I16.0T
Za obiino*naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E.. Cleveland, Ohie Jt
burgskija Vjedomosti". ki jib u-pravem času zasluti in ugane, kdo reja knez Uehtomskij, in •"Mo-bo močnejši in na. katero stran se skovskija Vjedomosti". ki jih je je treba postaviti. Njegovo sploš- <|o leta 1913. izdajal Lev Tiehomi-
John J. Patterson.
no prepričanje je jako konservativno. List živahno brani posvečene privilegije dvorjan.stva, viš-ijega uradništva in trgovcev, t'elo njegovo jjolitično prepričanje temelji na kratkovidni in zlobni na-eijonalni ekskluzivnosti, ki prihaja večkrat v glupo zasmehovanje (>n j'1 eden najuglednejših in " inorodcev" (Finov, Poljakov, značilnejšili trgovcev v Ameriki. Ukrajincev), in stikanje za zaro-ženinu državami m Mehiko m Na svojeui polju si pridobil tami proti državi. Višek ljudo-poteni intervencijo Zdruze- ni<HinaradjQO slavo. Zdaj je star 71 mp2lljo pUstavljajo nedeljski mh držav v Mehiki v prid ne- let a yedno (,vrst kakor kak I>odll^tki „iavnega podlistkarja katerih ameriških lastnikov
mehiških posestev in drugih prednosti. Tega cilja pa ne bo mogoče doseči toliko časa, dokler so trezni in pošteni možje na krmilu te vlade, toda resne razmere bi lahko zavladale, nepotrebna kri bi se zamoglu prelivati in razmerje med obema vladama bi se morda poostrilo.
Ljudstvo Združenih držav bi moralo poznati kovarske in brezvestne uplive, ki zastrupljajo javnost ter se varovati, pred no bi vrjelo kaki vesti, ki prihaja z meje. Oni pa. ki širijo le vesti, bi morali biti dovolj pošteni in vestni pa-trijoti, da bi prej preizkušali vir svojih vesti iz onih krajev, predno jih objavijo. WOODROW WILSON.
Wilsonova izjava je brez dvoma hud poper za prizadete kapitaliste. V svoji izjavi predsednik ju Wilson n« omenja nikakih imen, , gotovo pa jih mora vedeti in se mu zdi boljše. <la jih zaenkrat še zamolči. Ti kapitalisti so take vr- . ste, kakor Hearst in Rockefeller.! Saj je Rockefeller dovolj jas..o pokazal in že dostikrat, koliko mu je za ljubi denar, pred katerim se vse drugo izpremeni v malenkost L V Colorado bo še živel spomin o- ( nih delavcev, ki so padli v boju za pošten zaslužek kol žrtev kapita-, listične pohlepnosti. Kakor je ka- j pitalistom malo za ameriške delavce, jim je še manj za Meh i kan- 1 ce, ki bi jih radi zatrli, da bi oni , mogli izkoriščati mehiške rudnike : in petrolejke vrelce.
Kapitalistične nakane z ozirom' na Mehiko so natančno preisko- i rali in dognali v zadnjem času u- i radniki tajne službe in isto so po- t ;rdili tudi ameriški konzuli v Me-'] itku -	.	1
mož pri petdesetih leiih.
I Ar, O. Menšikova. V ruskem jezT-I k.u je on (po imenu enega junakov Sčedrina "slovotočhiška i krovo{>iuška") tudi znan pod imenom '" 1 judtiška ". Nekdaj je tudi njegovo prepričanje bilo drugačno. Od tega časa so si njegovi '"•lanki še ohranili splošni naslov "Pisma bližnjim", ki zveni sedaj kot bridka ironija.
"Novoje Vremja" je Ie polagoma dobilo svoj sedanji obraz. Ra zen tega imajo njegovi sot rud ni ki — kakor sot rudnik i vsakega veli kega li>ta — nekaj določne oseb ne, individualne svobode. Prej so bil i njegovi so J rudniki tudi boljši pisatelji, n. pr. Cehov in Boborj kin. Tega. sedaj ni več. Ko je pred tremi leti stari Suvorin umrl, so se "kupljiva peresa"' požurila rehabilitirati svojega pat rona s tem. j da so izrabila njegovo korespon [deneo s Cehovim. Toda ta poskus je naletel na burno ne vol jo. Koli ko vpliva jo imel Snvorin v tabo rišču desnice, se vidi iz tega, da sc mu v istih panegiričnih člankih podelili naslov "velikega starca", j ki se je dotlej dajal samo Tolstemu. Tudi ta primera je naletela na splošen protest. Tudi če sc nc oziramo na nadarjenost in prepričanje, v resnici ni mogoče najti večje razlike. Na eni strani izredna. vse življenje dosledna vernost j nazorov ('"Ne morem molčati") in popolno preziranj-e vsega posvetnega. ki se je končalo z begom v viharno jesensko noč iz lastnega doma, na drugem "velikem starcu" pa pomanjkanje vsake o-sebne značajnosti in zavidanja | vredna pripravljenost žrtvovati I vse za gmotni uspeh.
"Nov o je Vremja" podpira v o-stalem notranjo državno politiko vlade (razbitje skupnega^ občinskega gospodarstva, proti kateremu sc je soglasno postavila večina
rov. prej znani revolucij ona r, ki se je pozneje "skesal". Izmed teh dveh listov se zadnji posebno odlikuje z izrednim sovraštvom do naukov Tolstega. Oba lista, imata samo one čitafelje, ki jih morajo čitati.
I »olj jasen in odkrit v svoji neizmerni mržnji do Zidov kot " No-voje Vremja" je knez Mcščerskij, ki izdaja svoj lastni list "Ciražda- j t j nin". "Mcščerskij graždaniu". državljan tipa kneza Meščerskc-ga, je že od nekdaj zanesljiv priimek za človeka z negativnimi državljanskimi lastnostmi. V zadnjem času pa so napadi Menšikova proti Finlandcem (v zvezi s splošnim nastopom naeijonalistov proti avtonomiji velike kneževine), ki so presegali že vse meje, začeli presedati eelo staremu knezu. Z njemu lastno odločnostjo j»% imenoval Menšikova lakaja brez vsake mere. V "Graždaninu" se vsled ugodnih osebnih zvez urednika pojavijo večkrat zanimivi r članki vplivnih oseb, toda tudi ta izredna okolnost. ne pomaga listu do večje razširjenost L
Svoj« uspeha jc preživel tudi divje naeijonalistični "Svjet" generala Komarova. Prej je bil zelo razširjen po vaseh, ker je bil edini ceni list. Stal je samo 4 rublje na leto. Sedaj se je razširilo pro-vincijalno časopisje in povečalo se je število dostopnih izdanj napredne smeri: "Kopejka" v Pe-trogradu in enak v Moskvi, po-volžska "Kopejka" v Sahari, napredni list "Nov7* sina Snvorin a. s slikami, ki izhaja v Petrogradu in Moskvi, stane po 2 kopejki. V mestnih knjižnicah in čitalnicah se "Svjet" sedaj najde bolj redko kot. listi skrajne desnice, v drobni prodaji ga sploh ni najti.
Iz listov desnice dela "Kolo-kol", organ zaupnikov svetega sinoda zelo mučen vtis s svojim morečini klerikalizn>om in brezmejnim sovraštvom do sektantoT in drugih verstev. O listih "Zem-' ščina". "Vječe", "Russkoje Znamja" (organih vodij glavnih nijans "pravih ruskih ljudi" — Pnriškjeviča, Markova in Dubro-vina), ki sovražijo drug drugega in si vzajemno očitajo podpore s "temnim denarjem" (iz državne- i ga "dispozicijskega" fonda) — < o teh ni kaj govoriti.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKAVINA
prodaja
JOSIP SVETE
17SO-82 E. 28tli St.,	Lorain, Ohio.
CONKORD RDEČE VINO 525.00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri matijih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je-pride jati denar ali Money Order.
i
i
i
1
(
£
i i
J
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
Cena za "I5UINJEVEC je: C steklenic $ 6.50
12 steklenic 1U.00 V ZALOGI IMAMO tuji č«sti -tomaCi TKOPIXJEVEC in SLIVOV-KA kuliana v naši lastni distileriji.
Na.še cene so sledeče: Tropinjevec i*t gal. $2.25, ?-J.50, $2.75 in £J.OO
Slivovitz per ;ral.................$2.75—S3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ Q.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"C6" Itye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Rudeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., C5c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—«0«?.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastonj. Naročilu naj sc priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
5102-04 ST. CLAIR AVF., CLEVELAND, 0.

A ^ A Ai



PHONE 24«
Zastopnik
•GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y. » » f
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL
PRODAJA fina vina, izvrstne smotks, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne ilstke vseh prekoinor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spada joča dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
9 9 V W

JOHX J. PATTERSON.
John J. Patterson, predsednik in »lavni šef tvrdke Xationa' Cash Register Company, iiua glav no nlogo v »estdejauski trgovsk; igri. ki jo igrajo zdaj pred poslu šalstvom prodajalcev.
Ta igra. '' Povzdiga prodajal ne", je najnovejše sredstvo if družbe, kako dobro izučiti svoje številne prodajale^. Toda neka> kar je še najbolj nenavadno, jf dejstvo, da Patterson sam nastopa v igri kot glavni igralep.
Predsednik Patterson je znan kot posebno dober učitelj proda-jaleev in je v svoji iznajdljivosti tudi prvi otvoril šolo za prodajalce, katerim je dajal podlago v znanju, ki je potrebno y njihovi službi.
V igri 4'Povzdiga prodajalne" vidimo sliko trgovca, ki se nahaja v veliki zadregi in Patterson ima nlogo prodajalca National Cash Register blagajnic. V tej svoji u-. logi kaže Patterson svojo nena-
OLAŠ NABOJ)A. 2» MAUCA, ) Ji6
Sloven* ko k'* t o 1 i S k o
IŠF
podp. društvo
svete Barbare
ZA:ZEDINJENE^DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY, PA.
(■kMf«rir»H da« 21. junHrja 1902 w dritri P«uirWuw
GLAVNI URADNIKI:
PndMdalk: JOŽEF PETEKXEL, B«x 9fi, Willoek. Pa. L podpredsednik: KAKOL. ZA L AR, Box 547, Forest City. Pall. podpredsednik: LOUIS TAUCHAli, Box 636, Rock Sprint«. Wyt. Tajnik:: JOHN TELBAN. Bo* 707, Kore«t City. Pa. II. UJnlk: JOHN OSO LIN, Box 4»2, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN ilUHlC, Box 087. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 Nortii Chicago SU Jollet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVKO. 000 Chicago SL. Jollet. I1L '
NADZORNIODBOB:
Predsednik: IONA C POOVASNIR. 4734 Hatfield SL. Pittsburgh. Pa.
L nadzornik: JOHN TORNlC, Box 021U Forest City, Pa. LL nadzornik: FRANK PAVLOVClC. Box 705, Couemaqgh, Pa. ILL asdsornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland. Ohla.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MABTIN OBBEŽAN. Box 72. East Mineral. Kim, L porotnik: MARTIN fiTEFANČIČ, Box 7a Franklin. Kani. EL porotnik: MIHAEL KLOPClO, 528 l>arson Ara, B. F. D. 1, 9mm OelcL Detroit. Midi.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Box 11*4. Bridgeport. O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 138, Brooghton. Pa. IL Qpramlk: PAVEL OBREGAB, Box 402, Witt, HL
Dopisi o«J m poilljtjo L tajnika Iran Telbaa, P. O. Box 707, Forest Oltj. Penna.
Droitreno glasilo! "«L18 NABODA."
Turki in Turčija.
Konec. Manjkalo !>■< samo višjih oficirjev / moderno oficirsko izobrazbo. A morda je to /a turško armado celo dobro. Kavno moderno izobraženi, \ tujih vojaških šolah vzgojeni ndadoturski višji ot*i'*ir-.11 vi bili največ krivi porazov, ki »u	turnko armado v balkan-
ski vojni. Ti oficirji nit»o razumeli d use turškega vojaka in turški vojak ni razumel svojih moderno jzvf/lirtiiili ofieirjev. Posledica je bila, da v.»jaki dostikrat i-elo revolt irali. it vedno le proti inla-dotiirškitn «»ficirj«*m in da jih j<* končno prevzela malodušnost. Najlepši' pa razumeta turški vojak in ii^ti turški oficir. ki je izšel im moštva. ker ta ofieir si-izraža ravno tako. kakor vojak, ima is(<* potrebe in živi tako kakor vojak. Zato s«' mu vojak sb*-l»t pokorava in ga ima rad. Taki Miha 11 en u oficirji so največja pora turške armade.
Sicer so tuli taki ofieirji po pro-klaiti.n'iji konstitucije trniiioma otUlovljeni. kajti Mladoturki so hiteli oficirski zbor aristokraeizi-rati. a s. danes jih je dovolj in če jih bodo zopet poklicali v službo, I »od o / njimi lahko zadovoljni.
\ da lii s.* bojna spodobnost turške armad«* pripravila na najvišjo >topnjo, ji je treba zopet da-ii uleme. Turški vojak ni veren si.iini / jezikom ali snmo na zunaj. ampak j«* srcem |»obožen iu kdor s.* zna dotakniti teh strun v njegovi <hiši. temu sledi kamor hoče.
.Mladoturki od>iranili i/ armade tiioi.aniedanskc duhovnike in so dostikrat zasmehovali turške vojake, če so se po naukih svoje v. re klanjali proti vzhodu in se umivali, a so pozabljali, da je turški vojak popolnoma drugače vzgojen, kakor francoski ali italijanski, <1a je nod ninhame-danskimi vojaki vernost. ki bi jo v evropskih armadah zastonj iskal. Mladoturški oficirji so si odtujili srca mohamedanskih iu kri-*tija*iskih vojakov, mi-sleč. če kri-stijanom in mohamedanom zahra-nimo izpolnjevati svoje verske navade. sc zli j,-jo vsi v eno otoman-sko armado. Kelc [>i"i Cataldži so mladoturški oficirji spoznali svojo zmoto, poklicali ulejme (turške duhovnike zopet v tabor in kmalu po dejanskih uspehih na bojnem polju spoznali, da so prav storili. Turek pač ni Evropejce. Navzočnost mohamedanskih duhovnikov pri armadi ima pa tudi svojo nevarno stran; lahko nastanejo ruz-pori med mohaim-danskimi iu med kristijauskimi vojaki, ki so. zlasti vojaki grško-orijcntalskepa vero-izpovedanja. ravno tako iskreno verni, kakor Turki.
Turška vojska, b roječ a pol milijona mož, dobro preskrbljena z vsemi potrebščinami, bi mogla torej tudi proti močnejšemu sovražniku uspešno nastopiti, posebno če bi jo navdajala ena velika vodilna ideja.
Vojna z balkanskimi državami ni
nič popularna. — Turkom je celo všeč, da so izgubili evropske province. ki niso bile nikoli res turške. Tudi za izgubljene otoke se turško ljudstvo ne meni dosti, ker jih smatra za grške, in ker so bile nn teh otokih kaznilnice. Grkov in kaznilnic pa Turek ne mara.
Rajši bi šli Turki proti Rusom. Z "'Moskubi strašijo matere svoje otroke že sto let in ves narod s»» boji. da pridejo *'Moskubi" in zasedejo vso Malo Azijo, I'elo v Siriji pripovedujejo ta m naseljen i t erkesi take stvari o Rusih, da se jih vse boji in jih vse sovraži. Tako mnenje vlada tudi v najodlič-uejših turških kropili, v katerih se večkrat sliši: **0e se pokoravamo Angležem in Francozom, dobimo vsaj kako posojilo, od Rusov pa dobivamo za svoje poknravanje same udarce."
Neposredno meji Turčija samo juguzapadiio od Kavkaza, v Armeniji. ob Rusijo ni pa verjetno, da bi se turška armada lotila prehoda >■"/. te velikanske zasnežene gore. Odpora bi tam, če nima Rusija pripravljene armade, ne bilo dosti. zakaj gorski rot lov i so Rusiji sovražni in preganjani ("erkesi bi lahko med drugimi rodovi vzbudili velik upor. Toda čez Kavkaz bi ! Turki najbrž sploh ne prišli, ker bi bil dovoz skrajno težak, a tudi v zavojevanem delu ozemlja, ki je ■ sedaj last Rusije, bi sc Turki ne J molili držati, ker ondotno prebi-: valstvo sploh ne trpi tujega go-jspodstvn. Pri najboljši volji bo Turkom silno te/ko s,* bojevati i proti Rusiji.
j V arabskih provincah bi bila najpopularnejša vojna proti Angležem v Egiptu, Geslo •*Egipt E-gipčanom bi moglo meti arabskimi rodovi vzbuditi veliko navdušenje in mnogi, pod angleško vlado živeči mohamedanci bi se veselili. če bi mosieminski rodovi ponižali ponosno Anglijo.
V Egiptu samem uživajo Angleži mnogo simpatij, ker so napravili red in kinetskemu ljudstvu pomagali do blagostanja, a vendar so Mladoturki ljudstvo pridobili zase, ker so Angleži le tujci, ki ne delajo, pa vendar tudi v Egiptu žanjejo. Nikjer ne uživa arabski narod take svobode, kakor v Egiptu, nikjer ni tako izobražen, a vendar sotli. tla je v sužnosti. Egiptski A-rahci bi bili radi politično samostojni in neodvisni od Anglije in ta misel ugaja zadnjemu Felahu. naj še lako priznava, kako ogromno mnogo je Angleška storila za E-gipt. Vse upanje egiptskih Ara hov je. da jim prinese Turčija pomoč. (V bi mogla Turčija spraviti v E-gipt 200.000 mož regularne armade in 200.000 pušk s strelivom, bi Angleži pač kmalu morali zapustiti Egipt.
Fanatične čete Šenusitov bi prihitele na pomoč Turkom in Egipčanom. in kaki vojaki so to. vedo Italijani iz tripolitanske vojne. Toda brez topov, brez pušk, in streliva. brez regularne armade, ki bi tvorila jedro bojevnikov za neodvisnost, je vsaka ustaja nemogoča.
Turčija bi gotovo rada pomagala, saj bi to silno povečala veljavo kalifa in odvrnilo notranje nepri-' lje, a kaj ko je prehod iz Si-
COPVRIGMT UNDERWOOD « UNDERWOOD H V
Oddelek ameriške gorske baterije, ki se odpravlja v Mehiko.
rije v Egipt tako silno težak.
Na razdalji 200 kilometrov ni ne enega studenca, kjer l>i mogla armada pogasiti žejo. Treba bi l>i-lo nositi na velhlodih vodo za ljudi in živali. Dovoz bi sovražne čete seveda zadrževale ali onemogočile. (V bi s.* pa armada pomikala v večji oddaljenosti od brega, bi hodila v krajih, kjer sploh ni nič j "interesov", llvalisali so ga vode in kjer ostri pesek onemogo- vse kriplje. hranili njegovo
Villova nevednost, njegova ne-vrjetna predrznost in energija ga je že prav od začetka usposobila za najizvrstnejše orodje Wall Street a v \Yw Yorku in njegovih sebičnih namenov. Že dolgo poprej, predno se je Villa spri s '.'arrunzo. so g;a noč in dan oblegali razni agenti teh ameriških
na
se kripijc. nranni njegovo sla-
ča napredovanje. Na mejah Egip-1 volilepje z neiskrenimi besedami ta bi si morala turška armada šele | m mu plačevali veliko denarja, izvojevati prehod čez Sueški ka-jdočim ravno ono časopisje, ki ga nal, kar bi bilo strašno težko, korjie imenovalo tedaj "edinega moč-bi angleško armado podpirale ati-jnega moža v Mehiki*, zdaj zahte-gleške vojne ladje.	• va njegovo kri in glavo.
Si *er bi pa osvobojenje Egipta- Toda Mehikanci so postali sča-Tnrčiji prav nič n«* koristilo. Še j soma pametni ter se malo zmenijo misliti ni. da bi mogla to deželo za-!za svoje voditelje. Oni hočejo ze-se ohraniti. Tudi če bi jim po ev- ml jo. Kakor hitro so začeli sumi-ropski vojni ostala, bi bila s tenn ti, da Villa ni iskren, so ga zapu-Te povečana moč skrajno nemirne-j stili ter se zatekli h Oarranzi. — ga evropskega življa in bi se od -Poskuša na protirevolueija ni u-pad arabskih provinc le pospešil, spela, ker je nedostajalo mož. De-Turki bi sami sebi koristiti, če bi narja pa je bilo revolueijonarjem Egipt pustili Egipčanom; imeli bi j vedno dovolj in na preostajanje. v Egq»čanih dobre prijatelje in ves j Wall Street je izpremenil svoje mohamedanski svet bi videl v njih, taktike. Najprej je prišel napatl bran i tel je svobode.	i pri Santa Vsabel v Mehiki, kjer
.Marsikdo misli, da hi mogli Tur-! je bilo ubitih nekaj ameriških dr-ki raznetiti panislamsko vojno, sve-' žavijanov in ono časopisje je lato vojno v severni Afriki, v Indi-lkoj dvignilo silen krič in v tlebe-ji in povsod, koder žive Mohaine-Jlem tisku hujskalo ij\tdi na Me daiici. Toda moč ubogega padiša-'.hiko. Toda še vedno je ostalo a-ha ne sega tako daleč, tudi kadar meriško Ijmlstvo mirno in vlade nastopa kalif.	j se ni pustila zapeljati. Ker to n
Pan islamskega gibanja pa iz Ca- pomagalo, pa so za povedal i aine-rigrada že posebno ni povzročiti, riški finančniki Villi, naj napade ker ga v tem mestu samem nič ni. Posamezne sekte se meti seboj so vraži j o na vso moč. Kakor ni bilo nikdar vsekristijauskega gibanja.; niformi. tako tinli ne bo nikoli vseislamske- \j| jM, deloval ga. Ta eksistira saiin) v glavah iuo-' j,. ,»dino homedanskih teoretikov.	ljudi ki
ameriško ozemlje, naj pobije A merikance na njihovem ozemlju in naj pobije vojake v vojaški i-
željenih sadov. Leta lslio. sn se Mehikanei zopet vzdignili.
Zadnji ni bil prvi "Villov napad". -le že stara zvijača. Tekom stotih let so se mehiški kmetje se lemkrat uprli v revoluciji — < samo eno zahtevo po ' La Tierra!" (zemljo !> in sedemkrat so bili -trti in pognani nazaj v revščino ne od mehiških bogatašev, temveč sprva od španskih, potem pa od ameriških.
Po dolgih letih suženjstva in »dvisno.sti so se penili dvignili leta 1 Sfi4. v velikanski revoluciji ter si ustanovili prvo ustavo na svetu, ki je temeljila na ljudskih pravicah proti prednostim, ki jih hočejo uživati kapitalisti in izko riščevalei.
V avgustu leta 1st)" je postal Tuarez prvi predsednik nove de-nokratične republike, proste neodvisne Mehike, še istega leta v ivgustu pa so ae zavezale Anglija, Francija in Španska, da uničijo to iovo ustavo 7. orožjem in po štiri-letnih krvavih bojih se je peonom losreči!o zmagati t.*r s,* otresti tujih pijavk.
Deset let je vladar mir v Mehiki n nastopila je najuspešnejša doba. kar jih je Mehika še videla. Tri nilijone kmetov je postalo neodvisnih lastnikov lastne zemlje in ipeljavati so začeli najboljši šol-ki sistem, kar jih pozna severna Vmerika.
Wall Street pa je cedil sline po la rudah bogati mehiški zemlji in "njenih gozdovih in drugih narav nih zakladih ter je dobil za svoje
Za kratek čas.
V zakonu.
.Mož: Za koga pa pleteš
tele
nogavice ?
Žena : Za nnše dobrodelno društvo.
^Iož: Povej mi vendar naslov tega društva — morda mi podari par celili nogavic.
Časi se izpremenjajo.
Kuharica: Fant, fant, — ne vem, če me imaš še tako rad kakor nekdaj.
Korporal: Imam te ravno ia ko rad. A kako si prišla na To misel ?
Kuharica: Vidiš, kadar sva v začetku najinega zna ust va sedela v gostilni, ti si plačal za naju oba: pozneje si ti plačal zase. jaz pa zase, no, in zd;t.j moram jaz plačati za oba...
Bolezen.
Pepeek: Mamica, ali loora Mici danes v šolo? Pravi, da vse boli.
Mati: A res. Mici? Kje te najbolj boli? Mici • V šoli.
iti jo
pa
Najboljše delo.
"Kako se godi tvojemu sinu. gledališkemu skladatelju ?"
"Hvala, izvrstno! Pred kratkim je napisal svoje najboljše delo, ki mu je prineslo velikansko premoženje."
"Kaj poveš; Kakšno delo je pa bilo to : *
"Ženitnn ponudba v lislih."
Previdno.
—	Zakaj ste pa dali r svoji no vt hiši napraviti vse tuko ozko: vrata, stopnice, okna?
—	Zato. da bi mi ne mogla kaka stranka vtihotapiti klavirja...
DAROVI
2a slov. jetnike na Ruskem.
PncbJo. I'olo. Mark Vivoda .">0r
S tem denarjem !iko počakali, da -več darovalcev. K-malo večja svota. odločili. \ kateri šl je. '»{.>. ure d.
bomo
še neko-
■e oglas: še kaj ► se bo nabrala bodo
darovalci
kraj naj <«• po
I&C£ SE
delavce za delaii v usnjami. Dobra plača in stalno delo.
C. Moencb Sons Company, (12-2 v ti)	Oowanda, N. Y.
POZOR, DEKLETA!
Tukaj je mladenič, star 22 let. ki se želi seznaniti Slovenko o<l 17 do 2u let staro. Na d«*nar se ne gleda, pač pa da je pošteno dekle. Kant govori v.-- jezikov in ima stalno delo. Katero v.-seli, naj pi še in priloži sliko na naslov
.Mike Vogriu, 1* o. l!ox Ojr,. Oowanda N. V.
Želim izvedeti, kje se nahaja moj prijatelj ALOJZ 1.1 TOLSTO-\'1CIJSN1K. Doma je iz. Podmrr-ja pri Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki biva že nad 20 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton < Joričar, 0;tl K.*t<-hem St.. In-dianapolis. Ind.	—
Kaj bi pač Mladoturki dali. če bi zdaj bilo tako panislamsko gibanje. Toda kalif ne more toliko, kak • » bi Mladoturki radi imeli.
Streetu. Kdo
Kdo je kriv Villovih napadov?
Etlg. Pinehon, socijalistični pi-stelj, ki dobro pozna mehiške razmere je v nedeljski številki lista New York Call" napisal članek, v katerem zatrjuje, da so ameriški finančniki kupili Villo ter ga pripravili do tega. tla je napadel s svojimi četami mestece f'-olurobu* v državi New Mexico, hoteč s tem. doseči intervencijo Združenih držav v Mehiki.
Pinehon je spisal znano knjigo "Mehiško ljudstvo in njihova borba za neodvisnost". ki je baje tako uplivala na predsednika Wii-sona, da se ni nikdar prenaglil napram Mehiki ter ji je hotel dati priliko, da se sama pomiri, kar so mu ameriški kapitalisti hudo zamerili.
V članku Piuehona eitamo:
Wall Street (finančno središče v New Yorku "i je zamislil Villov napad ter plačal zanj! Ameriški bogataši, ki lastujejo mehiško zemljo. rudniške pravice in druge naprave, bi vse izgubili, ee bi u-spela sedanja vlada v Mehiki, ki hoče povrniti zemljo in njena bogastva vsemu mehiškemu prebivalstva poti enakimi pogoji. Ti ameriški bogataši - monopolisti imajo sedaj samo eno sredstvo — prisiliti ameriško intervencijo v Mehiki, razrušiti sedaj priljubljeno vlado v Mehiki ter zopet ustanoviti novo vlado, ki bi tujcem dajala prednosti poti ameriško za stavo ter hi bila podpirana od ameriške armade!
Da bi dosegli to, so se posluževali kapitalisti vseh mogočih sredstev in kot zadnje smo doživel Villov napad na Columbus, kai je obupna zvijača pretkane po hlepnosti.	,
. . , „, namene takrat dobro slepo orodte ta zvijača: I o	- ^ •> i • .
. . , . . . . v upornem častniku brez lzobraz-vprasanje, ki skrbi zdaj ,	- Iv.
, .. ... ne. IJiazu. S silo se je Diaz posta-gospodar ti na Wall,	, , ...	' T.
.. ^ 0 vil na predsedniško mesto v Mehi-
pa le W aH Street ? 11 - i - -	. . .....,
\\-,ii s;t, . • i	i- i- , -' ki. kjer je ostal skoz s t irnntride-
\\ ali Street je skupina ljudi, ki ; ( t ^^
last u je večino zemlje, rudnikov-
in tovarn v Združenih državah.! I>IiiZ okrat1^	Uiuistvo
Kdo pa se zanima najbolj za me-|7a	zemljo ter prodal vse
hiške rudnike, zemljo in pravico i Prednosti m zemljo tujim finaue-' izkoriščanja ? Kateri veliki ča^-j111,11 nit,>rej,,'ui- Zato ui čudno, da pi>i lastujejt> v Mehiki velikan- ^ premogel 00,000.000 dolarjev, sko farme in posestva ? Odgovo-| knmmikml iZ .i«vnega živije-rite na ta vprašanja iu dobili bo-i11''^'
ste jasen odgovor, kdo je kriv i °tem pa je sledila revolucija
Madere. Takrat je bil Huerta oro-
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTI^ANDT ST NEW YORK, N. Y
MOLITVENIKI:
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno
vezano	—,50
Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
—.30
nekaterih ameriških
voja
je j
smrti kov i
hotel, da bi jih padi več.
More-1i Wilson Jo preprečiti: Intervencija bi pomenila zagotovitev lastninske pravice ameriških bogatašev v Mehiki in pa u-uičenje in brezuspešnost vse borbe. ki so jo vodili Mehikanci tekom stotih let za svoje pravice na svoji zemlji.
t e ne bo nobene intervencije, pomeni to. da bo odslej vsak Mehikanec ali tujec upravičen v Mehiki do dvanajst a krov zemlje v predmestjih ali pa osemdeset a-krov na deželi, katere zemlje pa *ie bo smel niti prodati, niti zastaviti ali najeti, temveč jo bo smel uporabljati le za sebe samega in jo zapustiti svojim dedičem. Pomeni tudi prosto vzgojo, organizacijo delavstva, dobre plače, vladno lastnino vseh železnic in »rzojavov.
Mehikanci imajo za seboj dol-»o dobo žalostne zgodovine. Zdaj. vo so zmagali preprosti Mehikanci. ki so jih 7.0 Toliko časa izkoriščali tujci, ztlaj je prišel "Vil-ov napad". Ali naj bo zdaj od-zeta čaša svobode in neodvisno-;ti od njihovih ust. ki so se za ne-dvisnost tak«i »lolgo iu tako bra-»ro borili!
Leta 1810 so se mehiški peon i li kmetje prvič uprli v vstaji. ■Ichiški bogataši so takrat pokli-ali na pomoč Spance. Upor je adušilo 100.000 španskih vojakov. Leta 1824 so se zopet uprli in inP„e Mehika je postala neodvisna. Aj --
opet so bogataši in lastniki me-| •®Ojakl, oaroflto m mm "GLAM
mestu Columbus in kdo je'4.1^- kakor 2,iil-i ViJljl- Huerta neka i M0	™ ameriške in dru-
" j ge izkoriščevalec, umoril je Made, ro ter -e polastil predsctlniškega [stolca. Sledila je revolucija poti < arranzo iu zdaj je zopet Villa, ki ga tuji interesi uporabljajo za svoje umazane namene. Prej so ga u-porahljali za organizatorja, dokler so mogli, ko pa ztlaj nič več ne morejo, jim služi za navadnega roparja, ki ga mora zasledovati na tisoče ameriških čet.
Zdaj ne preostaja nič drugega, kakor čakati, če je Wilson dovolj močan, tla se ne bo pustil uporabljati za umazane namene ameriških izkoriščevalcev, ki hočejo odvzeti pravice do zemlje v Mehiki Mehikancem, ki so edini do nje o-pravičeni.
Iz teh besedi moža. ki ve kaj govori. sc jasno vidi vse spletke, ki jih vodijo ameriški milijonarji iz svoje velikanske poželjivosti. Enako se gotli povsod drugod. Saj tudi evropska vojna ni nič drugega, kakor samo pesek v oči in pravi vzrok tiči v tem, da se tako Angleži, kakor Nemci. Francozi in R?isi. oziroma njihovi bogataši potegujejo za trgovske prednosti v deželah. kakor so na Balkanu in Aziji in Afriki, ki še niso dovolj trdne, da bi po svoje delale.
Jutri bomo priobčili nek ti rug članek, ki kaže, da ie bil Villov na" pad na ameriško ozemlje že prej dobro pripravljen in plačan od gotovih ljudi v Ameriki, ki imajo pri tem svoje lastne sebične na-
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobniee Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleški in angl..
8lov. slovar Slov.-angl in angl.-slov. slovar
Slovenska Slovnica, vez. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški
tolmač Voščilni listi Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, * Iv 3. zvezek, vez., po
Odvetniška tarifa Pavliha
Pod Turškim Jarmom —.25 Pregovori, prilike, reki —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Srečolovec Strelec Sv. Genovefa j Sv. Notburga _ or. I Titanik
-1 m
Trojka, povest —| Turki pred Dunajem —.30 ; Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 —.40 Zgodovina e. in k. pešpolka
_.70 št. 17 s slikami
—.50 I Zgodba o povišanju —.40 I Zgodovina slov. naroda 5. $1.00' zvezek —,50 i Zlate jagode, vez.
! Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
or.
—.20 —.20
—.25 —.20 —.30
—.50 —.35
—.50 —.30
—.40
—.30 —.50
$1.00
—.20 or
$1.50
—.50 $1.20 —.40 —.50 —.50
$2.00 —.25 —.60:
i—.50
SPILMANOVE POVESTI:
mm
liSke zemlje poklicali na pomoč' VASODA Spance in revolucija ni rodila za- sik t
—------------v	...... - Jk
—.15 —.25 —.20 —.20 —.35 —.25 —.25 — 25 —.25
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi Ciganova osveta Don Kižot Erazem Predjamski Fabiola
Gočevski katekizem Hedvika Hildegarda Hirlanda
Hubad, pripovedke, 1. in 2
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil
Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Mlinarjev Janez Mrtvi gost&č Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in
porelieana O jetiki
—.20
—.20 —.20
—.45 —.25 —.20 —.20 —.25 —.80 —.45 —.25 —.30 —.20
1.	zv. Lijubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek
6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza 11. z v. Rdeča in bela vrtnica
3 2. zv. Prisega liurouskega
glavarja 15. zv. Angelj sužnjev
RAZGLEDNICE:
NeTvvorške s cvetlicami, liuinorističrie, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali
veliki Balkanskih držav —.20 j Evrope, vezan —.20; Vojn astenska mapa
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
—.03
- .2 5
—.25 —.35
—.10 —.25 —.15 —.50 $1.50
—.20 —.15
—
—.10 —.50 —.25
$1.50
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poStnih znamkah. Poštnina je pri vseh


Jugislovanska ^^^ Katol. iedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež V ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Pr dsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOTS BALA XT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: CF.O. L. BROZICTI, F.lv, Minn. Bbgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Elv, Minn. Zaupnik. LOUIS COST K L LO, P.ox 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN* IVEC, 900 X. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZrXICII, 421—7th St., Joliet, HI. PKTER ŠPEHAR, 422 X. 4th St., Kansas City, Kans. JOUX AT'SKC, 5427 Ifomor Ave., X. E. Cleveland, O. JOHN* KR^ISN'IK. Box 133, Bnrdine, Pa.
POROTNIKI:
PRAN JUSTIN. 170S E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH PISHLAR. 30S—6th St., Rock Springs, Wyo O J. POR EXT A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1,
Ely, Minn.
LOT'I S CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN* O RAKE K, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vm dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne po*i!jatve. naj so pošiljajo na g-avnega tajnika Jed note, vse pritožb« pa na predsednika porotnega odbora.
Na os. biia ali neuradna pnma od strani članov se ne bode
oriralo.
Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
Moje letovanje.
(K o n e c.)
K«i vit) čitiil procl Več tedni v i-i ^uikili. 'li» sc j.- ubil n»'ki It'-rli-ko ji* plezal tm TrivrsiVv Mali vrh. t»'' nisem prav ni«*- čudil; priznati i »a tudi moram, da mi j<- zbudila njegova nesreča prav malo so-1 (Mitja. Kd««r tolikanj netimncMlr-/.»•n, d«t s.- i/ »rulf malenkosti»o-«iueŠjic unieeruuriio^ti podaja v tako iM ividno smrtno nevarnost, je po mojem mnenju prej vreden ob-■iodb.- k«« M>«-uijit. Tega mnenja pa iiisctii sam«) o oiidi. ki plezajo na vi h Trivt-šč. v —	.'•«». ■ It« v nor-
malnih r.t/.morah pot nanj ni niti nevarna -- ampak ravno tako o tistih, ki lazijo po nf pristopnih stenah n« Triglav. Mangart ali mu-gari tudi na Šmarno goro, Kdor že rta vsak način Sun:«* izvršiti umor na samem sebi, svobodno mu; toda stori naj to na takem kraju, kjer ga ne bo nevarno iskati. Xa
naein v>:ij ne spravlja v smrtno nevarnost š.> <!rujrih, ki radi živijo.
M izurin* It o jezt-ro. kamor sem nato prišel, leži na mali planoti in ^e obdano okrog iii okrojr od slikovitih Dolomitov, ki so pa v tej višini ilHM) m' š»- obrastli z zel»«-lijem. Paviljoni in hoteli stoje ob jezerski obali iti s«- z obrobnimi gorami vred zrcalijo v kristalni vodi. Turisti so prihajali in odhajali in y.e itak fn-stro življenje je oživljal oddelek Is.ških gorskih lovcev. ki so hivuakirali ob jezeru.
To je bilo seveda spet nekaj zame. Ko bi bili vedeli, tla pridejo "Pri Raci" pod moje kritično re-šeto. izvestno bi se kretali drugače. kakor so se. Tako so pa pro-staki pologali po travi, častniki se pa izprehajali ob bregu in žvižgali pred se arije iz laških operet.
Ko bi imel kolo s seboj, peljal, oziroma Šel bi odtod lahko proti Tri-in Križem < Tre Ooei), koder je o«! Mi/urine najkrajša pot v t ortino d'Ampezzo. Ker sem ga pa pustil v Schhiderbaehn. sem moral po isti poti nazaj. In to je bilo tudi tako prav. Zakaj glavna cesta, ki vodi iz Sehhulerbaeha proti CortinJ. je zfdo lepa in zanimiva zaradi drznih vijug. ki je po ji jih izpeljana.
V Sehluderbaehu seni torej zasedel kolo in se spustil v tek. Nekaj kilometrov je cesta še napeta, dokler se ne vzpne do absolutne višine 14."»0 m, potem začne pa padati in pada daleč <loli do Zgomje-itaiske nižave. Vendar je padec Je nialokje tako hud. da bi se ne moglo varno voziti. Tako sem se vozil blizu sto kilometrov, ne da bi mi bilo treba posebno pritiskati, in le tam, kjer so bile ride preveč zavite, nakar opozarjajo svarilne tablice ob cesti, sem razjahal kolo in hodil peš.
Veletanimiv je bil pogled na Monte Cristallo, ko sem mu privozil za hrbet. Od tukaj se vidi orjaku prav v rebra: velikanski skladi so nametani drug na drugega, naj-
višji pa štrle v nebo v fantastnih oblikah kakor pošasti.
Srečal »sem tri turiste, namenjene na Monte Cristallo,. ko so ravno prihajali iz krčme. l>asi co bili že v onih letih, ko kaži po vulgarni morali ti I istrov kisloresni obraz in stopaj preračunjeno umerjenih korakov so s<* vedli kakor koštruni. NV samo da so vriskali liki urlav-barji. metali so tudi klobuke v zrak in po tleh, da bi mislil, da so prišli iz uma. Umazana krčmariea pa ji* sredi eeste skakala in se vr-j tela, da so se ji krila opletala o-krog drohih beder. kličoč za njimi i/ polnega grla: 'Z Bogom! Xa svidenje!""
Tej veseljaški družbi sem hotel tudi ju/, pokazati svoje simpatije. Ko sem priilrdrul do njih. sem za-vriskal, da je zabrJiznilo kakor iz kake počene parne piščalke. Pri tem napornem dušku pa sem izgu-' bil ravnoteje in malo je manjkalo,' da se nisem zvrnil za cesto.
Nekoliko pred Co rt i no sem vi-•IhI gospoda, ki je nesel neko damo čez jarek. Ona se ga je držala za vrat. on pa je držal njo precej niže doli. Ker je bila dama lepa in mlada, ni i je bilo v resnici žal. da' se ji nisem jaz ponudil za ta teža-' ški posel. Zakaj pa ne? Močan sem. dobrega srea tudi. Pa je že smola: k delikatnim slučajem prihajam vedno prepozno.
rortina d' Ampezzo leži v romantični kadunjasti dolinici. Ob-1 lajajo jo visoki Dolomiti, skoz njo pa teče majhen potoček. Hoteli za letovišearje leže ob eesti, s pogor--kih rebri se pa prijazno svetlikajo izza zelenja tirolske kinetskc hišice / zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem. Nekoliko vstran visoko gori nad cesto stojita dva velika in elegantna penzionata z napisom: Mira monti (Občuduj gore). In res. primernejšega imena bi se jima ne bilo moglo dati. Zro-' čemu skoz okna teh krasnih stavb, -e ti mudi razgled, kakršnega naj-] deš le nialokje na božjem svetu.) Seveda so cene tukaj visoke, da jih zmorejo bugatinei. Sicer pa. kdor pride z Angleškega in Francoskega sem na letovišče, mora že imeti dovolj pod palcem. In letovi-ščnrji so večinoma Angleži in Franeozi.
Jaz Sem sc mudil v Cortini le inimogrerle. Spoznal sem pa, da prevladuje tukaj že romanski ži-velj. Domačini govore menda la dinski.
Nadaljujoč svojo pot, sem kmalu privozil do avstrijsko-Iaške meje. Na laški strani ni več letovišč, dasi so kraji še daleč doli ravno tako lepi in romantični kakor onkraj meje. Tudi tiste snažnosti in tistega blagostanja ni videti kakor na avstrijski strani.
Cesta je sicer šc vedno enako lepa, vendar ker je nekoliko • prej tod okrog deževalo, je bila poizka, tako da sem moral voziti zelo previdno. In ker je bilo proti jugu še vedno močuo zakajeno, sem se bal, da me zaloti dež in mo prisili prenočiti tukaj kje v kaki gostilniški
^podrtiji. K sreči se pa to ni zgodilo. Proti šesti uri popoldne sem privozil v Piove di Cadore. Sicer ! leži to mestece nekoliko vstran od 'glavne ceste, vendar sem si ga hotel ogledati, ker je rojstni kraj ' slavnega slikarja Tiziaua. ki ima 'na glavnem trgu svoj spomenik iz brona.
! Gostilničar, v čigar gostilni sem i se mudil, mi je sicer prigovarjal, da naj ostanem pri njem. češ, da i do I.ougarona. kamor sem hotel še i%ti dan priti, je še daleč; vendar; pa ga nisem poslušal, ker je mo.iJ kolesarski kažipot imel razdalje | med krajema Pieve in Longarone' zaznamovano samo z osmimi kilometri. Vozeč se naprej, sem pa ; kmalu spoznal, da zaznamek na j kažipotu ne more biti točen; ker eiklometer na mojem kolesu je že kazal nad lo km. jaz pa še vedno nisem l»il v Longaronu. To ini je ' pripravljalo skrbi, zlasti še. ker se je začelo mračiti, ob cesti pa ni bilo videti gostiln, pripravnih za prenočevanje. — Če sem pa koga vprašal, kako daleč je še do Lon-garona, vsakdo mi je povedal drugačno razdaljo. Sicer je pa okoli-ea tudi nekaj okrog zelo zanimiva. Izza nekega zatišja luka mogočni fort s proti eesti obrnjenimi žreli. Cesta se pa vije visoko ob gorski rebri, d oči m šumi daleč doli v globini reka Piavc. liapravljajoč slapove in lcaskade.
Ko sem slednjič privozil v Lon-garone, je bilo že mračno. Dasi so imeli Longaronci tisti večer pro-menadni koncert, ki je, kakor je v takem malem kraju običajno, privabil na ulico v*e polno ljudi, me vendar niso zanimale melodiozne laške arije, niti longarotiske kra-sotiee; ker sem prevozil ta dan lepo število kilometrov, razentega pa napravil še triurno pešpartijo k Mizurinskeinu jezeru, sem bil silno utrujen in sem komaj čakal, da zlezem v postelj. To sem dobil \ hotelu Roma; bila pa je lako široka. da bi zadostovala za pet oseb moje telesne obsežnosti, dasi tudi jaz ne morem biti naj vitke j šili eden, ker računa krojač vedno toliko blaga za moje obleke. Bil sem pa povsem zadovoljen, ker je bila sobna snažna in kuhinja dobra, čeprav hotelova zunanjost in znotra-njost sicer nikakor ni odgovarjala njegovemu imenu.
Tukaj sem dobil dva kolesarja iz Inomosta. Pripeljala sta so po isii poti ko jaz in sta bila namenjena istotako v Benetke. Ker sta sc tolikanj bahala. sem ju smatral za izredna vozača. Zato sem tudi hvaležno odklonil njuno povabilo, da naj bi se vozil drugi dan z njima. rekoč, da nisem nikak kilo-metrež, ampak čisto navaden kolesar. kakršni se pač vozijo po Krakovskem nasipu v Ljubljani. Da sem pa imel o svojem vozaštvu vse preskromno mnenje, oziroma tla sta imela moja športna tovariša vse predobro o svojem, se je pokazalo drugega dne. Sicer pa, ko bi bil temeljit opazovalec, bi bil moral to spoznati že iz dejstva, da je imel eden njiju eno roko vso opraskano, in tudi krvavo odrgnje-no čelo. znamenji torej, ki jih ni mogel dobiti, sedeč na kolesu, ampak pri neprostovoljni dotiki s ce-1 sto.
| Primerjajoč svoj kažipot z o-uiin, ki ga je imel eden gospodov, sem se prepričal, da jo moj kažipot pri razdalji oil Pieva d i Cadore do Lanarona zamolčal kakih deset kilometrov. Da je to res, uve-ril sem se tudi. ko sem pogledal svoj eiklometer. Zdaj ko sem sedel na varnem, mi je bila ta netočnost mojega kažipota čisto prav. Zakaj da je bil točen, prenočil bi bil v Pievu. i Ko sem povedal, da sem iz Ljubljano, je začel peti eden gospodov:
Ljub ea, povej, povej! j Sicer pri petju ni prišel daleč in tudi besede, kolikor jih je izpel, so bile le približno podobne slovenski m; vendar pa že ti rudimentil domačih glasov in domačega na-pova so mo tako navdušili, da nisem več čutil svinca ha nogah in skeline na onem delu telesa, ki je bil čez dan v najtesnejši dotiki s kolesom; in malo je manjkalo, pa bi bil pozabil, da sodim v hotelu Koma v Longaronu pri buteljki j ognjevitega laha. ne pa pri Raci pri kupici kislega dolenjea. Vendar pa, ko jo moje navdušenje pri-kipelo do vrhunca, som se vkljub obstoječim razmeram v duhu vzdignil in som v mislih napil v čast-one ljubljansko gospodične, od katero se je. ko je bila s svojimi starci čez počitnice v Inomostu, ta gospod naučil večnolepe narodne pesmi slovenske. Pozdrava pa, ki ga naj bi v njegovem imenu izročil gospodični, se še dodane«; nisem iz-nebil. Dasi jo sfcer večkrat srečam pri svojih štirikratnih vsakodnevnih pohodih eskozi Zvezdo, vendar si je ne upam nagovoriti, ker sem
"GLAS Kxtrore.1 y^rAftrxjTTfi,
Itako boječ In neroden. Bojim sej
da ne bi tudi v njeni navzočnosti napravil kake notišalanse kakor tedaj, ko sem zadnjič govoril s svojo nevesto. In če sc o pravem času no osokolim in ogladim. ji bom no-j sil pozdrav do sodnega dno.
Ponoči sem imel. ne vem. ali zaradi utrujenosti ali zaradi ponži-tega laha. precej vznemirljive sanjo: vendar z ozirom na širok ost ležišča som so čutil popolnoma var-! nega. tako da se mi ni bilo bati,! i da bi se v spaniu zvrnil na tla. Ko I sem se zjutraj zbudil, ni bilo več |zgodaj: zato sem so pa zelo čudil.' ko najdem svoja inomoška tovariša še pri zajtrku, ko sta mi vendar pravila prejšnji večer, da se bosta zarano odpeljala kakor je to navada dobrih vozačev. Že toj dejstvo je nekoliko omajalo mojo vero v izbornost njunega vozastva. Docela sem jo pa izgubil, ko jo na potu nisem le kmalu dohitel, ampak celo prihitel in sta nazadnje tako onemogla, da sta žc na prvi železniški postaji sedla na vlak, medtem ko sem jaz vozil še daljo.	!
Od Longarona naprej jo svet še gorat, vendar pa se že kažejo prijazne dolinice. Polagoma pa se začne gorovje zniževati in umikati, dolina sc razmakne, ob brdih že vidiš bujno rastlinstvo, od juga sem pa začutiš toplo sapo. Pričenja sc prehod med alpskim in južnim svetom, med alpsko in južno, cvetano. Kontinentalno in oceansko podnebje si podajata roke.
Prekrasno ležo imata dve jezeri. ki sta nedaleč drugo d drugega nekak v sredi med Longaronom in mestecem Vittorio. Ker ji obkrožajo sred n je visoke goro in tudi nista preveč oddaljeni od železnice, bi človek mislil, da je njiju okolica mnogo biskovano letovišče. Pa nič tega. Zapuščeni sta in zanemarjeni, kakor je bilo nekdaj naše Bohinjsko jezero. Ni dobiti čolna, da bi se po njiju vozil, niti kopališča, da bi so skopal.
Tu blizu nekje sem prisostvoval tudi šolskemu pouku. Ta liospita-eija me je zanimala tem bolj, ker je bila to prva šola na Laškem, ki sem jo videl na tej tvoji turi, dasi sem se, vozeč skozi vasi in trge, skrbno oziral, kje bi opazil kako šolsko poslopje. Sicer me tudi tukaj nato ni opozoril kak napis, ampak ko sem korakal peš po klancu navzdol, sem opazil v pritličju ne- I ko razdrapane hiše skozi nastežaj odprta vrata, ki so vodila narav nost na cesto, množico deklic. Sedele so v nekakih klopeh in po tleh ter so plot 1 o in šivale, medtem ko i je ona stala tabli in računala. Polog njo pa jo bila učiteljica. Ker je pred vrati stalo več dečkov in nemoteno prisostvovalo pouku, som postal tudi jaz sredi cesto in poslušal, — Približno tako se jo menda tudi pri nas poučevalo pred polsioletjem.
Proti enajsti uri sem privozil v mesto Vittorio, kjer je začetna postaja neko lokalne železniške proge, ki se združi pri Coneglianu z glavno. Sem dospevši. sem Čutil živ opotrebo se odpočili. Nato pa sem spet zasedel "kolo in se odpeljal naprej, dočim sta moja inomoška tovariša, ki sta že med potom pešala in posedavala za cesto, počakala vlaka.
Vittorio leži ob zadnjih gorskih obronkih. Od tu naprej se pričenja Zgornjcitalska nižava in popolnoma južni svet. Cesta visi le še neznatno in vodi v tako ravni črti. kakor bi bila začrtana s črtalom. Sicer so pa vse ceste v Zgornji Italiji izpeljane popolnoma ravno, tako da delajo v tem oziru vso čast laškim inženirjem in avstrijskemu denarju, s katerim so bile zgrajene, ko so bili ti kraji še avstrijski. Imajo pa to napako, da so pri lepem vremenu zelo prašno, o grdem pa zelo blatne.
Prah in vročina sta začela mučiti tudi mene. Zato mi ni kazalo drugega, kakor da sem, privozivši v Conegliano, sklenil odtukaj naprej kolo in sebe izročiti vlaku. — Ker pa je blk> treba vlaka še ča-kato, sem si med tem časom ogledoval mesto in ljudi.
Na mestu sicer ni bilo mnogo videti. Zanimivo pa je bilo opazovati ljudi, ki so bili prišli na semenj. Šel sem na vrt neke gostilne, kjer jc bilo vse polno semnjarjev. Ko sem jih premotrival, se mi je zdelo, kakor tla bi imel naše kmete pred sabo. Ravnotako so se kretali, mesetarili in kričali. Le en prizor mi je pokvaril to iluzijo. Videl som namreč, kako so s silo vlekli v gostilno nekega moža, ki se je branil iti vanjo. Mislil sem si: Kaj takega se ne primeri zlahka pr inas na Slovenskem; iz kreme tirati sem videl že marsikoga, valijo pa še nikogar! Sicer pa moram v obrambo svojih rojakov takoj pristaviti, da se mi je zdela tudi ta tirala preeej prisiljena. i£ Težko, v
»težko *, sem modroval. 4'če se ne pusti tudi ta laški kmet samo zaradi lepšega vleči v gostilno.
- *
Š to gostilniško epizodo pa bodi j konec pripovedovanju o mojem letovanju. Če povestničarji radi pričenjajo svoje romane v gostilni, kaj meni brani, da ne bi svojih po-menkov končal v gostilni? Sicer bi pa tako. kakor zahteva pripove-dana umetnost, tudi več no mogel j pripovedovati o svojih nadaljnih doživljajih. Ker v tistem hipu, ko sem porinil kolo meti prtljago, sem ! pa sedel na vlak. mi je Pegaz o-hromel in poer me je zapustil.
Sledi naj samo še kratek epilog.
Situacija, ki sem jo našel, ko sem se povrnil v Ljubljano, je bi ■ la sledeča: Raca je imela spot svo-j jo polnoštevilno omizje. Z veselim j vdovstvom mojih prijateljev je bilo namreč pri krajtt, s tem pa tudi konec njihovemu brezumnemu pehanju za tujimi krili. Zdaj jim go-i stilniška soba ni bila več prepo-hlevna. cviček ne več prekisel, moška postrežba ne več predolgočas-na. A'eseli so bili, da se jim je zakonski konopec, ki so z njim tako! tesno poviti, da so jim zajeda v ži-j vo. izpustil vsaj toliko na dolgo., da so sme li in mogli prit i do Race. | Bilo jo torej vse po starem. Le na ! nosu upokojenega pismonoša so bi le rože šc v bujnejšem cvetu, spominski nohet na mezincu moje le-vice pa je ravnokar dosegel dolžino dveh centimetrov. Spet sem začel po štirikrat na dan hoditi skozi Zvezdo in dvakrat v posvetoval- j nieo. Mestnega loga se pa skrbno j izogibljem.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnik, Pittsburgh, Pa. — Na
svetu ni nobenega zdravnika, ki bi znal ozdraviti vse bolezni. V! Pittsburgh!! imate dobrega slo-! venskega zdravnika dr. Graheka.! Najboljše je, če greste k njemu in! ga prosite, da vas preišče. On boj že dognal, kakšno bolezen imate i iti vam bo dal vso potrebne na-i svete
---- |
DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino :
v Grove City, Pa.
Carmen. Okla. Neža Zupan $1.
Pueblo. Colo. Mark Vi voda 50f.
Great Falls, Mont. Po ~,0r: Ann Urieh 3n Ivan Sletnberger.
IŠČEM
slovensko kuharico za > ljudi, kateri imajo stalno delo. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se
oglasi.
Peter Nemarni k. 128 N. 14th St.. Portland. Oregon.
OPOMIN.
Tem potom opominjam vse rojake v Lea d vil le. rolo., ki mi kaj dolgujejo, da store svojo dolžnost. Prod 4. leti. ko sem odtam odpotoval, mi je vsak obljubil v kratkem poslati, toda tlo danes tega še nihče ni »toril. Ziito dam 30 dni odloka, da to store, potem sem pa prisiljen sodnijsko postopati.
Anton Bukovtz. | If- 1-	Waller. Texas.
\ 23-29—S)
______
NAZNANILO.
urada jjništva Katoliških Borštnarjev št. 1.se tem potom naznanja vsem članom, da se vrši dne 2. aprila redna mesečna seja v navadnih prostorih, katere se naj vsak član gotovo udeleži. Pridite vsi. tla >e bomo dogovorili o j raznih stvareh v korist našega društva, kakor tudi Jednote. N | kdo no sme izostati in kdor bo j/.-j ostal brez važnega vzroka, bode !kaznovan.
Z brat ki m pozdravom dn svidenja dne 2. aprila !
Anton Dol on z, 1118 McAllister Street. (23&2S-?U North Chicago. III.
PRODAM
|SO akrov obsegajočo farmo; polo-Ivieo je poija in polovico pa hoste i trdega lesa. Xa farmi je čez 600 [sadnih dreves; breskev, hrušek. i jabolk in češpelj; dobra voda. dva izvira prav pri hiši. Hiša ima pot I sob. poleg je hlev in klet 23 čev-' ljev široka in 36 pa dolga ter 7 visoka. Xaokrog so velike vinske j trte. Posestvo je ograjeno z žico, I leži ob cesti, pol milje od mesta in : i šolo. Svet j<Tvisok in raste vse. j kar so vseje. Zdravo podnebje, i Prodam, ker ne morem obdelova-| ti, za $1600. in sicer $1000 takoj, j ostalo pa na obroke. Vzamem tudi j v zameno posestvo pri kakem i premogorovu ali kakem mestu J Pišite:
John Bradach, Box 333, Mountain Home, Ark.j _(22-28—3)	i
. .— ,■—____ ■ ■
IŠČE SE
i ženska s par sto dolarji za '' busi-jness" z letoviščem Summer Re-i sort \ Katero veseli, naj : > ^e pod ! naslovom :
"Let ovišče * *. j82 Cortlandt St.. New Vork City.
NAZNANILO IN PRIP0R0 ČILO.
Cenjenim rojakom v državi j ILLINOIS naznanjamo, da jih bo j v kratkem obiskal naš potovalni j zastopnik
O
Mr. FRANK MEH.
I kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list. knjige in druge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravoveljavna potrdila. vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Unravništvo Glas Naroda.
POZOR ROJAKI!
Najaspršnije mazilo za ženake lane, kakor tudi i za možkf brlce in brado. Od tega. mazila zrastejo * j Stih tednih kra»ni posti in dottfi lasje kakor tudi i možkim krami brki in brada in ne bodo odpadali ia
ioriveli. Kevrcatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v <ji>mih dneh i>opolnoma ozdravim. rane, opekline, bule, ture. krnete in srrinte. potne noge, kurje očesa, ozebline v pur dneh po.
ipolnoma odfitranim. Kedor bi inoj<? idravila brez uspeha rabil mu jamčim za SS.U0. rišite takoj po cenik, knjižico in žepnt Koledar in pošljite 4 cent«
!r markah za poštnino.
JACOB WAHČIČ, i 1099 E. 84. St.. CUvftlan«. O.
SLOVENSKO-AMERIKANSRI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obstg berila?	*
Domovini ia narodu. (PesfcmJJ Običajni Koledar. — Strains fterlDfe •—» Krogla. — Maska. Razkritelj petroleja. — Bed Marije Terezije. ~ Fran-eija t vojnem času. « Jasna no5. — Moja ura.< Svetovna vojna in katoliftkl Cerkev. Duševni blisk, Pri sanitetnih kolonah, na bojiiču, « Ekipi*« feivne snovi,.—. y lekarni "AvBtrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolia in Dardanelei. — Julija Romain. —« Kmena poiast. « Doiivljajl a ■raku. — Podzemljsko mesto % JVieliczki. Čustvena udova. — Kovač, — Kolonijalna posestva Nemčija. —• Bodočnost Evrope. —• Urednik. — Pohab* ljenee. Le BetaiL —• O vzrokilj svetovne vojne. — Petindvajset franke?* Kake nastane strelni jarek, — Kdo je bili —■ Klasični topovi. Pes v >•]* Id.«— Belgijska armada. Pri generalnem itabu. — O podobnosti dvojčka —• Ljubi denar. Srečanje. Mebilizacija v VeneraelL — Špecialitett, •• Prvi polet is Evrope ▼ Amerike. — Čudne »godbe. — Bdeči trsk. — Preglji logedke« svetovna t*jm. — Kita] ski tipi, — $melni«& — Qglaal
um:
Italijanski vodljivi irakepfoe nad Benetkami. —. Sestanek nemilega & avstrijskega eesarja. Prevaianje avstrijskih čet preko reke San. ^ Turška artilerija na Galipolisu, • Prizor na cesti v Belgradu: učinek testnajstpalft* ne avstrijske granate. « Potop angleike ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob VislL — Ruska infanterija v sakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega ftpijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji — Italijanski bersaljeri v boju. —> Mrtveci v zavzetem belgijskem zskopu. ~ Ita* tijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. • Ranjeni Rusi, zapuščeni e4 ■vojih ob priliki bega is Varšave^-* Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane ei avstrijskih topov. — Avstrijski vojski, katere so vjeli Italijani na goriški frett-tL TTčinek avstrijskih granat V Žagradu. —> Ameriški podmorski čoln, — Tejni arsenal v Belgradu, katerega se Avstrijci razdejali. — Fort Itv. 11 pred Przemjwlom, katerega se Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. , strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji —• Avstrijske prednje straše v R*. ujt Italijanska poljska bolnica dve miije za fronto. Prizor is Lveva. i Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljske«. r ^ Buski vojni jetniki —• Vodljivi angleški zrakoplov — Bcves s Prestrtl)* tdk%WL — &iglavske pefer}«,	*
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
^ ■oonummnt	mortom,n. v
GIIAS R\RODA, 26. MARCA, 1 Si«.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Oglasil se je i/, srbskega ujetništva sodnik in rezervni poročnik Ivan Kialj. Piše. da je dose] pf hudih naporih In pomanjkanju iz Albanije srečno v Italijo in da je zdrav.
Odlikovanja pri Rdečem križu.
N*,id vojvoda Prane Sal vat or je v priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno oskrbo v vojni odlikoval s častnim znakom z vojno ih-koracijo takse prosto .sledeče u<»sjM.tl'-: Prids^nlnika podružnice IMcčega križa v St. Petru Ivana ('orne; zdravnika društvene bol nišnici- v cesarja Frane Jožefo-vem asilu v Ljubljani tir. Ivana lliigler- predsednika podružnice v Kad'"*au župnika Fr. liirsche; zdravnika društvene bolnišnice v Toplicah div Konstantina Konva-linka ; pivd-.-dnika podružnlee v Krškem okr. glavarja dr. Friderika Vilji ma Mathias; predsedniku pod 11ižnice v Kočevju okr. glavarja Otona Merk; voditelja dru-štvene bolnišnice v Zagorju rav n-'telja ru d okopa Julija Pauer; zdravnika društvene bolnišnice v Ljudskem domu v Ljubljani viš j« ga okr. zdravnika dr. Antona Pregel; predsednika podružnice v Xovem m*stu vladnega svetnika Viljema barona Rechbach; predalnika poti ru/j Lee v Kranju okr. u lava rja Franca Schiltnig; zdravnika društvi ne bolnišnice "KlLsa-betinum" v Ljubljani profesorja in primarija tir. Alfreda Valenta j d. Mareiithurn iu zdravnika bolniške postaje v Št. Petru na Kra-^u dr. Ivana Zaje.
Čestitke za odlike v an je prepo vedane. Zaradi vojnih zaslug je l ilo v Avstriji, odlikovanih loOO državniii uradnikov, na Kranj s!<r-tn !I4. m -ieer 2-s v Ljubljani, ♦ i pa zunaj Ljubljane. Naknadno j i a j" ministrstvo prepovedalo odliko va ncem čest it a t i.
Vcjaški koncert. Dne lf». februarja je bil v kavarni "Central" v Xovcui motu vojaški koncert v
korist vdov in siro: za padlimi \ ojnilti iz okrožja tretjega armad-nega zbora.
Župani in občinski svetovalci, .ci so bili pi i naknadnem prebiranju dne 2 L in 2."». januarja t..L potrjeni, no morali dne 21. fe-br. odrinili v vojaško službovanje, če niso bili mod tem oproščeni.
Knjižnica na bojišču. Ljubljanski »lomobranski pešjiolk št. 27 si je n;i bojišču tik za fronto v novi veliki dvorani ustanovil knji/.ni-eo. ki naj vojakom, ka«lar so v re-/ervi. nudi zabave iu razvedrila v te/k i vojni službi. Med prvimi je v ur« sničenje te misli priskočilo ra |>ornoe ljubljansko podjetje
Kino Central" z darom #M> K. Tudi "Družba sv. Mohorja" je INisiala lepo število svojih knjig.
Brizganje sodavice v pivo je kaznivo. Na neko tozadevno ovadbo je ljublj. nsko okrajno sodišče obsodilo nekega gostilničarja na ."» K denarne kazni, ker je brizgal ot lav i co v pivo, kajti po zaslišanem mnenju državnega preskuše-valinča v (jradeu je smatrati to manipulacijo kot pokvaro živil.
Zaradi navijanja cen je .sodišče obhodilo lončarico l iio Skoda iz Pr» kope. Prodajala je na novomeškem trgu prsteno posodo po zelo visoki ceni. Meti drugim jf prodala pinker. ki ga jo «e pred kratkim prodajala /a eno krono, kar za tri krone. Ker so pa piskri iu posod« neobhodno potrebna reč, jo je sodišče obsodilo v zapor.
Mleko so podražile nekatere mlekariee svojim novomeškim "kontam". Za liter zo zahtevale ene 24 vinarjev, druge zopet 26 vinarjev itd. Bile so tudi obsojene zaradi navijanja cen. Mleko prodajali liier po 24 vin. ima do-voljcnje od okr. glavarstva samo Kmetijska podružnica na Grmu Tudi tisti so kaznjivi, ki prostovoljno obljubujejo za mleko višje zneske.
Podpora. Za Tiirtorettovo oltarno sliko v kapiteljski cerkvi v Novem m<**tu, ki jo j«s r«*tavr»ral Ktoehl iu je delo mojstrsko dovr heno, je dovolilo naučno ministrstvo H15 K .'18 v podpore.
Zlata poroka. Dne 12. februarja je v Novem mestu obhajal vpo-kojeni sodni sluga in posestnik Janez Zorko s svojo soprogo Marijo zlato poroko. Tem povodom Hta, zlatoporočenca v kapiteljski cerkvi prisostvovala sv. maši in prejela obredni blagoslov, ki ga jrma je podelil biseroma&nik kanonik Frsn Povfc*. Ker je vojni
-as. se njiju sin Anton Zorko, ki je župnik v Zvorniku v liosni. ni mog 1 udeležiti tega častnega dne. Kna hči je sestra Ambrozija, vrla učiteljica šmihelskega zavoda.
Poročil se je tudi v Novem me-stu in Kandiji dobro znan in spoštovan gospod .Josip llladnik, poštar na Rakeku, z gdč. Heleno Milharčič iz Žej pri Cerknici.
Nagla smrt. Na novomeški ko-lod vor je prišla 10. februarja leta rojena K«;arina a j zel j iz Kostanjevice in prinesla s seboj več jest vin, Ja jih odpelje svoji prijateljici. Tu ji pride slabo in je umrla vsled kapi na možgane.
Na trebušnem tifusu je umrl v St. Pot ru pri Novem mestu taraoš-nji organist iu cerkvenik Franc Rak dne 1:1. februarja v 57. letu starosti. To jo druga žrtev tifusa \ Št. Petru. Pokojnik je bil blag mož. veselega značaja in dobrega siva. Svojemu poklicu je bil že od Is. Ida 7 vso vnemo udan ler je služboval kot. organist nekoliko C-a-a v Kukovšah pri Selcih in ves ostali čas v Št. Petru povsod v -•plošno zadovoljnost. Rajni Rak je bil pa tudi skrben oče in moder reditelj svoje velike družine katero je pošteno preživljal s svojimi skromnimi dohodki.
Umrla je Antonija Oblak, soproga poštnega sluge v Novem mestu, dne 15. februarja ob t>. uri zvečer, stara 40 let.
Umrl je vsled težke operacije starešina belokranjskega učiteljeva Fran Šetina, nadučitelj in ;olskL vodja ter imejitelj zlatega zaslužnega križea dne lt». februarju ob 12. url opoldne v 63. letu itarosti v Črnomlju, kje-r je dolgo let deloval na polju vzgoje in o-nike šolske mladine.
Umrl i<- v Ljubljani trgovec Ignacij Kcssl. r v lf>. letu starosti po daljšem bolehanjn. Pokopali .so ga lne 14. februarja.
Dolenjcem v spomin. Iz Velike K<i>trevniee }>oročajo: V klasičnem potopisu pripoveduje slavni Levstik svoje litis«*, ki jih je doživel od Litije do Čateža pod Za-ilazom. Od Litije čez Šmartno voli dokaj lepa cesta, proti Libergi in dalje. Pod tem hribom konec orijazne tlolinieci se razteza vas velika Kostrevniea. Ob c«-sti navzgor stoji A*dna Bučarjeva hiša. rojstni dom enega slovenskih vojakov, kateremu veljajo nastopne vrstice. Kostrevniea spada pod Liberški zvon, oziroma v sosesko ■di podobčino Liberga. Levstik popisuje ondotno prijazno cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki stoji tik ceste na solnčnatem j>obočju Omenja lepo urejeno pokopališče okrog cerkve z ozaljsanimi grobovi. Slednjič pohvali ondotno ljudstvo kot vemo in marljivo. Če je to veljalo že pred pol stoletjem, velja še tudi danes. Tak rod jc tudi hraber, kar je dokazal v sedanji vojni. Med drugimi vojaki se odlikuje mladenič Janez. C-o-par, iz vzgledne Bučarjeve rodbine. ki j«* dala v tej vojni dva vojaka. Sin Jožef Copar je bil mf severnem bojišču, kjer jo bil ujet in se zdaj nahaja v Rusiji. Starejši Janez jc svoj čas doslužil vojaška leta. Ko je 1914. leta izbruhnila velika evropska vojna je moral tudi en odriniti in prijeti zopet za puško. I naš Janez je moral zapustiti svoj tlom. Pred nekaj leti namreč je Copar postal samostojen posestnik. Njegov stari stric, širnoznani Tomažev Jože v Pre>ki nr d Libergo. mu je izročil lepo posestvo z vsem inventarjem. kjer naj bi bil mirno in sijrčno živel ta vzgledni mladenič. Ko so se začele snovati nove organizacije na verskem in narodnem polju, so v Janezu našle vrlega ume vatel j i in člana. Ko se je v dekanijski cerkvi osnoval pev ski zbor. ki je začel izvajati petje v cerkvenem duhu in po papeževih predpisih, pristopil um je tudi Janez in mu bil s svojim lepim tenorjem čvrsta opora dol go vrsto let. Ker je že bil bolj v letih, je slednjič <lozorel v njem sklep, da hoče po vzgledu svojega dobrega prastriea ostati v samskem stanu tembolj, ker je bil v gmotnem o zini dovolj preskrbljen. Znano je, h kakim navdušenjem so se podali slovenski vojaki proti«Italja nom. Naši Janezi, ki so ob izbruhu vojno na jugozapadni fronti stali še na severnovzhodni bojni črti, so svoje poveljnike prosili, da bi jih poslali branit zapadno avstrijsko mejo in obenem tudi našo ožjo domovino. Tjekaj proti Soči je prišel tudi naš Janez s svo-
jim oddelkom. Ponovne pohvale
III. armadnega zbora in izrecno se našega 17. pešpolka svedočijo :> hrabrosti in neupogljivosti naših slovenskih vojakov. Vsi ljuti napadi osobito okrog Gorice so se razbili ob železni vztrajnosti slovenskih sinov, ki branijo z drugimi borilci kot levi našo lepo domovino. Med njimi je bil i naš Janez. Pri mnogih praskah je bil obvarovan sovražnikove krogle. Toda ob enem italijanskih navalov1 je tudi Čoparja dohitela bleda smrt. Ko je žalna vest dospela v Šmartno, je napolnila s tugo čislano rodbino Bučarjevo, s katero vsi sočustvujejo po izvrstnem mladeniču Janezu. Njegov poveljnik je poročal, da. se je Janez izvrstno obnašal in da je bil hraber vojak. Po človeški sodbi bi kot posestnik v Preski bil kedaj počival ob solen em pobočju Jiberške cerkve, a previdnost božja jc drugače odločila, da počiva njegovo truplo tam ob solnčnem obrežju bistre Soče v bratski zemlji slovenski.
Z jugozapadnega bojišča piše z Jne 7. februarja Josip Marjetic: Opctovano se čuje. da Janeza humor ne zapusti. Niti v največjem metežu, niti v najhujše bobnečem artilerijskem ognju ne izgubi naš Janez pogum, ostane miren in iz njegovih ust en ješ različne pripombe in opazke. A vendar postane kranjski Janez večkrat tih in zamišljen. Ko pada mrak na bojno poljano, zvezdice na jasnem nebu sc nžigajo, krogle zapiskajo tu in tam skozi lahko ozračje, v bližini se razleti težka ali ročna granata, da votlo odmeva po kraških brdih, se Janez tišči v svojem kotičku, čisto varen je in srce mu je tesno. Pozabi skoraj Janez, kje se nahaja, misli mu uidejo nazaj v civilno življenje in spomni se art svoje prijatelje, na svoje drage tovariše in znance, ki jih že krije zelena ruša — in solza mu kane iz očesa. Spomni so na svojega zvestega prijatelja, ki mu ni hotel verjeti na dan sv. Petra in Pavla leta 1914: ' Prijatelj, po-v'eiu ti, še letos greva bajonete >rusit!" Iu težko, silno težko mu je, ker tega prijatelja že krije te-ško ga tisk o blato, a on .se mora še zvijati v smrtnem strahu. Žalostno mu je srce. a ne more si revež pomagati. Nehote mu uide misel na drugega prijatelja, na tovariša. ki je bil pri vseh napadih in naskokih na njegovi strani, a kar mu ga i o sovražna krogla spravila v grob. O gorje, čisto sam se čuti v množini! Jn spomni se na dom, spomni na domače ljudi, na narod. Njegovo srec začne bili hitreje, obraz mu je potan in vsklik-iie napol glasno; £"Joj, kje je vse to? Zakaj so prazne naše hišo, zakaj zdihujejo naši otroci, kje so možje, k j«* so tisti jeziki, -ki so toliko govoričili? Kje so? Molče, ni jih, boje se ali jih pa že krije zeleni mah. In mi, ki smo še? Kaj nas čaka? Kdo ve? Italijani nas čakajo, to vem, a kaj še? Morda enaka usoda, kakor mojih znanih padlih; kdo ve?" Pa nič drugega si ne misli ubogi Janez in njegovo tesno sree ostane mirno, hladnokrvno ter pričakuje nekega konca ! Še je zamišljen, še napol J remije, kar začuje glas: 4'Auf-passen, Italiener kommen!" (Po-«or, Italijani prihajajo!) Debelo pogleda okrog sebe, prime hitro ta. puško in čaka...
Tatinska družbica. Znani uzmo-viči Turk, 11 a 1 nj in Kovačič so se zopet sprijaznili in kradejo kakor »rake. Da s i ravno mladi, so na tatinskim polju že stari in zelo izurjeni tički. V zadnjem času so začeli kar odpirati hiše. Svinjsko prekajeno meso jim posebno pri-ja. Vdrli so pred kratkim v h&o Jerneja Božiča iz Velikih Brusnic ter odnesli nekaj več mesa in drugih reči. Tudi klobase župnika Nema niča, katere je tam sušil, so se jim dopadle in jih pozneje s slastjo povžili v hlevu. Ferliča v Novem mestu, odkoder so pa izginili neznano kam na novi plen. Rataj je šele pred enim mesecem odšel iz zapora.
Dihurji v Velikih Brusnicah in okolici. Posestniki in posestnicc kokoši so dolgo preganjali nevidnega dihurja, a slednjič so pa prišli -vendar na to, da ima ta dihur dve nogi. Pobral jim je, kakor pred nekaj leti v okraju Prečne, do sto kokoši in zadnji čas tudi druge stvari. Perjo kokoši je pa končno izdalo dihurje in zato je odšla 19. februarja nrocesija ljudi v "krvavo rihto" v Novo mesto, da tam potoži, da v vojnem času in zastonj kokoši jesti ni do-
voljeno. Za temi so korakali tudi uzmoviči - štirje domačini.
ŠTAJERSKO.
Odvetniško pisarno v Celju o-tvori upokojeni sodni svetnik Iv. Krha rtič.
Zasačen slepar, v ptuj<ki okolici je orožnistvo prijelo o 1 letnega na Ogrskem rojenega in v Celje pristojnega sobnega slikarja Antona Florjane. Aretiranec se je potikal po ptujski okolici in sle-pari) lahkoverne ženske na ta način, da. se jim predstavljal kot u-radnik okr. glavarstva, ki ima nalog. pregledati dovoljene državne doneske družinam vpoklicanih in jih po svoji previdnosti znižati ali zvišati. Proti plačilu 1 do 2 K j'' seveda povsodi "zvišal". Na roki je nosil črnorumen trak.
Iščem svojega brata JOSIPA ŽNBBELJ. D o ma je iz vasi Markovščina, pošta Materija na Primorskem. Začno bi želel tudi izvedeti za naslov ANTONA A BRA M, doma iz Palčja na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se sama oglasita. — Ivan Žnebelj, f>l<>(> Keystone Street. Pittsburgh. Pa. .27-29—S)
DELO! DELO!! DELO!!>
The Cleveland Cliffs Iron Co., Lumbering Department, Marquette, Mich. Potrebujemo 400 dobrih goz larjev za delati drva in plačamc «1.10 od klaftre. Gozd imamo lep * ravnini. Stalno delo pozimi ir, poleti ter dobra stanovanja ozir kampe. zdravo podnebje in dobra ^oda. Damo delo tudi pcčlarjeac n družba jim preskrbi ves potre-»en les za šende. Za vsa nadaljna pojasnila pišite našema zartop liku:
John Knaui, {ox G6, Forest Lake, MieT 24-2 18x v 2 d)	Alger O
Rojaki!
Columbia prramofone in slovenske .tloSč-e je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, 15G Chestnut St., Conemaugb. I'a
I'lsile iw> "eni1:.
EDINI SLOVENSKI S&LOOff
t Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam ta se nahaja moj SALOON po •loka od Union postaje na desn t rani W. Michigan St. štev. 41'-Za obilen posest se priporočam J OS. SCHARABON
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, zganja in vino.
Pišite po cenik!
JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo.
HBBBSbHBS
[ova naselbina. 1
Rojakom, kteri so name-	[jj
njeni naseliti se v Lange-	ifi
lotli, Pa., kjer deluje Ame-	W
rican Zinc & Chemical Co.	ijj
naznanjam, da imam napro-	K
daj vsakovrstna poslopja za	® obrt, hiše v najem, ter praz-
ne lote.	Sfi
Vsa pojasnila daje	uj
JOSEPH ROSTAN, jjj
S Real Estate & Fire Insurance ijj
1 tS
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
Box 360, Langeloth, Pa.
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo viuo Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 23 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandcl 27 do 28 galoB $14. 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 2S galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JAGKSS, Box 161	St. Helen*, CaL1
$1000.00 nagrade
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor £obe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slo vencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno rekla mo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče" živeti.
Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži $1000,00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva.
Slovenec, ako želiš imeti dom, takaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na. aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi sir o zadovolji s koruzo, pšenico, ovsem, senom, detelje, kuret nino, r.rešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi ne-Kaj vina, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v orocvita iu na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in te vse domaČe.
Siovensc, ki želiš imeli svoj dom/ na katerem je irsba trdo delali, tukaj ga dobiš, botjega nikjer sirom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50
Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Riplry in Butler Countiiiii j* precej Slovencev raztre-beniii. Prepričaj se, kako so bolni po zatrdilu ničvrednih ljudi, m našel boš le pol noli č ne rdeče otroke :n ljudi, zdra ve kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto pvorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele.
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita. prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije, in v ravnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplače vati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti š svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje.
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
r.[.A> \'AS()Di. 2 .v MAJ!' A, lhfl 6.
B, SEVERY:
mm
Smrt Johna Darowa.

»i	"	(Nadaljevanje;.
N.-v. rni	na Tlimlajo lahko sros. toda moji jezi
n. ht.> uš. 1! Idi, zajrrebi st« v najbolj skrit kot najbolj skrite dežele. Ragobah le ho našel.
Te besede je torej izprejrovoril in jaz s*nn vedel, da no držal svojo obljubo. Sel som v mesto in izvedel, da je l.<ina niiirhi. — I'mrla je z mojim imenom na nstnieah.
Al. !o pr»'d »mrt.m j».' naročila svoji stari služabnici, tla n;ij mi nove pismo. — Kaprobah je pismo prestregel in sam odšel na dogovorjeno mesto.
Km.do zalem v.-ni odš»-l s i oboj. ljuba Florenea, in s tvojo nniterjo iz Bombava. Potovali »mo p«» vsem svetu in >lednjie prišli v Ameriko. Tvoja mati so je ločila od meji«*. -laz >*-ni za eel živeti pod tujim imenom. — Slednjič sem s,* predli! >,m in >i nadel zopet svoje pravo ime. — Prepričan s.-ni bil. da je izgubil Ragobah vsak sled o meni.
Toda pred kratkim so me začele nadlegovati strašne sanj"1. Ve. krat zaporedoma se mi je sanjalo, da se mi bliža od-zadaj n<-ki človek in da ni<> hoče napasti. — Kot sem ti že o-sin-nil. bom umrl nenavadne smrti. — Nikdo ne bo videl mojega moriha. Ako ga dobi roka pravice, bom zadobil sre-čo v svojr-jn grobu, akt* pa ne, moja duša ne bo nikjer našla miru. !>r/i svojo obljubo, otrok moj. —• Pdagoslavljam te in T »o g naj Te blagoslovi.
to. - V* Bombayu imam zaupnika gospoda Siddonsa. Vanj >e lahko obrneš, če h..s potrebovala kako pojasnilo. — V mojih listinah boš našla njegov naslov.
Ko je Florenea prenehala brati, si je obrisala solze. — ,la/ in jlaitland sva nepremične* strmela predse.
Najprej je začel govoriti .Maitland.
Pogledali moramo, k.je je pismo »»nega indijskega dekleta. —1 In tudi naslov gospoda Siddo<na moramo imeti.
Oboje se je kmalo našlo.
XaT' in je začel Maitland brati oporoko starega Darowa — Roke so se mu tresle, ko jo je ponudil Florenei rekoč:
Obresti od zavarovalnine dobite vi. kapital pa ostane toliko easa nedotaknjen. dokb»r —■ ne dobi morilca. Vsa svota naj se iz-plača onemu, ki b< izročil morilea sodišču. - Izjema je le slučaj, da se vi poročite s ti) osebo. — To je vse, kar je v oporoki, gospodična.
•— Kaj je pa vaše mnenje '.
Ragobah ima malo roke in male noge. Njegova leva noga je drobljena. vsled česar najbrže šepa. - ^daj imamo takorekoe vse. kar smo iskali. Sumrija pada na Ramo Ragobaha. — To je lahko rečeno, vjeii ga bo pa težje. - Danes popoldne bom analiziral strup, ki je v rani. -- Prosim vaju. pustite me samega.
Florenea je prikimala in odvrnila:
Veliko si prizadevate, gospod Maitland.
Maitlandu >e jo zjasnil obraz.
—	Oospodična. prepričani bodite, da bom poskušal vse. kar bo v »noji moči. < , se mi posreči najti morilea, bodite prepričani, da ne bom zahteval <>d vas nobenega izkaza hvaležnosti.
Midva sva odšla. Maitland jo pa Še! v salon, kjer se je nahajal mrlič.
RAMA RAGOBAH.
Prvo dejanje.
Ker je ■ i tla Klorena pri meni in pri moji sestri, j-' postala malo b >lj vedela. Pri pogrebu, ki je bil dva dni kasneje, je seveda zelo jokata. toda taka ni bila kot so drugo ženske. - V, njo se je dalo govoriti, bil;k«i ->e jj je vse dopovcdahi. o vsaki stvari j«' dolgo easa pre-t.i i.šljevala, predno sije ustvarila njej kako sodbo.
Samo \i a^ih s.- je vsa zamišljena ozrla skozi okno in nekaj časa popolnoma nepremično strmela v daljavo.
•Ia/ sini kmabi izpi-evidel. kaj ji je na srcu. — Maitland je bil nekoliko zbolel in ni smel i/ hiše. — Pri pogrebu ni bil navzoč. — Takoj ga je sla obiskat in se vrnila z. novico, da je veliko bolj bolan kot si je mislila.
To j«' bil torej vzrok njene potrtosti.
Par dni po pogrebu sc je zvečer odpravila proti svoji hiši. Marsikaj je bila namreč pustila tam, kar je- neobhodno potrebovala. — -Ta/ seiii bil pri Matilandu, moja sestra pa ni mogla iti ž njo. — Hiša je stala na samem, v njej ni bilo nobenega človeka. — Posli so bili iakoj p-* pogrebu odpuščeni iz službe. Florenea je znosila v svojo sobo vso stvari, katere je potrebovala. — Ko je hotela oditi, se je spomnila. da bi bilo dobro, če bi vzela seboj tudi sliko svojega očeta.
slika je bila na klavirju v oni sobi. kjer je bil njen oče umorjen. liilo jc /.* precej pozno, gost mrak je pokrival okolico. — Luči ni prižgala, ker ni bila strahopetna in ker jo vedela za vsako stvar, k j«* se nahaja.
Ko je prijela v roko sliko, jo je obšel nek čuden občutek. Zdelo m> ji je. da njen oče še vedno sedi v naslonjaču.
Ni se mogla vzdržati: pogledala je na naslonjač, bil je prazen. Tedaj se jj ie |»a za/delo. da je pri oknu nekaj zaškripalo. — Stopila je k oknu, sko/i katero je bil njen oče umorjen. — Okno jo bilo nekoliko odprto.
-	Kako dobro, da sem opazila j.- mislila sama pri sebi.
Ko jc prijela za gorenji del okvira. ;e je pojavila pred oknom elikauska mo/ka postava. Rila ji je tako blizu, da je skoraj čuti-i.i njeno si|mi. u/ledaI je tako divje in pošastno, da bi bila kmalo izgubila zavest.
Fo'1,1 kmnio je izprevidela. da jo za m ore rešiti samo ena stvar. — Z vso sili. je potegnila okvir navzdol in zaprla okno. — Možki je vi-<le| njeno kretnjo, z vso -ilo je zamahnil z nožem proti njej, toda bilo ■ že prepozno. N"o/. se je skoraj do ročaja zadri v leseno oknieo. Vato se je v naglici prepričala, če so tudi ostala okna zaprta, potem >e je pa zgrudila v naslonjač in izgubila zavest.
Zavedla se je šele ponoči. - Sla je k vratom in čakala. — Ko je slišala prihajati mimo večjo družbo ljudi, jo stopila na cesto in se odpravila naravnost k meni.
Povedala mi je. da jo bil njen napadalec črne polti, da je imel ;/ladk" I, s. m /anioivu ni bil veliko sličen. - Tudi policiji ni mo-*. la drui! ga povedat i. Pod oknom so bili sledovi izvanredno majhnih nog. ravno tako tudi v vrtu. — Naenkrat so sc na sledovi iz V ubili. Polieija j.- natan'-no preiskala vso okolico, toda našla ni
ničesar.
Kdino Maitland bi tiain bil morda lahko pomagal, toda bil je zelo nevarno bolan. Zadnje upanje nam je bil detektiv Gralm. — O njem smo bili pr. pričami, da bo kaj našel. .Toda on molči, on noče z nikomur govoriti.
Po vsem tem, kar se je zadnji čas pripetilo in po izjavi pokojni-ka, ni bilo nobenega dvoma več, tla bi bil Ragobah morilec.
Ko sem pojasnil Maitlandu eel slučaj, mi je rekel, da nam ne p»*e-ostaja drugega, kakor pisati Darowemu zaupniku, gospodu Siddon-su v Bombay, in ga vprašati za podrobnosti.
Takoj sem mu brzo javil in čez tri dni som dobil brzojavno odgovor :
— Zelo sem žalosten vsled DaroTre smrti. — Vse bom storil, kar bo v moji moči.
Tako s^io /p vsaj vedeli, da imamo v daljni Indiji prijatelja, ki nam bo »el v vseh ozirih na roko.
Po preteku par tednov je Maitland toliko ozdravel, da je že mo-malo hoditi po okolici. — Ko smo nekega večera sedeli na verandi, je prosil Floreneo, da naj rim še enkrat natančno pojasni, kaj se je- zgodilo dotieni večer.
— Prepričan sem — .je rekel — da je bil oni. ki vas je liotel u--mrtiti. Rama Ragobah. — Toda vse se mi nekako čudno dozdeva. — ' V je on res umoril vašega očeta, bi bila njegova prva skrb takoj pobegniti in niti roki pravice. - Tega pa ni storil, ampak se je že štiri ini skrival po okolici in prežal na vas. — Vidite, to mi ne gre v glavo.
Naslednji dan je dospelo pismo gospoda Siddonsa iz Bombaya. — Pismo se je glasilo :
— Dovolite mi. da vam nekaj sporočim z ozirom na ta žalosten slučaj. Dolgo časa sem poizvedoval, predno se mi jc posrečilo nekaj izvedeti o Rama Ragobahu. Podkupil —•m nekega fakirja z imenom Parinama.
Ragobah. katerega pozna fakir ze več kot trideset iet. se je klatil zadnja leta po svetu. Povedal mi je tudi. da je Ra-gobahova žena pred dyajsetim't leti umrla. Drugega ni vedel.	f i .-rlXjfr
(Nadaljevanje prihodnjič.).
Rada "bi izvedela za naslov svojih d veli bratov FRANKA in JOHNA MORAVEC. Prosim, če kdo izmed rojakov ve, da mi naznani, ali naj se sama oglasita. Doma sta pri Trebnjem na Dolenjskem. — Mary Moravee, sedaj omožena Pirtz, Bos 432, Roundup. Mont. (24-27—3)
4AJU3AJC12*;.
Osžjcnlza naToinikofct * r«a«-•ylvanijl sporočamo, da jih k v kratkem obiskal maj potovala! itopnik
dobita "GLAS NARODA" skozi itiri inesec« dnevno, Izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo is,0001 — Ta številka jasno govori, da je list selo razširjen. Vse osobje lista je organizirano ln spada t strokovne unij«.

MODERNO UREJENA
TISKM GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
L*J • L-'
: : DELO OKUSNO. :
r-: >:»
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
i-: :«:
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
v?a naroČila pošljite na:
SLOVENIC PUBLISHES CD.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.

ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO ^TVO NE URKDNTfcTVO
NE UPRAVNI
Kaj pravijo pisatelji, n5enjakl In Oržavnlkl o kajlfi Bcrti »l
BaUner.
"Doli z orožjem f'
Lct Nikolajevi« To! nt o J Jc pisal: Knjigo som a velikim nfllf-
kem prebral ln v ujej našel veliko koristnega. Ta knjiga wl« vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je nmrla madame Btael al bile na svetn tako slavne pisateljice kot je Sattnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel; 'Doli s orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega (asa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti« da •e bližajo človeštvu boljSl čast Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajie poljubil* V dno srca me je pretreslo, ko sem jo P rebra L
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozda pri Grleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli ■ orol-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem* da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Slvljenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi so prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi r šolah ne smelo manjkati. Na svetu ao družbe, ki razširjajo Sveta Pismo. All bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi rasSlrjala to knjigo?
lienrlk Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar mm JOi kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je naj bolj Ba knjiga, far so Jlb cpl-ssli ljudje, kt ae borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berlina)!] Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po* sudlL Nej bt tudi ta knjiga na&la svoje apostolje, ki bi HI Kaj« krliems^et ln učili vse narode....
Hnantal minister Dunajewsld Je rekel v nekem svojem govern v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim ▼ posebni knj!g! opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Iki atrokovDjak, noben driavnlk, pač pa priproeta	Berta
pL Buttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. da se n* bo nikdo več nsvdoSeval sa vojno, fa bo prebral to knjige^ v CKNA M CENTOV,
flaroCajt« ja pri:
Slovenic Publishing Co.,
Kt Cortlandt Street, Hew York City, H, Y.
-V-, ,-r-:	>. >;«
Kr. ZVON HO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila TToravniiStvo "(lias Narnda"
ft U i Si	ttiWUf&TrS
Veliki vojni atlas
foisknjooh se evropskih drža? ia pa koloniji skill posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 2C«b rtrineb ln vsaka stran je 10% pri 38% palca Velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsegs devet rasnih cemljsvldo'
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak
lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pfi večjem odjemu damo popnst.
Slovenic Publishing Company
38
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.


Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THB BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New Tork varuje priseljence ter jim pomaga, ie eo bili ocleparjeai, oropaai ali če so i njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila ia pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan. Združenih držav, kje se oglasiti ia državljanske listine.
Berodniki naj bi Šakali novo-doSlo priseljence na Ellis Island ali pri Barga Offiee.
Oglasite se ali pišite j STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room SOU.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nrs tvečer.
Urad t Buffalo: 704, D. 3. Mor gan Building. Odprto vsak dai od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure svečer.	(lx ▼ t)
HARMONIKE
Mtsi Eakriaskoll vrsto laGilaJea i* »opravljan ps sajniijUi aaaak. a eelo trpele o ia saaesljlre. Y popra v j aaaesljlvo vsakdo poČjs, ker ssss ii sad II lat tukaj v ceas posla in sedaj ▼ svojem laataea doma. V »eprart^ ▼■assess kranjske kakor ves areas harmonik* tor raionass p* dela ka-korino kda aakteva braa madaUaiž:
vprašanj.	_
JOXR WMNZ9L. tllf Basi BSsi Bt, ClerslaMl OUa.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obroite se saupno na njega, kjer boste tošno in solidno j»o-
strelen).
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih, ^—Cena 15 centov.
Zalej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tndi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na;
Slovenic Publishing Company

82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
' GLAS NARODA" JZ EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V EDBUtENIF DIŠAVAM. ~ UKOdlTI II IAIK
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do flobregs sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tndi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; ra zlika je le ta, da potrebujejo poflf Ijatve v sedanjem (Sun 20 do 24 dnU
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikom tal znancem v staro domovino]
100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred.
f FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.