DAVORIN RAVLJEN »Brate ciganski, med to pšenico TRI CIGANSKE je polno ljuljke.« I Kl V»lv7ANolvC »Res je, turški gospodar!« pritrdi pohlevni cigan Muharem. »Pa je ta pšenica tudi plesniva,« CIGAN JE NAŠEL PODKEV nadaljuje naduti Turčin. XT v , . . ,. ,, »Resnično, turški gospodar.« Nasel je cigan na cesti podkev, pa >>Pa ^ zeml e ^ vesel pndirja domov k zeni: hu in smeti!« »Ti, poglej unela bova konja >>D fc. kr <( Podkev sem nase , lahko mi je skovati TurčJn kduje L *a ; d se druge tri, ze ezja .mam, pa bom obrvi .^ da] L ^^ VS{f ak ki nakoval tudi zeb jicke, ce ne gre dru- h na . c j%uhaKm gace odlomim kljucavmco z vrat, da! pritrjuje: Res j turški gospodar! .. Ko bom lmel podkve m zebljicke, mi XT , , „ je lahko dobiti konja. Izberem tega ali . Naposled je Turčmu te smesne izberem onega na paši, pa bo moj. Jpe dovolJ- Ali Je cigan P"smojen, Konja hočem, pa naj bo tudi slep, da mu pritrjuje vsako očitno laž proti samo da se enkrat vržem nanj in ga samemu sebi? Vpraša Turcin cigana zajaham, da bosta videla gospod in srdito: kmet, kako zna cigan Sule gnati konja v >>Strela neumna, grajam jaz tvojo v dir in skok .. .* psenico, - a zakaj jo grajaš tudi tir)« Ciganka, zvesta mu družica, zija , , CiSan Muharem od>rne pohlevno od veselja: kakorprej: »Krasno, krasno, cigan moj Sule! »Pomagam ti norce bnti, turski še tisto uro bom tudi jaz obrzdala ko- g°sPodar!« njiča, da pojezdim k žlahti. Že leto dni se nisem tam mudila — in to je 3 + 0 = 6 sramota in fo je greh« Stal je kmedč na t in odajal Cigan Sule se hudo razjez!^ Pipo dya konja Starej§0 mrho je jal vzame iz ust in zacne z. njo udnhati z& fc , , k njič za po babi: - , , , ., * 1 T, , , ,. sest zlatnikov. »Kako, t, nesreca ciganska, - ti pride mimo gtar d ge ustavi? bi se takoj za mano povzpela na trud- ogleduje staro mrho _ naposied od- nega in potnega konja na, pocak!« - -teje ^. trf z,atnike In je cigan udnhal po ciganki, ona Au , naslednji dan cigana, že jo pa ie zavriscala: . . , • l 1 Z-- t • • j .... . spet primaha nazaj h kmeticu. »Jenjaj vendar, jenjaj, cigan pn- t^ ... ¦ ¦¦ , ,• u . . J,J .. i i i? ¦• »Kmetic, pnpeljal sem ti mrho na- smojeni, da ti povem, kako bi z njim . „ . ,.. j ,, , , ,. ¦ i ¦ i i zaj. Sem mishl, da je stara rn pohlev- ravnala: lepo bi ga sprevajala, dokler . . ' J , t. .. XT ,, j. . & r .-, , . na, pa ti je sment neznansko divji. JNe se ne ohladi ln ne napase. Sele potem r .,,... , , . i , , j, • maram je. Raisi vzamem onega konji- bi ga obuzdala m sedla nani ...« . .,,:_., c ,i .,.v -^ii.1 ¦ caza sest zlatnikov.« »b, e, tako, vidis, ciganka, tako je „ . , T, .., . , .. . , ,' ^ . ... Fa dobro. Kmetic je zadovoljen m treba lastnega konia varovati!« . , . , . ..».,, privede mladega konjica iz hleva. pomapai if lunnrF rriti )>Tako očka'<( pravi ci^anasti ci^an- POMAbAL JE NORtL BRlll )>zdaj sva bot Včeraj sem ti dal tri Bog \e kje je cigan Muharem na- zlatnike, danes ti poklonim še mrho, grabil vrečo čiste pšenice. Zares čista ki je tudi vredna tri zlatnike, — to da je bila ta pšenica, ne zrna ljuljke ni skupaj šest zlatnikov, pa je konjič bilo v njej, ne praška zemlje. Prodaja plačan.« cigan pšenico na trgu, pohlevno stoji Tako je rekel, se vzpel na iskrega ob svoji polni vreči, pa pride mimo konjiča in odbreel, da je kmetič kar ošaben Turčin. Zajame z dlanjo pše- belo gledal za njim. Pa vi povejte, ali nico in jo gleda in reče: ga je ociganil, ali ga ni! 62