cena 10 dinarjev številka 46 (698)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo veienje, 17. novembra 1983
OK ZKS Velenje
Stanovanje že postaja ekonomska kategorija
Stanovanje je kot trajna ekonomska In socialna dobrina eden od osnovnih elementov življenjske ravni in zato tudi pomembno gibalo rasti produktivnosti, urbanizacije in demografskega razvoja. Prizadevanje •£& aruzDeno usmerjeno stanovanjsko gospodarstvo je rezultat uresničevanja sklepov o zmanjšanju socialnih razlik in zagotavljanju čim boljših delovnih in življenjskih razmer delavcev in drugih delovnih ljudi.
Na svoji zadnji seji je tudi občinski komite ZKS spregovoril o nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Čla-" ni komiteja so ocenjevali spremembe, ki so na tem področju nastale od 10. seie občinske konference ZKS, lci je bila leta 1979 in ie bila posvečena stanovanjskemu gospodarstvu.
Menili so, daje to štiriletno obdobje prineslo vrsto pozitivnih sprememb na tem področju. Sprejetih je bilo več zakonskih in arugin družbenih opredelitev, pričeli smo z izvajanjem obvezne lastne udeležbe pri dodeljevanju stanovanj, po devetih letih smo končno pred sprejetjem prostorskega plana.
Precej nalog paje vendarle še neuresničenih. Tako je to izvajanje družbenega dogovora o prehodu na ekonomske stananne, kjer ugotavljamo, da delež stanarine v družin-
skem dohodku ne narašča tako kot je bilo predvideno, seveda pa ob splošni draginji že sedanja cena predstavlja precejšnje breme.
Pri uresničevanju usmeritve, da mora vsakdo v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, pa to občutno prizadene predvsem mlade družine, in povečuje socialno diferenciacijo.
Komunisti, so se sicer na seji zavzeli za kar najhitrejši prehod na ekonomske stanarine ter za dosledno izvajanje usmeritve o lastni udeležbi, vendar pa bo najbrž potrebno razmisliti tudi o nekaterih stranskih učinkih, ki jih v težkem gospodarskem položaju za sabo vlečejo te usmeritve ter poiskati ustrezne dopolnitve.
Čeprav je gradnja v občini Velenje med najcenejšimi v republiki, pa tudi tu še obstajajo rezerve, ki bi jih morali skrbneje izkoristiti. To je še toliko bolj potrebno, ker bomo v prihodnje gradili na zahtevnejših terenih, dlje od središča, in to bo kvadratni meter stanovanj že tako močno podražilo.
Potrebna bo tudi večja koordinacija med vsemi izvajalci stanovanjske gradnje ter nadaljnje podružbljanje in demokratizacija tega področja.
Nalog torej tudi v prihodnje v stanovanjskem gospodarstvu ne bo malo, njihova uspešna uresničitev pa bo odvisna od naših skupnih prizadevanj.	R.Ž.
SNEG — Veselju ni bilo konca. Kako lahko
drobne, bele snežinke ra^e^lno otroke. Kar
Občinska konferenca SZDL Mozirje
Volilno programska seja
Včeraj popoldne je bila v Mozirju volilna in programska seja občinske konference SZDL.
Na začetku so se udeleženci seznanili z nalogami socialistične zveze v sedanjih družbenoekonomskih in družbeno-političnih razmerah, v nadaljevanju pa so obravnavali delo občinske konference in njenih organov v minu-
lem štiriletnem obdobju. Po razpravi so razrešili dosedanje vodstvo občinske konference in izvolili novo. Predsednik bo še naprej Hinko Cop, za sekretarja pa so izvolili Zdravka Novaka. Na koncu so obravnavali in sprejeli še programske usmeritve občinske konference SZDL Mozirje za naslednje obdobje.
Problematika na področju vzgoje in izobraževanja
V četrtek, 24. novembra bo ob 17. uri seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti.
Obravnavali bodo devetmesečno realizacijo finančnega načrta v
letošnjem letu ter poslušali poročilo o stanju in problematiki na področju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje za področje predšolske vzgoje in osnovnega šolstva, glasbene šole in delavske univerze.
Seja predsedstva
Doklej še Topolšica v mlinskem kolesu birokracije
tsega
lega dela, da bol-Topolšica predvsem pa sporni interni oddelek v občini Velenje potrebujemo, in da ukinitev ni utemeljena, niti stabilizacijska, se pritiski, .igre in igrice o njeni usodi, pletejo izven naše občine Se naprej. Več kot jasno je, kdo bi v »razprodaji« tega oddelka in tako celotne bolnice imel korist. Več kot jasno pa je tudi, da v birokratsko odrejeno ukinitev, ki si jo nekateri zelo želijo, delavci naše občine ne morejo pristati.
Mar mora občina Velenje zaradi težav, v katerih se je znašel del njenega gospodarstva ob nekaterih neustreznih gospodarskih rešitvah, ki pa so imele tudi republiško pod-
poro, sedaj mirno opazovati, kako ji sosedje jemljejo pravico do raznih institucij in v imenu stabilizacije prikrivajo lastne zmote iz preteklosti ali večajo svoje razvojne možnosti?
Prav gotovo so poti, ki jih posamezniki ubirajo v tem primeru sprte s samoupravljanjem in daleč od Markove misli, da mora biti vodenje namenjeno v skupen prid, po skupnem načrtu in ob udeležbi vseh članov družbe.
Tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje ie zato na svoii zadnii seii spregovorilo o razvoju zdravstvenega varstva v občini ter o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije na tem področiu. Podprlo ie stabilizacijska prizadevanja zdravstvenega centra ter se zavzelo za nadaljnje zmanj-
ševanje bolniškega staleža in za uspešno preventivno dejavnost.
Ostro pa je obsodilo nestrokovna in neutemeljena razglabljanja o ukinitvi internega oddelka v Topolšici ter razna podtikanja in oblike prisile, saj je več kot jasno, kdo in zakaj se skriva za takšnimi usmeritvami. Poudarilo je, da je nesprejemljivo, vsako razreševanje tako pomembnih vprašan« »zven samoupravnih organov. Delitev dela med bolnišnicami mora temeljiti na demokratičnem dialogu, če pa ta ni možen, bo potrebno izbrati druge poti.
Predsedstvo je tudi menilo, da moramo v najkrajšem času preanalizirati smotrnost povezanosti naše zdravstvene skupnosti v medobčinsko zdravstveno skunnost Ravne ter opozoriti komuniste v celj-
ski in slovenjgraški regiji, da pretehtajo delo lastnih zdravstvenih organizacij in ugotovijo, kako si tQ prizadevajo za uresničevanje ekonomske stabilizacije.
V občini Velenje pa bo zdravstvena skupnost v kratkem kot četrti zbor predstavila stabilizacijska prizadevanja zdravstvenega centra in probleme povezane z Topol-šico tudi zboru združenega dela.
Sicer pa so člani predsedstva ok zks menili, da je skrajni čas, da problem To-polšice dokončno umaknemo z dnevnega reda (naše stališče o njenem razvoju je znano, kakovostnih nasprotnih argumentov pa ni), saj nas v občini čaka še vrsta zahtevnejših nalog.
B. Z.
Titovo Velenje — v počastitev dneva republike
Moja pesem ni le moja pesem
rg
V počastitev dneva republike in v sklonu XI. FESTIVALA REVOLUCIJA IN GLASBA bo v kulturnem domu v Titovem Velenju v sredo, 23. novembra, ob 19. tiri in 30 minut osrednja proslava s skupnim naslovom MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM. Kantato Blaža Arniča za solo, mešani zbor, mladinski zbor in pihalni orkester bodo izvajali:
Agata Šumnik — sopran, Jože Oštir — tenor, Zmago Frankovič — bariton, Drago Seme — reci-tator, Mešani zbor Gorenje — zborovodja Ciril Vertačnik, Mešani zbor Svoboda Šoštanj — zbo-rovodkinja Anka Verdnik, Dekliški zbor Titovo Velenje — zborovodkinja Danica Pirečnik in Rudarska godba Titovo Velenje— dirigent Ivan Marin
#
sankali in smučali bi se ie, a žal ga je bflosa to
iremalo. Počakajmo Se, za vse ara bo do vol*1
Titovo Velenje
Seje zborov občinske skupščine
Prihodnji torek, sredo in četrtek bodo zasedali zbori velenjske občinske skupščine. Tudi tokrat je predloženo gradivo za seje zdo obsežno, saj ima zbor krajevnih skupnosti na dnevnem reda kar 20 točk dnevnega reda, gradivo za zbor združenega dela pa je še obsežnejše, saj je razdeljeno kar na 22 točk.
Prvi se bo na sejo sestal družbeno politični zbor. Seja je sklicana za torek 22. novembra ob 8. uri. Med drugim bodo poslušali poročilo o delu delegatov SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ v obdobju od 15. maja lani do 31. julija letos. Spregovorili bodo o stališčih in predlogih za dopolnitev smernic in nalog občinske kulturne skupnosti pri nadaljnem razvoju kulture v občini Velenje, podana pa bo tudi informacija o gospodarskih gibanjih v občini Velenje v letošnjem devetmesečju. Obravnavali bodo še osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v prihodnjem letu, ter osnutek sporazuma o uskladitvi davčne politike v občinah celjskega območja. Ob tem bodo poslušali še poročilo o izvajanju davčne politike v občini Velenje. Delegatom pa bo podanih še več informacij. Med drugim o stanju na področju zaščite in varstva pri delu, začasnega kolegijskega poslovodnega organa Gorenje sozd o predsana-cijskih aktivnostih in pripravi sanacijskih programov, predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o izreku
začasnih ukrepov družbenega varstva itd.
O teh vprašanjih bodo razpravljali na seji v sredo ob 7. uri delegati zbora krajevnih skupnosti. Ti bodo poleg tega spregovorili le o predlogu samoupravnega sporazuma o financiranju urbanistične, geomehanske in geodetske dokumentacije v občini Velenje v obdobju 1983 do 198p, predlogu odloka o poslovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva in obrti, predlogu odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gfaditev na območju zazidalnega načrta Gorica vzhod ter Gorica jug. Na dnevnem redu je še predlog sklepa o izbrisu zemljišča kot javnega dobra in o prenosu lastninske pravice, osnutek odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Velenje, predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za lansko leto.
Delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje pa se bodo sešli na. sejo v četrtek 24. novembra ob 7. uri. Poleg gradiva, ki ga bo obravnaval zbor krajevnih skupnosti, bodo na seji spregovorili tudi o predlogu za soglasje k samoupravnim aktom samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, samdupravne komunalne skupnosti in stavbno zemljiške skupnosti.
Obisk sindikalne organizacije iz Italije
Titovo Velenje je obiskala prejšnji četrtek štiričlanska sindikalna delegacija federacije Emilia Romagna iz Italije. Poleg predstavnikov občinskega sindikalnega sveta Velenje je delegacijo v Titovem Velenju sprejel tudi predsed-, nik medobčinskega sveta ZSS celjske regije. Gostom so naj-
prej predstavili občino Velenje. ogledali pa so si tudi Titovo Velenje. Obiskali so še Tovarno	gospodinjske
opreme Gorenje Velenje.
— >
Ob koncu obiska so pripravili še pogovor na temo Vloga sindikata pri samoupravljanju.
Predstavili so se Jugoslavii
Na pomembni turistični boril ,,Feryal 83" v Zagrebu se je celotnemu jugoslovanskemu turističnemu prostoru predstavila tudi Gornja Savinjska dolina.
V petek so namreč pripravili dan Gornje Savinjske doline in ga obogatili s tiskovno konferenco, ki sta jo organizirala Gornjesavinjska tunstična zveza in Kompas. Konference in spremljajočih prireditev so se udeležili predstavniki mesta Zagreba ter turističnih agencij in sredstev javnega obveščanja
iz vse Jugoslavije. Poudariti velja, da je to prva celovita predstavitev turistične ponudbe Gornje Savinjske doline v takšnem obsegu, ki bo zagotovo obrodila ugodne sadove.
SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ

Krajevna konferenca SZDL v KS Edvarda Kardelja
Opozorili na številne težave
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, ki je najmlajša v naši občini, so ustanovili krajevno konferenco SZDL šele pred poldrugim letom; to je kmalu po tem, ko so se tukaj naselili prvi stanovalci. Takoj je bilo potrebno poprijeti za delo, saj je bilo potrebno opraviti, številne aktivnosti. Ob tem je novo vodstvo pogrešalo obljubljeno pomoč predstavnikov krajevne skupnosti, katere sestavni del so bili pred tem.
Krajevna konferenca SZDL je bila ustanovljena v začetku marca lanskega leta, do junija pa so pripravili že vse potrebno za volitve vodstva krajevne skupnosti — skupščine in sveta ter vseh komisij. Veliko aktivnosti so opravili tudi, ko so 12. junija, ob odkritju spominskega obeležja Edvardu Kardelju, poimenovali krajevno skupnost po tem revolucionatju, državniku in marksističnem teoretiku.
Takoj pa so pristopili tudi k ustanavljanju društev. Tako v soseski zelo dobro deluje društvo prijateljev mladine, ki je veliko pripomoglo, da je zaživelo tudi delo pionirskih hišnih svetov. Pripravljajo vse potrebno za ustanovitev krajevne organizacije Rdečega križa itd.
Glede na to, da soseska Šalek II še vedno ni zgrajena, se srečujejo krajani s številnimi težavami, v razrešitev katerih se vključuje tudi krajevna konferenca SZDL. O teh vprašanjih so razpravljali tudi na volilno programski seji, ki je bila pretekli teden in na kateri so izvolili novo predsedstvo — predsednik bo tudi v bodoče Jože Pe-čečnik, prav tako ostaja v predsedstvu večina dosedanjih članov, zamenjali so le tiste, ki v zadnjem letu niso pokazali volje do dela. Sprejeli pa so tudi naloge, ki jih morajo opraviti v naslednjem mandatnem obdobju.
Še v letošnjem letu bodo v krajevni skupnosti pristopili k izgradnji otroškega igrišča. Precej časa so si prizadevali, da dobijo v ta namen nekaj sredstev, ki jih zbiramo -s samoprispevkom. Otroško igrišče je v soseski, kjer živi trenutno že okoli 3000 krajanov, nekaj sto pa sejih bo, ko bodo dograjeni novi bloki, še doselilo, res nujno potrebno. To še posebej, ker živijo tukaj predvsem mlade družine. Primernih otroških igrišč pa nova soseska Titovega Velenja žal. nima. Nekaj sredstev bo za novo igrišče prispevala tudi občinska skupnost otroškega varstva, seveda pa računajo tudi, da bodo vsa možna dela opravili udarniško.
Družbeno politične organizacije in vodstvo krajevne skupnosti
bo vztrajalo, da vsem tistim krajanom, ki bi jim po zakonu letos decembra poteklo naročniško razmeije za telefon, vemo pa, da priključitve zaradi objektivnih vzrokov niso bile možne, to razmeije ne bo poteklo.
Ob proslavljanju letošnjega krajevnega praznika so se krajani med drugim dogovorili, da uredijo spominsko sobo Edvarda Kardelja. Pričakujejo, da jim bo pri uresničitvi te naloge pomagala širša skupnost.
KOMU PLAČUJEJO KOMUNALNI PRISPEVEK?
Močno nezadovoljni pa so krajani zaradi številnih nerešenih komunalnih vprašanj, na katere opozatjajo že dalj časa, vendar pa brez vsakega uspeha. Krajevne skupnosti še vedno ni prevzela komunalna skupnost in tako tudi delovna organizacija Vekos tukaj ne opravlja osnovnih nalog. Na
vsako opozorilo krajanov, zelo hladno odgovarjajo, da krajevna skupnost ni prevzeta in jih problemi sploh ne zanimajo. Krajani so tako še vedno prepuščeni samim sebi. In katera so tista najbolj pereča vprašanja na katere opozatjajo?
y zadnjem času je bilo mogoče velikokrat slišati, da je ta krajevna skupnost zelo neurejena. Nihče ob tem seveda ne pomisli, da je čiščenje prepuščeno samo krajanom. Ti organizirajo redne očiščevalne akcije, ki pa žal v okolju, kjer je polno gradbišč in toliko zanimivega odpadnega materiala za otroško igro, niso dovolj.
Še vedno ni urejena razsvetljava, pomanjkljiva pa je tudi prometna signalizacija. Obrtniki, ki imajo poslovne prostore, v zadnjih času pa jim sledijo tudi stanovalci, vozijo z avtomobili kar na Kardeljev trg. Pomagati ne mo-
rejo niti miličniki, saj ne smejo ukrepati — nihče ne krši predpisov.
Tu pa so še pokriti parkirni prostori, o katerih so prav tako že veliko govorili. Seveda morajo biti ti razsvetljeni, saj jih nepridipravi že tako prepogosto radi obiskujejo. Elektriko plačujejo stanovalci. Tudi čistijo jih samo stanovalci — z udarniškimi akcijami. Pa vendar v tem času, ko postaja hladneje, pogosto ni prostora za njihova vozila. Sem namreč vozyo svoja vozila »prezimit« tudi drugi velenjčani.
Še bi lahko naštevali. Pa vendar. že omenjenih problemov je toliko, da so krajani upravičeno nezadovoljni in da se resno sprašujejo, kdo pobira denar, ki ga že vse od vselitve (nekateri že skoraj tri leta) plačujejo kot komunalni prispevek.
Šaleški študentski klub
Nujen mladinski prostor
V petek so se v prostorih skupščine občine Velenje zbrali študentje šaleškega kluba na letno programsko volilno skupščino.
Najprej so pregledali, kaj vse so naredili v preteklem letu. Akcije, Id so se jih lotUl so bile tradicionalne: informativni dan za srednešolce, skupščina z brucova-njem, praznovanje dedka Mraza,
akademski ples ,bicik'l rally, tedenska rekreacija, skupno obiskovanje razstav, razna športna srečanja, glasbeni večer, izdaja literarne Ritke in Riti. Udeležili pa so se tudi udarniške akcije v jami.
Kultura je eno od področij delovanja SŠK, kjer so študentje vse leto najbolj delovni. Novost je ustanovitev ženskega pevskega
zborčka in organiziranje plesnih
vnj.
Študentje so na svoji skupščini opozorili tudi na probleme, ki jih tarejo. Znova so opozorili na potrebo po mladinskem centru, prostoru, kjer bi se lahko velenjska mladina srečevala. Nezadovoljno so tudi, ker so jim iz Delavskega kluba sneli oglasno tablo. Dogovorili so se, da bodo pripravili okroglo mizo o svoji problematiki.
Na skupščini so tudi razrešili stari odbor in jzvolili novega. Novi predsednik ŠŠK je postal Božidar Biščan.
Študentske skupščine so vedno zelo obiskane. Letošnje se je udeležilo 110 študentov.
Delavčeva zahteva za varstvo pravic
Ker sodniki na sodišču združenega dela ugotavljamo, da ponekod ne spoštujejo določila o izvršljivosti posameznih odločb samoupravnih organov v organizacijah združenega dela, želimo na to opozoriti vse, ki imajo s tem problemom opravka.
Delavec v združenem delu ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic v samoupravnih organih, pri sodiščih združenega dela in pri drugih sodiščih, kakor tudi pri drugih pristojnih organih. Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva in se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločanje. Predno pristojni organ odloči o delavčevi zahtevi, je dolžan zahtevati mnenje sindikata.
Vse to je jasno zapisano o zakonu o združenem delu, ki pa tudi pravi, da je pravica zahte-
vati varstvo samoupravnih pravic urejena tudi v drugem zakonu. Tako je zakon o delovnih razmerjih, ki je povzel vse določbe zakona o združenem delu, tudi določil kot pravilo, da delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa do končne odločitve o njegovih pravicah. To praktično pomeni, da če se delavec na primer pritoži zoper odločbo komisije za delovna razmerja oziroma vloži zahtevo za varstvo pravic, odločba komisije za delovna razmerja tako dolgo ne stopi v veljavo oziroma se ne more izvršiti, dokler o tem dokončno ne odloči delavski svet. Delavec ima sicer res tudi zoper sklep delavskega sveta pravico zahtevati varstvo pred sodiščem, vendar to ne zadrži več izvršljivosti oziroma izpeljave odločitve komisije za delovna razmerja, ki jo je potrdil delavski svet. Ce delavec ne ravna po taki odločitvi, stori tudi kršitev de-
lovne obveznosti. Zakon pa se-^ veda v določenih primerih točno določa, da zahteva za varstvo pravic delavca ne zadrži izvršitev sklepa oziroma odločbe prvostopnega organa. Tu gre za primer, kadar se določa osebni dohodek, kadar je delavec začasno odstranjen z dela ali iz temeljne organizacije, kadar mora delavec opravljati delo preko polnega delovnega časa in kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanega obsega dela. Organizacije združenega dela pa morajo v pravilnikih o delovnih razmetjih te primere tudi urediti. Če tedaj v organizacijah združenega dela ni nič zapisano, sodišče pač upošteva zakonita določila. Če pa na primer vsebuje pravilnik o delovnih razmerjih določbo, da delavčeva zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvršitve odločbe, s katero se določa osebni dohodek, zadrži pa izvršitev odločbe o dru-
neodtujljivih pravicah delavca, pač pani mogoče na primer delavca na podlagi odločbe o razporeditvi ali prerazporeditvi, prerazporediti na druga dela in naloge, če je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic, pa v organizaciji združenega dela delavski svet ali pristojni organ o tej zadevi še ni dokončno odločil. Dokončna pa lahko postane samo pismena odločitev in to takrat, če in ko je delavcu pravilno in po postopku, ki je zapisan v samoupravnem splošnem aktu, tudi vročena.
Če bi na vse to mislili' vsi pravniki in vsi kadroviki in to bi' morali vedeti in poznati, potem bi pač lahko individualne poslovodne organe, direktorje in druge pravilno, pravočasno in objektivno obveščali o nastali situaciji, da ne bi bilo potrebno o tem odločati na sodišču združenega dela. : , t
E. Centrih
KK SZDL Šoštanj
Izvolili novo vodstvo
Prejšnji teden je bUa volilno programska seja krajevne konference SZDL tudi v krajevni skupnosti Šoštanj. Tako kot v ostalih krajevnih skupnostih, so tudi tu ocenUi delo v preteklem mandatnem obdobju, razrešili dosedanje vodstvo in izvolili nove organe konference.
V poročilu je dosedanji predsednik KK SZDL Franc Pečovnik poleg opravljenih nalog opozoril tudi na nekatere pomanjkljivosti in težave, ki so ovirale nemoteno delo.
Eksploatacija premoga, ki je zaustavila nadaljnji razvoj kraja je seveda močno vplivala na številne zastavljene naloge, saj je bilo nujno potrebno upoštevati spreminjajoče se življenjske razmere v delu te krajevne skupnosti.
Največ prizadevanj je bilo tako namenjenih izboljšanju življenjskih pogojev, socialistična zveza pa si je prizadevala. da bi motivirala občane za kar največje sodelovanje pri uresničitvi teh nalog. Med pomembnimi aktivnostmi je gotovo tudi stalno evidentiranje kandidatov za različne funkcije v krajevni skupnosti in širše. Socialistična zveza si je tudi prizadevala za ustanovitev skupnosti stanovalcev in njihovih organov ter za poživitev družabnega življenja v kraju. Opravljena je bila še vrsta aktivnosti na področju SLO in DSZ in še nekatere druge naloge.
Na seji je bilo izbrano tudi novo vodstvo. Za predsednika KK SZDL je bil izbran Branko Dražnik, za namestnika Helga Novak, za se-kretarja pa Cesar Matjaž.
SREČANJE • SREČANJE• SREČANJE
Edmund Kmecl
»Hudo, zelo hudo je bilo, ko sem se moral posloviti od aktivnega dela. Pa ne samo zato, ker sem moral zapustiti otroke. Težak, zelo boleč in neizprosen je bil občutek, da si »odslužil« svoje, da nisi več potreben. Takrat misliš, da od življenja nimaš več kaj pričakovati«, so bile prve besede Edmund a Kmecla, učitelja, ki ga pozna veliko Velenjčanov.
V	Titovem Velenju ga srečamo takoj po osvoboditvi. leta 1945. Že v začetku naslednjega leta je prevzel upraviteljstvo v osnovni šoli, obrtni in kmetijski nadaljevalni šoli ter vrtcu. Začel je v izredno težkih razmerah. Denarja je bilo zelo malo. Rad se spominja, kako so včasih, v nekdanji grajski konjušnici, kjer je imela osnovna šola svoje prostore, pripravljali novoletna praznovanja. »Šolo je obiskovalo 600 otrok in za te smo pripravili praznovanja po razredih. V enem je partizan pripovedoval zanimivosti iz NOB. v drugem so si otroci lahko ogledali posamezne prizore iz pravljic ... Tega smo se veselili vsi, ne samo učenci.« pravi.
V	višjih razredih osnovne šole in kasneje na nižji gimnaziji je poučeval vse predmete. ici zaradi pomanjkanja učiteljev niso bili zasedeni. Pozneje je učil zemljepis in zgodovino. Vodil je tudi več krožkov: šahovskega, filate-lističnega. OZN.
Z grenkobo se še danes spominja, kako je bilo s fi-latelističnim krožkom! »Imel sem izredno veliko znamk. Pa sem nekoč to svoje bogastvo odnesel v šolo. da sem ga pokazal otrokom. Seveda sem potem znamke vedno skrbno zaklenil v omaro. Konec filate-lističnega krožka pa je bilo, ko je iz omare nekdo odnesel vse.« Zato pa se toliko raje spominja svojega dela pri krožku OZN: »Vsak član krožka je zastopal državo, članico OZN. Ko smo pri-
pravili zasedanje te velike svetovne organizacije, je vsak udeleženec imel pred seboj zastavo države, ki jo je zastopal. Nato so se zvrstili govori, v katerih so predstavniki posameznih držav predstavljali probleme, s katerimi se njihova država srečuje. Tukaj so se otroci lahko zelo veliko naučili.«
Edmund Kmecl
Edmund Kmecl ima pet otrok in ponosen je nato, tako kot bi bil vsak oče, da so vsi njegovi otroci fakultetno izobraženi. »Zelo me je skrbelo, ker sem vedel, da bodo kar štirje naenkrat v Ljubljani. Kako bo? Bomo zmogli? Vse se je uredilo in prav nič ni bilo težko. Dobivali so štipendijo in vsi so bili zelo pridni študentje«, pravi in nadaljuje: »Po tihem sem zelo ponosen nanje. Na glas pa si tega ne up^m povedati. da ne bi kdo mislil, da sem bahač.« In sploh zelo skrbi za to, da ne bi kdo mislil, daje bahač. Tudi ko si je pred dnevi v Titovem Velenju ogledal sinove Mutaste brate, je rekel: »Sedel sem v 3. vrsti, da ne bi kdo mislil, da sem bahač. Povem pa vam, da mi je bilo delo zelo všeč.«
Takšen je Edmund Kmecl, učitelj, preprost, neposreden in takšnega se spominjajo tudi naši starši. Letos je prejel Šilihovo plaketo za življenjsko delo. Zaslužil si jo je.
mkp
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnetiju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
SŠGZ Titovo Velenje
Resolucijske naloge ne bodo uresničene
SPREMEMBE POGOJEV GOSPODARJENJA, ZMANJŠANJE RAZPOLAGALNE PRAVICE Z DEVIZAMI,	POSPEŠENO DRSENJE TEČAJA DINARJA, SKOKOVITO NARAŠČANJE OBRESTI, DOSEGANJE DOHODKA S POMOČJO VIŠJIH CEN NAMESTO VEČJE PRODUKTIVNOSTI, ZMANJŠANJE INVESTICIJSKE PORABE, JE LE NEKAJ OD VZROKOV ZARADI KATERIH JE ŽE POSTALO JASNO, DA Z RESOLUCIJO OPREDELJENE NALOGE, NA PODROČJU SŠGZ, NE BODO URESNIČENE.
Po podatkih zavoda SRS za statistiko, je industrijska proizvodnja glede na slovensko poprečje v občini Mozirje nekoliko nad njim, v občini Velenje pa zaostaja.
Zelo zaskrbljujoče je na našem področju stanje izgub. Te v velenjski občini izkazuje 22 OZD. 80 % vseh odpade na
Gorenje TGO, 10 % na Gorenje GPS. 6 % na RLV, drugi zgubaši pa so še: EKO — tozd Komerciala promet, HPH, Farmin Inženering. TGP Paka tozd RTC Golte. Vekos tozd Toplotna oskrba in Merx tozd Prodaja Šoštanj. V Gorenju so rezultati iz tekočega poslovanja v zadnjih treh mesecih pozitivni, tako da naraščanje izgube ne izhaja več iz tega. temveč iz kurznih razlik za devizne dolgove in obresti na dinarske likvidnostne kredite. V mozirski občini pa izgubo izkazuje samo Vez. Skupno so izgube v primerjavi z letom poprej narasle za 320 %.
Uspešno pa so se organizacije vključile v izvozna prizadevanja. Zaradi povečanega izvoza na konvertibilno tržišče so zmanjšale izvoz na kli-ring. Zmanjšal seje tudi izvoz s konvertibilnega področja. Še vedno pa organizacije pestijo problemi neizplačanih izvoznih stimulacij in izpadi deviznega priliva. Najbolje uresničujejo izvozne načrte v TGO Gorenje, v Elkroju, Smreki, Gorenju Glin. Podatki pa kažejo, da se bodo
	lil
*f	1
izvozni rezultati v zadnjih treh mesecih še izboljšali.
Rezultati gospodarjenja so v Mozirju spodbudni, v občini Velenje pa obremenjeni s posledicami negativnih učinkov poslovanja Gorenja in RLV. Celotni prihodek je v mozirski občini porasel za 37 %, dohodek za 48 % in čisti dohodek za 47 %. Ti rezultati so pozitivni in kažejo tudi na strukturno'izboljšanje mozirskcga gospodarstva. V občini Velenje pa je celotni prihodek porasel za 48 %. dohodek za 30 % in čisti dohodek za 27.4 %, kar kaže na slabšanje ekonomičnosti kot posledice cenovnih neskladij v energetiki in ekonomskega položaja Gorenja. Zaskrbljujoča je skokovita rast udeležbe obresti, saj so te v letošnjih devetih mesecih dosegle že 65 % obračunanih brutto OD gospodarstva s tega področja!
Še naprej se zaostrujejo tudi pogoji pridobivanja investicijskih sredstev, poleg tega pa se pričakujejo še restriktivnejši ukrepi. Zato lahko pričakujemo, da se bo plačilna sposobnost investitorjev še naprej zmanjševala, sploh, če pri tem upoštevamo še možnost. da bo v celoti uveljavljen zakon o zagotavljanju lastnih obratnih sredstev.
V primerjavi z enakim obdobjem lani so se brutto osebni dohodki v občini Mozirje povečali za 26%, v velenjski občini pa za 21 %. Če vemo. da pa so življenski stroški porasli že za več kot 40 % potem je jasno, da se nadaljuje padec realnih osebnih dohodkov. Takšna gibanja bomo morali ustaviti, če bomo želeli obraniti produktivnost.	mkp
Velenjski komunalci
IG
Dobro pripravljeni na zimo
Te dni je zima že pokazala zobe in to pred njenim koledarskim za četkom. Na zimo in sneg se eni pripravljajo manj, drugi bolj zavzeto. Med slednje sodijo tudi komunalci, ki jih sneg tokrat naj ne bi presenetil. Težko je vnaprej napovedovati, kakšna bo zima, dejstvo pa je, da so se v Vekosovi delovni enoti Vzdrževanje cest, kamor sodi tudi zimska služba, nanjo dobro pripravili.
Ob razdelitvi cest med cestno in komunalno skupnost, je zadnji ostalo v upravljanju 56 kilometrov mestnih cest in 35.000 kvadratnih metrov 'rgov. To drugače pomeni, da ima Vekosov tozd Komunalna oskrba, kije izvajalec del za komunalno skupnost, od preteklega leta v upravljanju približno polovico cest, ulic in trgov. Seveda pa to ne pomeni, daje tudi dela za polovico manj. Predvsem to ne drži za zimska opravila, kajti območje čiščenja snega se je z novimi stanovanjskimi naselji prav tako povečalo.
Na neugodne zimske razmere so se v Vekosovi delovni enoti za
vzdrževanje cest dobro pripravili. O tem je vodja enote Jule Sle-menšek povedal naslednje: »V zimskem času imamo pri nas zagotovljeno dežurno zimsko službo in to 24 ur na dan. Poleg tega imamo v stalni pripravljenosti skupino delavcev, ki na poziv dežurne službe pridejo na delo ob vsakem času. Seveda je v brezhibnem stanju tudi potrebna mehanizacija. ki smo jo pred uporabo temeljito pregledali in popravili. Na voljo imamo tri tovornjake TAM 170 s plugi, dva uni-moga ter tri traktorje za čiščenje snega. Za posipavanje cest in ulic so v stalni pripravljenosti trije kamioni s posipali za pesek in sol. Če bodo potrebe zaradi obilnejših snežnih padavin večje, imamo pripravljena še dva nakladača. greder in dva snežna rezkarja za prebijanje snežnih žametov. Vsa vozila so medsebojno in z vodstvom zimske službe povezana z radijskimi postajami. Poudariti velja, da je naš strojni park že precej zastarel. »Najmlajši« uni-mogje star že 12 let. Predvsem so ta vozila najprimernejša za mestne ulice in hribovita področja.
Kot kaže pa bo ostalo le pri željah, da bi lahko naročili nove (uvoz!). Soli imamo 300 ton. kar bi moralo zadoščati za vso zimo. Tudi peska za posipavanje imamo dovolj.
Opozoril bi rad še na znano dejstvo, da nam pri zimskem delu lahko veliko pomagajo tudi občani. Predvsem naj ne puščajo svojih vozil kjerkoli in s tem ovirajo pluženje. Predvsem pa si pri Vekosu želimo iskrenega sodelovanja in razumevanja vseh občanov,« je še poudaril Jule Slemenšek. vodja delovne enote Vzdrževanje cest. Še toje povedal, da se delavci zimske službe ne bodo jezili, če jih bo kdo poklical po telefonu in jim sporočil, da katera od cest ni bila splužena ali posuta. Ob tako obsežnem opravilu se namreč kaj lahko zgodi, da katero od številnih cest ali ulic »pozabijo« očistiti. Kljub temu upajo, da bo takšnih pozivov malo. ali pa jih sploh ne bo. In končno, kdo bi tudi zameril ko-munalcem, ki bodo noč za nočjo, ob nedeljah in praznikih skrbeli, da bodo naše ceste očiščene in s tem varne.
B. Mugerle
- . , ■ * s; - ■» J RHHE9
Hi I H
.....
■ • • - -
Avtomobili s snežnimi plugi čakajo na »start«
»Velenje 2000
ti
RAZISKOVALCI FAKULTETE ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO SO JUNIJA LETOS OPRAVILI TERENSKI DEL RAZISKOVALNE NALOGE ,,SOCIOLOŠKE OSNOVE DOLGOROČNEGA PREDVIDEVANJA IN PLANIRANJA DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE VELENJE", KI JO OPRAVLJAJO V OKVIRU PROJEKTA ..VELENJE 2000"
Te dni so raziskovalni skupnosti (ki je naročnik naloge) posredovali tretje fazno poročilo in pregled sumarnih rezultatov za posamezna vprašanja v anketi. Vprašalnik, s katerim so raziskovalci anketirali vzorec 624-ih prebivalcev velenjske občine, je seveda samo del raziskovalnih akcij, ki so jih izvedli doslej oziroma jih šle bodo. Med drugim nameravajo npr. s posebno raziskavo (ki bo zajela vso velenjsko mladino, ki je končala šolanje v letu 1977), razkriti problematiko poklicne kariere in šolanja velenjske mladine, ter pojavov družbene neenakosti in kulturne pri-krajšanosti, ki v tej luči nastajajo.
Vprašalnik, s katerim je bila izvedena anketa, je zelo obsežen, saj vsebuje kar 156 glavnih in približno 700 dodatnih vprašanj. Raziskovalci so namreč želeli dobiti čim bolj natančno sliko o tem, kaj Velenjčani v resnici mislijo in pričakujejo od prihodnosti. Ker so uporabili veliko število tako imenovanih odprtih vprašanj, so lahko anketiranci (ki so ostali anonimni), svobodno izrazili svoje poglede in potrebe. Seveda je bila sama izvedba anketiranja le vrh ledene gore, pravo in obsežno delo pa je raziskovalce šele čakalo. Tako so do danes preverili samo izvedbo anketiranja, odgovore iz vprašalnikov šifrirali, vnesli v računalnik in izvedli celo vrsto statističnih obdelav. Tako so:
—	opravili sumarni pregled rezultatov;
—	oblikovali veliko število novih spremenljivk;
—	izračunali korelacijske koeficiente med najpomembnejšimi
spremenljivkami in tako odkrili najpomembnejšo zvezo med njimi;
— zbrano gradivo obdelali še z drugimi zapletenimi statističnimi metodami (npr. faktorsko analizo).
S temi postopki so zbrali ogromno dodatnega gradiva, ki ga bodo podrobno analizirali in interpretirali.
tovo dokazuje veliko zavzetost raziskovalcev za, preseganje t. i. ,,kabinetnega raziskovanja*' in neposredno vključevanje znanstve-no-razisk ovalnega dela v spreminjanje razmer in usmerjanje razvoja.
Pri tem pa seveda ne sme manjkati morda najppmembnejši člen v verigi: to je ustrezno prenašanje
mov in težav, odvračajo pa jih od vprašanj, ki so odmaknjena v prihodnost in pomenijo iskanje dolgoročnih razvojnih perspektiv.
Raziskovalci so ugotovili, da za prebivalce naše občine (za zdaj) to ne velja. Kar 75 % vprašancev razmišlja o prihodnosti več kot doslej, več kot 80 % pa se ne strinja s trditvijo, da ,,mora človek v naših razmerah misliti le na sedanjost in ne skrbeti za to, kaj se bo zgodilo jutri". Takšno zanimanje pa ima nekoliko drugačen predznak kot v preteklosti, saj je verjetno predvsem izraz večje zaskrbljenosti in
Kljub temu so raziskovalci že v tej fazi prišli do nekaterih zanimivih in tudi praktično pomembnih rezultatov. Ti sicer še niso dokončni, vendar po mnenju raziskovalcev že predstavljajo ugotovitve, pomembne za usmerjanje družbenega razvoja naše občine.
Takšen odnos do ,,predmeta raziskovanja" (ko že v teku raziskovalnega dela predstavljajo preliminarne ugotovitve in rezultate v takšni obliki, da jih je mogoče neposredno uporabiti pri usmerjanju razvoja) je pri nas prej redkost kot običajna praksa. To prav go-
rezultatov do uporabnikov. Ker pa smo uporabniki v tem primeru pravzaprav vsi prebivalci občine (kot,,subjekti planiranja"), sem se odločil v tej obliki nekaj najpomembnejših ugotovitev predstaviti bralcem našega tednika.
1. ODNOS DO PRIHODNOSTI IN MOBILIZACIJA RAZVOJNIH POTENCIALOV
Gospodarske težave in zastoji na večini področij družbenega življenja ponavadi usmerijo pozornost ljudi k reševanju trenutnih proble-
negotovosti nad tem, kaj prihodnost prinaša. To prav gotovo pomeni prelom v dosedanjem pojmovanju razvoja, ki se je v zavesti ljudi kazal kot nekakšen avtomatičen ,,pohod v lepšo prihodnost". Prav to pa je lahko eden od pogojev za ,,streznitev" in večjo pripravljenost za intenzivno reševanje razvojnih problemov.
Ta razvojni potencial (ki se kaže v nezadovoljstvu z obstoječim) so hoteli raziskovalci tudi dokazati z vprašanji o zadovoljstvu s svojim življenjem in položajem v ožji in širši skupnosti. Pokazalo se je, da
so vprašanci, razen z osebnimi dohodki, v povprečju srednje zadovoljni s svojim življenjem na splošno, bivalnimi razmerami, krajem, kjer prebivajo, ljudmi s katerimi se srečujejo ter življenjem v občini, Sloveniji in Jugoslaviji na splošno. Ti odgovori pa dobijo svojo ..pojasnjevalno" vrednost
šele, ko jim dodamo časovno dimenzijo.
Odgovori na vprašanji „kako so se te zadeve spremenile v teku zadnjih petih let" in ,,kako se bodo po vašem te zadeve spremenile v teku naslednjih petih let", so pokazali naslednje:
SPREMEMBE V ZADNJIH PETIH LETIH
Poslabšalo ali Seje
ostalo enako izboljšalo "/» %
a.	osebne življenjske razmere
b.	stanovanjske razmere
c.	razmere v kraju
d.	ljudje v kraju
e.	razmere v občini
f.	razmere v Sloveniji
g.	razmere v Jugoslaviji
63.1
67.4
74.2
90.5
85.6
88.3 91,3
36,9
32.7
25.8 9,5
14.4 11,7 8,7
PRIČAKOVANE SPREMEMBE V TEKU NASLEDNJIH PET LET
Poslabšalo ali Se bo
ostalo enako izboljšalo % %
a.	osebne življenjske razmere
b.	stanovanjske razmere
c.	razmere v kraju
d.	ljudje v kraju
e.	razmere v občini
f.	razmere v Sloveniji
g.	razmere v Jugoslaviji
75.0
77.1
75.6
86.7 76,4 74,9 73,9
25.0 22,9 29,9 13,3 23,6 25,2
26.1
Po občutku anketirancev se je torej njihov lastni položaj v zadnjih petih letih poslabšal ah ostal enak v manjši meri, kot to velja za širšo okolje, v naslednjih petih letih pa pričakujejo postopno izenačevanje: torej relativno hitrejše izboljšanje (oziroma relativno počasnejše poslabševanje) razmer v širšem okolju kot njihovih lastnih. Kljub temu je odstotek tistih, ki npr. pričakujejo izboljšanje njihovih stanovanjskih razmer, še vedno zelo visok — štirikrat večje je številotistih anketirancev, ki menijo, da bodo živeli v boljših stanovanjskih razmerah od števila tistih, ki pričakujejo, da bodo stanovali v slabših pogojih.
Pričakovanja so torej še vedno izredno visoka, zato raziskovalci opozarjajo, da moramo biti pripravljeni na hude družbene konflikte, ko se bodo začele
življenjske razmere Velenjčanov v resnici slabšati.
Takšna ocena sproža številne dileme in terja odgovore na več področjih. Tako je med drugim potrebno uskladiti dva procesa:
2. SPODBUJANJE RAZVOJA IN (NE)ENAKOST
Hitrejši razvoj družbe nasploh je v tem trenutku pogojen predvsem s povečanjem proizvodnje, to pa zahteva določene strukturne premike v razmerjih pri delitvi oziroma razporejanju novoustvar-jene vrednosti. Takšni premiki bi (bodo) povzročili tudi precejšnje spremembe v socialni stratifikaciji.
(se nadaljuje) Pripravil Vane GOŠNIK
Kovinarstvo Ljubno ob Savinji
Uvajajo lastne programe
v temeljili organizaciji ravenske Železarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji so tudi v minulem obdobju zelo dobro gospodarili, spodbudni pa so tudi obeti za prihodnje leto.
Vse to je seveda posledica dobrih poslovnih in drugih odločitev v preteklosti, ki se bogato obrestujejo. Naročil imajo dovolj, preskrba z reprodukcijskimi materiali je dobra, prav tako dobro izkoriščajo proizvodne zmogljivosti, hitro in uspešno pa so osvojili tudi proizvodnjo kmetijskih nožev. V devetih mesecih letošnjega leta so
tako presegli načrte, tako količinsko, kot vrednostno, uspešno pa bodo sklenili tudi poslovno leto.
Letos so zelo uspešno razvijali tudi svoj lastni program, saj so v slabih osmih mesecih uspeli razviti krožno žago in dvižno ploščad. obe novosti pa bodo pričeli redno izdelovati v prihodnjem letu. Seveda tudi sicer ne stojijo križem rok in se pospešeno pripravljajo na poslovanje v prihodnjem letu in snujejo načrte tudi že za naslednje srednjeročno obdobje. Poleg drugega se jim nudijo možnosti za proizvodnjo modelnih plošč za opekarne. Prva naročila in pogodbe kažejo, da
tudi v prihodnjem letu ne bo težav z delom.
Seveda se sproti soočajo tudi z nekaterimi slabostmi in jih skušajo kar najbolj učinkovito odpravljati. Med najpomembnejšimi nalogami je vsekakor večje vključevanje v izvoz, pri čemer razumljivo pričakujejo pomoč ravenske Železarne. Med ostalimi nalogami v redni proizvodnji velja omeniti boljše koriščenje delovnega časa, poostritev tehnološkega reda in izboljšanje čistoče, uvedba tedenskih pregledov strojev in zmanjšanje zastojev, sprotno preverjanje tehnologije pri izdelavi zvaijen-cev in boljšo kontrolo končnih izdelkov.
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Pošteno ovrednotiti kmečko delo
Ob obravnavanju rezultatov devetmesečnega poslovanja so na Zgornje savinjski kmetijski zadrugi spregovorili tudi o celoviti problematiki kmetijstva. V mozirski občini so se glede na naravne pogoje odločili za mlečno govedorejo, kot osnovno proizvodno usmeritev.
Od leta 1967 naprej so v intenzivno kmetijsko proizvodnjo usmerili 620 kmetij. Z dobro selekcijo živali in vse boljšo krmno osnovo so povprečno mlečnost uspeli dvigniti na 3.700 litrov mleka na kravo, kar je lep uspeh, če računamo, da regijsko in republiško povprečje dosega samo 2.800 litrov. Pri vsaki kravi ustvarijo 2.600 litrov tržnih viškov mleka. Kmetje Gornje Savinjske doline pridelajo 9 milijonov litrov mleka letno, kar pomeni 3 odstotke republiške in približno 30 odstotkov regijske proizvodnje.
Seveda so uspešno razvijali tudi dopolnilne dejavnosti. Skupno s
kmeti so organizirali proizvodnjo brajlerjev. S 1.000 tonami žive teže predstavljajo 2 odstotka republiške proizvodnje. Na enak način imajo urejeno proizvodnjo jajc, kijih na leto »naberejo« 16 milijonov, kar je 10 odstotkov slovenske proizvodnje. Letno odkupijo tudi okrog 700 pitancev, ostale dopolnilne dejavnosti pa so jagodičevje, konjereja, zajčjereja in seveda kmečki turizem.
Kljub temu ugotavljajo, da stopnja intenzivnosti pridelovanja hrane, še vedno ni zadovoljiva. Naravne danosti so namreč še vedno izkoriščene samo 60 — odstotno. Potrebnih bo torej še veliko naporov pri nadaljnjem pospeševanju kmetijstva, veliko bolje pa bo treba ovrednotiti tudi kmečko delo. V tem smislu bi morali usmerjati tudi intervencije v kmetijstvu, ki bi jih morali nameniti proizvodnji in sodobni tehnologiji. Z večjo proizvodnjo bi ustvarili tudi večji dohodek, lako bi se kmetje in delavci izenačili in vrsta socialnih problemov. solidarnosti in podobno bi odpadla. Zato na zadrugi tudi vztrajajo na oblikovanju sredstev
za intervencije, dosedanji dosežki so namreč dovolj zgovorni.
Prihodnost gornjesavinjskega kmeta je vsekakor na zemlji, zato bo treba kmetijstvo še bolj pospeševati in na kmetijah krepiti dopolnilne dejavnosti, ki zagotavljajo več dohodka. Seveda je za uresničitev teh ciljev predvsem potrebno znanje. Zato bi poleg zelo uspešnega zimskega izobraževanja morali okrepiti šolanje na kmetijskih šolah in se izobraževanja tudi sicer lotiti bolj celovito. Sem sodi tudi problematika štipendiranja. Pri podeljevanju štipendij ne bi smel biti odločujoči kriterij katastrski dohodek, upoštevati bi morali predvsem perspektivnost kmetije in možnosti pridelovanja hrane in proizvodnje. Sredstva za štipendiranje bi morali oplemeniti še s skupnimi sredstvi zadruge in gozdnega gospodarstva. Ob vsem tem pa se pojavlja še težji problem. To so kmetije, ki nimajo zagotovljenega nasledstva, saj je v mozirski občini takšnih še vedno 120. Za premostitev teh težav bo treba predvsem pravilno ovrednotiti kmetovo delo in seveda okrepiti znanje.
GOSTIŠČE „FRAKEU" Miro Puk&č
Kardeljev trg, TITOVO VELENJE
Nudi vam vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ter domačih jedil.
KOT POSEBNOSTI GOSTIŠČE PRIPOROČA:
— Frakeljnovo kavo, FrakeljnovO pivo, domačo kračo s prilogo, kraški pršut s prilogo, domače klobase z zaseko
Obratovalni čas gostišča vsak dan od 7. do 21. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
TOK Kmetijstvo Šoštanj
Pomanjkanje deviz zmanjšuje proizvodnjo piščančjega mesa
Kako kljub neusklajenim cenam, raznim omejitvam, pomanjkanju deviz in repromaterialov zagotoviti kar se da večje kmetijsko proizvodnjo, je prav gotovo naloga, ki jo tudi temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj, tako kot druge kmetijske organizacije, le stežka uresničuje. Že tako zapleten gospodarski položaj najpogosteje še otežujejo številni administrativni ukrepi, ki velikokrat zavirajo uspešnejše in hitrejše uveljavljanje že davno sprejetih osnovnih usmeritev pri proizvodnji hrane. Kmetovalci pa ob nekaterih vendarle uspešnih rešitvah, s prizadevnostjo in kančkom lastne iznajdljivosti dosegajo zadovoljive, marsikdaj tudi spodbudne uspehe.
MANJ HMELJA IN PŠENICE
Predvideni letni načrt bodo v glavnem uresničili tudi kmetijski proizvajalci v velenjski občini. Za sprejetim programom zaostajata le proizvodnja hmelja in pšenice. V hmeljarski proizvodnji plan ne bo uresničen zaradi suše v poletnih mesecih, ki je zelo slabo vplivala na zorenje kobul. Proizvodnjo pšenice
pa je predvsem na njivah družbenega sektoija močno zmanjšala toča.
Sicer pa poglejmo nekatere številke. Najprej tiste, ki so bile dosežene v kooperaciji.
Plan proizvodnje mleka je v devetih mesecih uresničen s 76 odstotki. Oddano je bilo 2 milijona 19 tisoč litrov mleka, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnja mladega pitane-ga goveda je v primerjavi s preteklim letom večja za 10 odstotkov. Odkupljenoje bilo 393 ton mladega pitanega goveda, letošnji načrt paje že dosežen 77 odstotno. Zelo uspešna je tudi brojlerska proizvodnja. Odkupljeno je bilo 610 ton piščancev, plan pa je dosežen 81 odstotno. V letošnjem letuje bilo odkupljeno tudi 15 ton prašičev, kar je približno enako kot v lanskem letu. sicer pa tu vzreje bistveno ne bodo povečevali.
S hmeljem seje žal poigralo vreme. Dozorelo gaje le deset ton. kar pa je komaj 71 odstotkov načrtovane količine. Pšenice je bilo v koopera-cijiletosza 177 ton, karjeza 10 odstotkov več kot so načrtovali. precej večja je bila tudi proizvodnja ribeza, nabrali so ga 19 ton. kar je za 31 odstotkov več kot lani.
Sedaj pa še družbeni sektor. Tu je bilo odkupljeno 54 ton mladega pitanega goveda, letni načrt je sicer dosežen šele z 39 odstotki.
kem našli, saj proizvodnja hrane ni le njihov problem, ampak problem celotne naše skupnosti. Ker sami ne izvažajo veliko, čeprav bi lahko ubrali tudi takšno pot. seveda ne morejo zbrati dovolj deviz za pokritje vseh prepo-trebnih uvoznih materialov.
Sicer pa so poleg tega imeli v letošnjem letu precejšnje težave tudi z nakupom zaščitnih sredstev. gum za traktorje ter vitaminsko rudninskih dodatkov za govejo živino.
KAKO V PRIHODNJE LETO?
Tudi tokrat so sprejeli precej ambiciozen razvojni načrt, saj želijo kar za 5 odstotkov povečati kmetijsko proizvodnjo. Takšen načrt paje dokaj stvaren, saj bodo v Ravnah odprli nov hlev, za 150 glav živine, obnovili pa bodo tudi sedanji hlev in ga spremenili v boks z globokim nastiljem, v katerem bo prostora Se za 50 glav živine. Tako bodo sedanje zmogljivosti povečali za dvakrat.
Za šest odstotkov naj bi porastla tudi proizvodnja mleka, za 15 odstotkov proizvodnja klavnih prašičev ter za 16 odstotkov proizvodnja hmelja. Takšno povečanje je seveda predvideno na uresničen letošnji plan.
Opozarjajo tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki lahko omajajo načrtovano proizvodnjo. Tako so zadnje večje podražitve mineralnih gnojil ter nenehna rast cen koncentrirani krmi in podražitve že tako zelo drage kmetijske mehanizacije, popolnoma porušile razmeija cen. Izpad dohodka bo zaradi povečane razlike med stroški proizvodnje in družbeno priznano ceno potrebno nado-
IZLETI
26. - 29. 11. NA KRK 26. - 30. 11. MAKEDONIJA 26. - 29. 11. VOJVODINA
TRADICIONALNI DECEMBRSKI IZLET
Z ZELENIM VLAKOM V PREKMURJE
10. in 11. 12. cena 2.800 din
S KUPONOM NAŠEGA ČASA 200 din ceneje.
KUPON NAŠ ČAS
Prijavljam se za izlet v PREKMURJE - 10. in 11. 12. 1983
Ime in priimek ...........................................................
Naslov ....................................................................
Kupon je vreden 200 din.
PRIREDITVE
19. 11. OGLED RAZSTAVE AIMTE TOPIC -MIMARA v Zagrebu z vlakom iz Titovega Velenja.
POČITNICE
Dovolj je še prostora za Dan republike in Novo leto v Bohinju, Kranjski gori, na Pohorju, Poreču in Pulju.
SMUČANJE
Enodnevni paketi na Golteh, Rogli in M odvodnici nad Trbovljami.
Ogled svetovnega pokala v Kranjski gori 2. 12.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
ntm
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
TTG CELJE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI,
telefon 23-448 ali NAMA
TITOVO VELENJE, KREDITNI ODDELEK.
Telefon 850-640.
Če ne bo primanjkovalo rudninsko vitaminskih dodatkov, bo tudi proizvodnja mleka v porastu
vendar pa so hlevske zmogljivosti povsem zasedene in bo odprodaja opravljena v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Tako bo načrt gotovo dosežen, morda pa tudi presežen. Pšenicaje bila posejana na obeh enotah v Titovem Velenju in v Ravnah. Medtem ko je bila proizvodnja v Titovem Velenju zadovoljiva, pa je v Ravnah toča močno oklestila pridelek. Tako so poželi 53 ton pšenice, letni načrt paje bil dosežen le z 81 odstotki. Tudi hmelja so obrali manj kot so načrtovali. Bilo gaje za 20 tin. načrt pa so dosegli 89 odstotno. Precej nad predvidevanji paje bil pridelekjabolk. Obrali so jih 378 ton kar je za 14 odstotkov več kot je bilo predvideno z letnim načrtom.
ZA REJO PIŠČANCEV POTREBUJEJO DEVIZE
Tako kot za številne druge proizvode terrepromateriale. tudi za vzrejo piščancev potrebujemo uvožene surovine. Uvozniki seveda zanje zahtevajo devizno udeležbo in zato se je tudi ERA TOK Kmetijstvo znašla v dokaj nezavidljivem položaju, saj bi za letošnje leto morala za najnujnejše potrebe zagotoviti za 14 milijonov dinarjev deviz. 5 milijonov je doslej uspela zbrati, za ostalih 9 milijonov pa zaenkrat še niso našli ustrezne rešitve. Če dolga upniku (tokrat je to Hmezad) ne bodo poravnali še v tem mesecu, bo ta ustavil dobavo krmil. V temeljni organizaciji kooperantov Kmetijstvo upajo, da bodo ustrezno rešitev v krat-
meščati iz sredstev intervencijskega sklada za pospeševanje kmetijstva.
Devizne obveznosti so naslednja velika težava, kije kmetovalci tudi v prihodnje niso sposobni reševati sami. saj v pretežni meri skrbijo za oskrbo domačega trga. Če ne bodo uspeli najti ustrezne rešitve, bodo morali opustiti vzrejo piščancev. Velika ovira za dvig proizvodnje paje lahko tudi v prihodnjem letu pomanjkanje rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo in rudninsko vitaminskih dodatkov za govejo živino.
GOZDNI SADEŽI ZA IZVOZ
Ker jim prav zagotavljanje deviz v letošnjem letu dela največ težav, za prihodnje leto že načrtujejo nekaj akcij, ki bi vendarle kar najbolj napolnile njihovo devizno blagajno. Tako bodo proizvodnjo ribeza namenili izvozu, organizirali pa bodo tudi odkup gozdnih sadežev in jih prav tako prodajali v tujino. V izvozni načrt za prihodnje leto je poleg tega vključena tudi večja prodaja govejega mesa in hmelja. Nadaljevali bodo tudi z investicijskimi vlaganji v proizvodnjo medu in s sredstvi sklada pospeševali to vejo kmetijske dejavnosti. Ocenjujejo, da bodo lahko v naslednjem letu odkupili 15 ton medu. kije prav tako predviden za izvoz in sicer na konvertibilno tržišče. Tako bo seveda devizni priliv bistveno večji, ver.uar pa v celoti še vedno ne bodo pokrili vseh potreb.
B. Zakošek
Prihodnje leto nameravajo, posodobiti hlev
NOV PTT CENTER še ni dograjen pa so objestneži že naredili precej škode. Otroci prepuščeni ulici se lovijo med okrasnim gratičevjem, njihovi starejši vrstniki pa razbijajo šipe in uničujejo zunanjost zgradbe. Ker na parkirišču, ki je ob ptt centru niso postavljeni koši za odpadke (pa tudi marsikje drugje ne) je tu neprestano precejšnje smetišče.
Vsi bomo morali več skrbi nameniti n šemu okolju in ohranitvi pridobitev, saj čas v katerem živimo zahteva precej več varčevanja, kot si morda mislimo in kakor se obnašamo.
Krajevna konferenca SZDL Center — levi breg
Hišna samouprava mora zaživeti
Ocene, kako so v preteklem šti-. riletnem mandatnem obdobju delale in bile uspešne krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi v velenjski občini, so si za las podobne. Večina jih namreč ugotavlja, da kljub Številnim aktivnostim, ne le da bi lahko, temveč bi morale storiti več, da bi načrtovane naloge resnično in povsem uresničili. Tudi nekatera področja dela so zanemarili, se premalo povezovali z ostalimi krajevnimi dejavniki, ponekod vaški odbori ne delajo in podobno. Takih ocen lahko slišimo na vseh programskih in volilnih sejah krajevnih konferenc, Id so bile te dni.
Zelo podobna ocena je tudi za krajevno konferenco SZDL Center — levi breg, ki je v letošnjem letu največ pozornosti namenila ustanavljanju skupnosti stanovalcev. Akcija je tekla preko vsega leta. Nadqjje so precej svojega časa člani namenili delu drugih družbenopolitičnih organizacij v kraju. Zlasti pa delu delegacij, za katere ugotavljajo, da so v začetku svojega mandata delale zadovoljivo, kasneje pa je njihova marljivost začela upadati. Vzrokov za to je zanesljivo več, eden pa je zagotovo ta, da delegati na sejah skupščine največkrat ne dobe na postavljena delegatska vprašanja konkretnih in takojšnjih odgovorov. S tem pa delegati dobijo občutek, da se njihovi predlogi, stališča in mnenja ne obravnavajo dovolj resno in odgovorno. Da pa bi delegatsko delo ponovno zaživdo tako kot si ga želimo, bodo v prihodnje pri konferenci tudi tej de-
javnosti posvetili več skrbi. Tudi ostale družbenopolitične organizacije v tej krajevni skupnosti z delom niso upravičile svojega obstoja, zlasti velja to za zvezo
„Krajani morajo prizadevneje delovati v hišni samoupravi," je poudaril predsednik KK SZDL Center — levi breg Andrej Glušič
komunistov. Ti se premalo vključujejo v delo in reševanje odprtih vprašanj v krajevni skupnosti. Z večjo odgovornostjo in prizadevnostjo pa bi prav komunisti morali postati nosilci pomembnih in odgovornih akcij v kraju. Zadovoljni niso tudi z delom članov osnovne organizacije ZSMS, zato jim bodo v prihodnje pomagali, da bi ti svoje delo poživili. Predvsem jim bodo skušali zagotoviti primeren pro-
stor, kjer se bodo lahko sestajali, se pogovarjali, ,,kovali" načrte za naprej, reševali težave in podobno. Seveda pa jim bodo morali starejši prisluhniti, jim pomagati, svetovati, da bodo čutili, da niso sami. Tudi komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito je v zadnjem času nekoliko popustil pri delu, pred leti je bil prizadevnejši. Zelo dobro in celo zgledno pa v kraju deluje potrošniški svet, ki je dosegel zlasti v zadnjem času izjemne rezultate. Poskrbeli so, da je preskrba tekla v glavnem nemoteno, zanemarjali pa niso tudi drugih aktivnosti.
Kakšen program dela načrtujejo člani krajevne konference socialistične zveze Center — levi breg za naprej?
O tem je predsednik konference Andrej Glušič dejal: „Za naprej si nismo zastavili ne vem kako obširen delovni program, temveč takšnega, ki ga bomo sposobni tudi uresničiti. Naša osnovna skrb bo še naprej uresničiti tiste naloge, ki so ostale še odprte. Nadalje bomo največ pozornosti namenili delu hišne samouprave. Če ta šepa se povečujejo težave, stanovalci so nezadovoljni in podobno. Stanovalci pa se morajo zavedati, da imajo vso pravico in tudi dolžnost, da preko teh samoupravnih organov rešujejo svoja hišna vprašanja kot so vzdrževanje, ureditev okolice in tako naprej. To pravico imajo še tembolj, ker razpolagajo tudi s finančnimi sredstvi. Naša naslednja, ničmanj pomembna, naloga bo poživitev dela
družbenopolitičnih organizacij, društev, skratka, vseh dejavnikov krajevne skupnosti. Nekatere bomo tudi na novo ustanovili. In nenazadnje, poskrbeli bomo tudi za boljšo, doslednejšo predvsem pa sprotno obveščanje krajanov. Na tem področju smo naredili doslej bore malo. To pa se negativno odraža pri vseh aktivistih. Poleg tega ne moremo pričakovati povratnih informacij krajanov. Zato jih bomo v prihodnje o vsem pomembnem, zlasti pa o delu organov krajevne skupnosti obveščali preko že Obstoječih sredstev javnega obveščanja. Težko je uresničevati vse zastavljene naloge, zlasti v sedanjem neugodnem gospodarskem položaju. Zanesljivo pa hitreje in uspešneje z večjim sodelovanjem vseh krajanov naše krajevne skupnosti," je poudaril Andrej Glušič.
K temu naj zapišemo še naslednje. Prej omenjeni program dela krajevne konference SZDL Center — levi breg so člani te frontne organizacije obravnavali na svoji programsko- volilni seji, ki so jo imeli pretekli četrtek. Na seji so se temeljito že dalj časa pripravljali, višek aktivnosti pa je bil mesec september. Tudi evidentiranje možnih kandidatov za to najštevilnejšo frontno organizacijo. Evidentiranje je potekalo široko in demokratično, vsakega možnega kandidata pa so obvestili z anketnim listom. Omeniti še velja, da so na novo izvolili le polovico članov konference, ki jim je letos potekel mandat.
B. Mugerle
Zadružni enoti Lastna proizvodnja in Kooperacija Šmartno ob Paki
Le pridelek hmelja manjši od načrtovanega
Zima se vse bolj bliža. Kmetje so si več ali manj že oddahnili od napornih jesenskih opravil, ki jih je veliko. Hmeljišča so že več kot dva meseca prazna, tudi koruzna zrna so shranjena v kaščah, repa in pesa prav tako. Le tu in tam »krasi« kakšno ped zemlje koruzna slama. Mnogo, njiv pa je že zoranih in pripravljenih za prva spomladanska opravila. Sedaj, ko je dela nekoliko manj, kmetje kaj radi ocenijo letošnjo letino.
V zadružnih enotah Kooperacija in Lastna proizvodnja v Šmartnem ob Paki so zaposleni z letošnjim pridelkom zadovoljni, saj so dosegli načrtovano proizvodnjo. Resda pridelek povsod ni bil obilen, vendar kakovosten. V Eri tok Kmetijstvo Šoštanj, zadružna enota Kooperacija so šmarški kmetje pridelali , več ribeza kot so načrtovali.
Oddali so ea kar 15 ton. Tudi odkup mleka se giblje v načrtovanih okvirih. Oddaja pitancev v tretjem četrtletju ni bila v celoti uresničena, vendar bodo do konca letošnjega leta izpolnili obvezo. Prireja piščancev je na področju te zadružne enote zelo velika.
Do sedaj so rejci oddali že okrog 600 ton piščančjega mesa, kar je nekaj odstotkov več od načrtovanih količin.
Zelo dober je bil odkup pšenice. Te so šmarški kmetje oddali 20 ton. Ugodnih kazalcev gospodarjenja niso dosegli le v hmeliarstvu. Pri-delalli so namreč 1100 kilogramov hmelja na hektar.
Goldin je letos slabo obrodil. Nadvse razveseljivo pa je to, daje obrani hmelj zelo dobre kakovosti, saj ga je 85 odstotkov prve kvalitete, le 15 odstotkov pa druge.
V delovni organizaciji Era, tok Kmetijstvo Šoštanj, zad-
ružna enota Lastna proizvodnja se zaposleni, zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin in usmeritve, ukvarjajo le z živinorejo in hmeljarstvom, nekaj malega tudi s sadjarstvom. Dokaj dobro letino so dosegli v rastlinski proizvodnji, od silažne koruze, sena in ostale krme. Tudi v sadjarstvu so bili rezultati nad pričakovanimi. Na dveh hektarih in pol so delavci Lastne proizvodnje pridelali 62 ton jabolk jonatana in zlatega delišesa. Jabolka so bila tudi kvalitetna. Do letošnjega tri-četrtletja v Lastni proizvodnji niso v celoti izpolnili planskih obveznosti pn oddaji pitancev. Kot pravijo, bodo načrtovano prirejo do konca leta zagotovo uresničili. Nekoliko slabše rezultate so dosegli še v hmeljarstvu. Pridelali so kar 25 odstotkov manj zelenega zlata kot so prvotno načrtovali. Vremenske neprilike, predvsem vročina in huda suša, so opravile svoje. Obrali so le 11 ton aurore ali 18 centov na hektar. Vsemu navkljub se lahko zaposleni v tej združeni enoti »tolažijo« ~s
tem, daje hmelj kakovosten in da ga bodo dobro prodali.
Šmarški kmetje, združeni v delovni organizaciji Era tok Kmetijstvo Šoštanj, zadružni enoti Kooperacija so svoje njive že posejali s pšenico. Letos je na tem področju posejane kar 16 do 17 hektaijev pogodbene pšenice. Če bo vreme ugodno za rast zlatega klasja, bo odkup prihodnje leto precej večji. Tako se po svojih močeh vključujejo v prizadevanja za večjo proizvodnjo hrane. Kaj pa nameravajo narediti zaposleni v Lastni proizvodnji? Posodobiti svoje hleve, in sicer s transporterjem za odvoz gnoja, obnoviti 2 hektara in pol hmeljišč, njihova osnovna naloga v prihodnje pa bo povečanje mesne proizvodnje.
Krajevna skupnost Podkraj-Kavče
Boljši prostori
Kljub temu, da se bliža zima s hitrimi koraki in bo prišel (as, ko raznih del' na prostem ne bo več moč opravljati, si krajani Podkar-ja in Kavč nadvse prizadevajo, da bi še v tem letu uresničili kar največ načrtovanih del. Trenutno potekajo aktivnosti na dveh, za kraj pomembnih objektih. Gradnja prepotrebnega vodovoda Roperče—Tajna, kjer so že položili glavni vod v dolžini 3800 metrov. Prav sedaj pa delavci delovne organizacije HPH pospešeno delajo zbiralnik pitne vode, ki naj bi ga predvidoma končali sredi decembra. Nato bodo sledila dela na črpališču vode v Podgorju. Po načrtih bi naj omenjeno delo dokončali marca prihodnje leto. Seveda pa jih čakajo še priključki od glavnega voda do hiš. Po vsej verjetnosti pa se bodo v akcijo pitne vode, o tem pravkar tečejo pogovori, vključili tudi krajani zaseljka Ložnica sosednje krajevne skupnosti Šentilj.
Seveda, kot pri mnogih drugih delih, tudi pri tem ne gre brez težav. Predvsem jim primanjkuje denarja-Zazdaj so prej našteta dela finančno pokrita, spomladi prihodnje leto pa bodo rabili dodatna sredstva. Akcija zbiranja denarja že teče. Da bo denarja vse prej kot dovolj, se je zavedal tudi gradbeni odbor načrtovanega dela. Predvidel je namreč, da naj bi vsak krajan opravil 100 prostovoljnih delovnih ur pri izgradnji glavnega voda. Doslej so krajani opravili približno že 80 prostovoljnih delovnih ur ali skupaj 3500.
Naslednji pomembni objekt, ki si ga krajani .krajevne skupnosti Kavče-Podkraj že dolgo želijo, vendar iz objektivnih vzrokov tega vprašanja prej niso uspeli rešiti, je dom krajevne" skupnosti. Pred približno tremi tedni pa je končno le prišel čas, ko so najprej uredili zemeljska dela,, kletne prostore, poglobili temelje, porušili notranje stene in drugo. Sedaj je na vrsti ostrešje. Z vsemi naštetimi deli bo vila Major dobila precej drugačen videz znotraj in zunaj, zlasti pa
funkcionalnost, kot jo je imda do-slej. Ker jih tudi za obnovo tega objekta tare pomanjkanje denarja, so krajani sklenili na seji skupščine krajevne skupnosti začasno prenesti finančna sredstva namenjena za gradnjo kanalizacije za potrebe "doma. Spomladi prihodnje leto pa bodo denar vrnili ter pričeli dela pri načrtovani kanalizaciji. Poudariti velja, da dela pri gradnji doma hitro in uspešno potekajo. Krajani so že opravili veliko prostovoljnih delovnih ur, zlasti pa se je izkazal velenjski obrtnik Hudovernik.
Zelja vseh krajanov, zlasti pa vodstva krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Podkraj-Kavče je, da bi do novega leta pri domu opravili vsaj groba dela. Kajti njihova tiha želja je tudi, da bi v domu izvedli za vse krajane praznovanje novega leta in s tem uspešno, predvsem pa delovno sklenili leto 1983.
Na zadnji seji skupščine te krajevne skupnosti so člani med drugim obravnavali tudi osnutek programa dela za prihodnje leto. Med pomembnejše in osnovne naloge so zapisali, da bodo najprej dokončali vsa načeta dela. Torej, doma krajevne skupnosti in "pričetega vodovoda, ki ga želijo razširiti tudi v Kavče. Sledila naj bi dela: kanalizacija v celotni krajevni skupnosti, ureditev cest, dovozna pot do športnega igrišča cestna povezava Podkraj-Kavče, toplifikacij.o v začetnem delu Podkraja (če bo interes krajanov), izgradnja podpornega zidu na cesti Kavče ter razširitev telefonskega omrežja v Kavče, Podkraj in Tajno.
Po vseh teh predvidevanjih si bodo v krajevni skupnosti zadali dokaj obširen in smel delovni program. Seveda se pri vsem tem najbolj bojijo, da jim bodo že tako skromna sredstva pošla še prej preden bodo lahko pričeli delo. Največkrat pa se dela zavlečejo in s tem tudi dražijo, ker pravočasno ne dobe vse potrebne dokumentacije.
B. Mugerle
Vila Major, ki jo je že krepko načel zob {asa in je bila 2e nevarna za
stanovalce, počasi toda vztrajno spreminja svojo prvotno podobo
sodeluje s CB radio klubom Dušan Finžgar iz Celja, ter s CB radio klubom Koroške. Zelo močan pa je takšen ljubljanski Adriatic, saj je v njegovih vrstah kar 700 članov. V teh dneh bodo sodelovali tudi na razstavi CB tehnike in de-
la, ki bo v Celju.
Kot zanimivost pa naj povemo še to, da najmlajši član CB sekcije šteje komaj-4 leta, najstarejši pa 58. Torej, leta niso važna.
mkp
Jezikovno razsodišče (109)
Fauna ali Favna
»V znanem slovenskem štirinajstdnevniku berem: 'Oce-anograf in raziskovalec Jacques Cousteau je s svojo mednarodno ekipo raziskal naravo ob Amazonki. Več mesecev je preživel na širšem področju te velike reke ter raziskoval floro in fauno.' Zbodla me je 'fauna', pisana z u (sama bi tudi namesto flora in favna raje rabila rastje in živalstvo). Od kdaj pa latinskih dvoglasnikov ne pišemo več po domače? Ali bomo začeli po latinščini (in grščini) pisati tudi automobil, nautika ipd., kakor se sem ter- tja že najde npr. euritmija, eufonija namesto pravopisno pravilnega evritmija, evfonija. Nakar bo sledila Europa ipd., da ne bomo provincialni posebneži, amDak pravi pravcati Europl jani, če ne celo Europeici. — Mene tiko uha j an je čez mejo dosedanjega jezikovnega dogovora prav nič ne navdušuje. Pa Vas, razsodniki?
Enakega mnenja smo kot Vi. V Slovenskem pravopisu 1962 (str. 69) pod naslovom Tujke iz latinščine in grščine (štev. 2) jasno piše: »Dvoglasnika au in eu pišemo z »v in ev: avgment, avfemizem.« Podobno imamo v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (DZS, 1981, str. 31): »Dvoglasnika au in eu se zamenjujeta z av in ev: Plautus — Plavt/Ptavtus, augmentum — avgment, Eugenius — Evgenij/Evgenius, eutanasia — evtanazija.« Torej ni nobenega opravičila za pisavo fauna ipd., ki jo grajate (taka pisava je toliko bolj nerazumljiva, kadar prihaja izpod peresa trajnega sodelavca omenjenega časopisa, ki je povrh tega še slovenist).
Od kod pa vendar take napake? V bistvu le iz Slovenskega pravopisa 1962, ker je pri imenih iz latinščine in grščine po poti izvršenega dejstva vpeljaval nepodomačeno, t. i. »izvirno« pisavo; tako (npr. na str. 60) beremo Tauris in Tavrida-de, pa samo ta vriski, hkrati pa drugače Leuktra -ter in enako leuktrski (primerjajte nasprotje med tavriški proti leuktrski in podobno drugje, npr. na naslednji strani: Plautus -ta, Plautov, torej spet samo pisava z u, tokrat tudi pri svojilnem pridevniku.
Vse to je seveda zelo neenotno, zato Načrt pravil za novi slovenski pravopis predvideva poenotenje pisave prvotnega dvoglasnika tudi v primerih, ko ima beseda končnico kakor v latinščini (ali grščini), konkretno Plavtus in Plavt pa seveda tudi Plavtov ipd.
Nekaj drugega je zveza katerega koli samoglasnika na koncu osnove in sledečega u kot (dela) končnice: v takih pri- | merih se u ne izgovarja nezložno, ampak kot samoglasnik in ga zato upravičeno ohranjamo tudi v naši pisavi npr. Amadeus, Evgenius, ne pa morda Amadevs, Evgenivs. Sicer pa je take primere — kakor sploh vse latinsko-grško imenstvo — bolje pisati v čisto podomačeni obliki, torej kot Amatfej, Evgenij, Plavt.
Nazaj k naravi, bi lahko rekli za Rousseaujem. Seveda k naravi našeja jezika, katerega del postanejo prevzete besede iz latinščine (in grščine), in sicer tudi v pisavi glasu v.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
LJUBLJANA
KANOM
NATRIJ
RIMSKA 100.
NAŠ. RAZE.
KAZ.
ZAMIK
(NAZAJ)
NEOELAVEN
REPNIK
2.CRKA
ZNAN
PRALNI
PRAŠEK
atlet V
CIRKUSU
SP. MESTO SEVERO VZH.00 MAOR/DA
PEKRSKA
S. ČRKA
SEVER RIMSKA 1.
MLAD.
DEl.
AKC.
	LJUBK.
£	OČE
	
	FtTZGERALD
iŽ ONEGA SVETA
AMPER
MLAOA KRAVICA
S hoduljam po planinskih
ITAL POZO.
3. ČRKA
VULKAN
OTROK OB
ROJSTVU
ŽENSKO IME
ANDREJ CVILIGOJ
DLAKA NA GLAVI
DOKTOR
JUGOSLAVIJA
TUJA DEN. VALUTA
ANDREJ MARINIČ
OBČINSKI URAD
PRVA
Ženska
NOGOMETN KLUB
AMPER
NEZN
VINORODNA
RASTLINA
(NAZAJ)
•m—
ZAIMEK
0BZAL0
Iščemo najstarejšo fotografijo
CB radiosekcija Standard
„Kanal 9, kliče Tomi, OTH Titovo Velenje"
SIMP. SEST.
ZDRAVJU!I PRAŠEK
BLAGO
CB radio sekcija Standard deluje kot propagandna komisija pri Turističnem društvu Velenje. Prej so bili pet let del radiokluba Hinko Košir, potem pa so se ločili, ker CBjevci nimajo statusa radioamaterjev.
,,Člani naše sekcije ne potrebujejo drugega kot postajo z največjo dovoljeno močjo 5 vatov in dovoljenje Republiškega komiteja za promet in zveze. Lahko pa postaneš član kluba ali sekcije tudi, če postaje nimaš, kajti sedaj, ko je uvoz zaprt, je do nje zelo težko priti. V Titovem Velenju je veliko ljudi, ki imajo voki-tokije, pa niso člani naše sekcije.
Radi bi, da se ti in vsi tisti, ki jih delo s CB postajami zanima, vključili v naše vrste. Številnejši in močnejši bi lahko postali samostojen klub", pravi predsednik.sekcije Janko Sešel.
Predsednik sekcije Janko SeSel, za
kolege CBjevee Tomi.
bo na Golteh evropsko prvenstvo v smučanju za ženske, pa bomo ob progi vzpostavili radio zveze," je povedal Janko.
Vsak član CB sekcije ali kluba ima svoje pozivno ime, ki si ga
Tudi to fotografijo nam Je prinesla Elica Filiptt,
nekdanja Šoštanjčanka, ki sedaj živi v Celju. Fotografija je nastala v predvojnem obdobju, prikazuje pa modo v tistem času.
Še naprej vas vabimo, da sodelujete v tej rubriki. Vse objavljene fotografije tudi honoriramo.
Povsem odveč je pisati o pomembnosti takšnih postaj v primeru elementarnih in drugih nesreč, o pomoči med ljudmi, prijateljstvih . . .
Bilo je megleno jutro. Izza hriba so že posijali prvi sončni žarki, ko smo se planinci osnovne šole Miha Pintar-Toledo začeli zbirati, da gremo na Kremžarjev vrh.
Pripeljal je težko pričakovani avtobus. Vsi smo hitro posedli vanj, a bilo nas je toliko, da so morali nekateri celo stati. Vožnja do Slovenj Gradca je hitro minila. pol smo nadaljevali peš. Nekaj lasa smo hodili po cesti nato pa zavili čez travnik v gozd. Pot po gozdu se nam je zdela prijetna, megla se je že dvignila in kapljice rose so se svetile v sončnih žarkih. Srečni smo bili. ko smo zagledali kočo. Stopili smo vanjo in posedli okoli tople peči. Ker smo bili vsi zelo lačni.. smo seveda najprej pomalicali. Ko smo si malo oddahnili smo šli pred kočo. Naenkrat je neki deček odkril v kotu pod stopnicami hodulje in začeli smo tekmovati, kdo pride dlje. Seveda je bilo
.Zadovoljstvo gostov je tudi naše zadovoljstvo", meni Miro Putttt
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE; VODORAVNO: NEIZPRAŠANI, EKONOM, TLAK, TR, OK, N, LŠ, RAZJOČENA, O, EN, PD, A, SM, S, ANA, ST, KIS, LE, ZARM, IKRA, ME, ŠP, SIR, POČITEK NA VLEČNICAH.
smešno opazovali, saj nekateri niso še nikoli hodili s hoduljami. Kar naprej so padali, ali pa se jim je posrečilo narediti korak ali dva. Bili pa so tudi taki, ki so imeli izkušnje s temi»palicami« in so se mojstersko podili po jasi. Ko smo se lega naveličali, smo se začeli prevažati v sa-mokolnici. Vse nam je prišlo prav, da je bilo veselje večje.
Bližal se je čas odh oda Na sončni j asi, ob zlatorumenih macesnih, smo se zbrali za skupinski posnetek in jo mahnili zopet v dolino. Še med potjo smo se pogovarjali o hoduljah in samokolnici. Neka deklica je celo stopila v lužo. ker je bila tako zamišljena v pripovedovanju. Kmalu smo prišli do avtobusa. Posedli smo vanj in se odpeljali proti domu polni prijetnih vtisov.
A nita Kotnik dopisnica planinskega krožka MPT
CB TOMI SEŠEL JANKO EFENKOVA 46 63320 TITOVO VELENJE CB kartica, ki jo Toni poftlfc tistem*, ki je r "jim vzpostavil ntm.
,,Naša sekcija sodeluje tudi na tekmovanjih CB klubov in sekcij. Letos smo organizirali CB contests z vrha RTC Golte in v 24 urah vzpostavili 2200 zvez. Najdaljša je segla v Skopje in to je za CB postajo tudi rekord. Sodelujemo tudi z jadralnim klubom pri rega-tah. Prihodnje leto februarja, ko
sam izbere. Ko Z nekom vzpostavijo zvezo, si z njim za njeno potrditev izmenjajo kartico, ki jo pošljejo po pošti. Janko nam je nekaj takšnih kartic pokazal. Žejo lepe so. Več kot jih posamezen član zbere, več velja. So nekakšen kazalec uspešnosti.
,,Prihodnje leto bomo organizirali srečanje CBjevcev iz ce-
Predstavljamo gostinske lokale
Gostilna Frakelj
gostišče odprto vsak dan od 7. do 21. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Seveda pa ima Miro še veliko domiselnih načrtov tudi za naprej. ,,V bližnji prihodnosti se bom povezal z nekaterimi priznanimi pa tudi manj znanimi slikarji ter jih povabil, da svoja slikarska dela razstavijo v naši posebni sobi.
le Jugoslavije. Prav zanimivo je, ko se srečaš z nekom, s katerim si se že pogovarjal in si o njem tudi že ustvaril podobo. Podzavestno si predstavljaš, kakšen je, kako izgleda. Ko pa prideš z njim v stik ni presenečenj konca", zanimivo pripoveduje.
CB sekcija Titovo Velenje tesno
koholnih pijač lahko dobi gost še kot posebnost Frakelj kavo, Frakelj koktail in Frakelj pivo. Omenjeni napitki so rezultat mešanja različnih pijač, ki jih Miro kot barman zna zelo spretno pripraviti. Seveda pa to ni tako enostavno, kajti na našem tržišču ni dobiti ustreznih pijač, ki so za to potrebne. Kljub temu pa Miro s tem ne bo odnehal, saj ima še veliko načrtov. Tudi jedilnik je bogat.
Gost lahko izbira med kračo s prilogami, pršutom, raznimi narezki in domačimi klobasami z zaseko. K temu pa velja dodati še prijaznost in gostoljubnost obeh, Jožice in Mira, ki se nadvse trudita, da bi bili gostje z vsem kar najbolj zadovoljni. In kot kaže so, saj je vseh štirinajst sedežev nenehno zasedenih. Naj še zapišemo, da je
Tako naj bi se na dokaj izviren način predstavili javnosti, lokal pa bi bil s tem privlačnejši. Tudi besedo Frakelj, katere zgodovina sega v leto 1928 in je iz severne Italije, z njo sem poimenoval tudi gostišče, bom ob priliki" predstavil," je še dodal Miro Pukšič in s hitrimi koraki odnesel željeni napitek sosednji mizi.
B. Mugerle
Nedaleč od nove velenjske pošte na začetku Kardeljevega trga v Titovem Velenju je lepo in zgledno urejen novi gostinski lokal ,, Frakelj", ki ga je pred dobrim mesecem odprl zasebnik Miro Pukšič. Lokal ki z kuhinjo, točilno in posebno sobo meri komaj 60 kvadratnih metrov ima 14 sedežev. Predno je Miro z ženo Jožico lahko odprl omenjeni lokal sta morala odšteti precej denarja, pa tudi oprema ju je precej stala. Toda želja po samostojnem delu in rezultatih je bila toliko močna, da sta se kljub precejšnjim izdatkom odločila za ta korak.
Ponudba pri ,,Frakeljnu" je pestra in za goste zelo zanimiva. Saj je tu moč dobiti tudi nekaj posebnih napitkov, ki so redkost. Poleg običajnih alkoholnih in brezal-
MALI OGLAS!
KOMFORTNO NOVO HlSO nujno prodam najboljšemu ponudniku. Celje Krpanova 2, telefon 063-27-065 ali 063-27-760. PRODAM AVTO ZASTAVA 101 L oktober 1977, Smarska 27 ali telefon 852-063.
RENAULT R—4 letnik 1977, 34KM, 70.000 km prodam. Tram-puž, Celjska 100, Titovo Velenje. DVOPOSTELJNO SOBO s centralnim ogrevanjem oddam poštenima in mirnima fantoma. Telefon
851-306,	naslov je v upravi lista. DEKLE ISCE SOBO. Naslov v uredništvu.
KUČMO IN KRZNEN OVRATNIK, svetlo drap barve prodam.
H.	Potočnik Foitova 8, Titovo Velenje.
OTROŠKO ZIMSKO KONFEKCIJO (bunde, puloverje, hlače 5 do 10 let) in zimske škornje poceni prodam. H. Potočnik, Foitova 8 Titovo Velenje. PRODAM RENAULT—4. Telefon 852-237.
NAŠLI SMO KANARČKA Z OBROČKOM. Blagotinšek, Jeri-hova 9 Titovo Velenje, telefon
852-922.
VZAMEM V NAJEM enoinpol sobno stanovanje ali dvosobno stanovanje za dobo dveh let v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa z oznako šifre ..Plačilo v naprej" MATEMATIKO IN FIZIKO za vse stopnje inštruiram. Telefon 852-422 dopoldne. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO IN NOVO SPALNICO. Veljka Vlahoviča 57/št. 23 Titovo Velenje
PRODAM ZLATO ZA ZOBE po
I.700,00	din za gram. Informacije v ponedeljek od 16. do 19. ure. Naslov v uredništvu.
POCENI PRODAM KOVINSKO OGRAJO za zunanje stopnišče. Šmajs, Efenkova 29, Titovo Velenje. Telefon 850-003 PRODAM BARVNI . TELEVIZOR GORENJE. Informacije od 17. do 18. ure po telefonu 852-307.
UGODNO PRODAM komplet jedilnico. Baron, Tovarniška not 3C ŠOŠTANJ
iščem Žensko za pomoč
V GOSPODINJSTVU v dopoldanskem času, lahko je tudi mlajša upokojenka. Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo Našega časa z oznako šifre ,, Zanesljiva"
UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARI ITURO trosed, dva fotelja in miza. Jenkova 19, stanovanje 57, Titovo Velenje. Telefon 852-285 popoldan.
IŠČEM NATAKARJA ALI NATAKARICO — Gostilna Majerhold Mozirje (Milan in Bernarda CAR). Oglasite se osebno (razen torka).
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Četrtek 17. novembra dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Markovi-čeva
Petek 18. novembra dnevni dr. Žičkar, nočni dr. Lešnikova
Sobota 19. novembra glavni dr. Zupančič, notranji dr. Grošelj
Nedelja 20. novembra glavni dr. Zupančič, notranji dr. Grošelj
Ponedeljek 21. novembra dnevni dr. Glušičeva, nočni dr. Pustovrh
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
19. in 20. novembra dr. Miloš Ležaič, Rjavčeva 18 Titovo Velenje.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
Četrtek 17. novembra dr. Lazar Petek, soboto in nedeljo 18., 19, '20. novembra dr. Dovšak
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 18. novembra do 24. novembra Franc Blatnik, Prešernova 22E Titovo Velenje, Telefon 852-253.
GIBANJE P.
ROJSTVA:
Rodilo se je 21 dečkov in 6 deklic
POROKE:
Zlatkp Kedačič, roj. 1961, strojni tehnik iz Sv. Florjana in
Dušanka Samobor, roj. 1963, Ekonomski tehnik iz Titovega Velenja
Karel Blazinšek, roj. 1943, avto-mehanik iz Trnovelj in
Martina Kovač, roj. 1953, kuharica iz Hrastovca.
ZLATO POROKO STA IMELA:
Jože Medved, roj. 10. 3. 1902 v Prelogah in
Hedvika Medved, roj. 4. 3. 1910 v Zg. Polskavi, sedaj stanujeta Spodnje Gorče, št. 14/a, Braslovče.
SMRTI:
Franc Gostečnik, inval. upok. iz Šoštanja, star 58 let
Ivan Hrušovar, inval. upok, iz Raven št. 18
Jožef Ploj, upok. iz Starega trga, star 59 let
Stanislav Orešnik, upok. iz šolnove 8. Titovo Velenje star 75 let
Frančiška Novinšek, gospodinja iz Pake pri Titovem Velenju št. 30, stara 78 let.
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 17. 11. ob 18. in 20. uri: SONČNI ZAHOD — jugoslovanski. V gl. vl.: Milan štrljič.
Petek, 18. 11. ob 10. uri: ZOB ZA ZOB — ameriški, karate. V gl. V.: Chuck Norris.
Petek, 18. 11. ob 18. in 20. uri: MEJA NA RIU GRANDE — ameriški. V gl. vl.: Jack Nichol-son.
Sobota in nedelja, 19., 20. 11. ob 16., 18. in 20. uri: ZOB ZA ZOB — ameriški, karate. V gl. vl.: Chuck Norris
Ponedeljek in torek, 21., 22. 11. ob 18. in 20. uri:
SUPERVOHLJAČ — italijanski, avanturistični. V gl. vl.: Bud Spen-cer
Sreda in četrtek, 23., 24. 11. ob 18. in 20. uri: NEMIR — jugoslovanski, psihološki. V gl. vl.: Asja Jovanovič
SPOROČAMO VAM, DA BOMO DO NADALJNJEGA VRTELI FILMSKE PREDSTAVE OB 18. in 20. uri, OB SOBOTAH IN NEDELJAH PA OB 16., 18. IN 20. URI!
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek^ 21. 11. ob 20. uri: ŽENSKA FRANCOSKEGA POROČNIKA — britanski, ljubezenska drama. V gl. vlogah Meryl Streep, Jeremy Irons, Leo Mc Kern. Režija: Karel Reisz Maryl Streep v eni najlepših vlog v zgodovini svetovnega filma.
OBVESTILO!
TEMELJNA ORGANIZACIJA SLUŠNO PRIZADETIH ŠOŠTANJ, obvešča svoje člane, da so uradne ure:
ponedeljek od 7. do 10. ure
sreda od 15. do 18. ure
petek od 10. do 14. ure
Sedež organizacije je v Šoštanju, Trg svobode T2
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIIV ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
GLASBENA ŠOLA „ FRANA KORUNA - KO-ZELJSKEGA"
obvešča starše, da ustanavlja pevski zbor CICIBANOV od 4. do 7. leta starosti.
Prijave v tajništvu Glasbene šole vsak dan od 10.30 do 12.30 in ob sredah popoldan od 14. do 16. ure, in sicer do 25. novembra 1983.
SOZD MERX DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA
CELJE Jurčičeva 1 63000 CELJE
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
OBLIKOVANJE KRUHA IN PECIVA
(6 delavcev)
v Industrijski pekarni in pekarni ,,Pod gradom" Titovo Velenje
Pogoji: KV pek, 15 dni delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjih del in nalog ter življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
zavod za urbanizem velenje
ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE, TITOVO VELENJE
Razpisna komisija
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -
DIREKTORJA DO
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo praviloma tehnične, ekonomske ali druge družboslovne smeri in 4 ozirpma 5 let delovnih izkOšenj na vodilnih delovnih opravilih in nalogah s področja dejavnosti DO
—	da je s svojim delom dokazal sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa in drugih aktivnosti
—	da je družbeno-politično aktiven, kar se odraža tako, da pri svojem'delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z našim družbenopolitičnim sistemom ter uveljavlja pravilne odnose do samoupravljanja.
Kandidat se za razpisana dela in naloge imenuje za dobo 4 let. Informacije o dejavnosti in razvojnem programu delovne organizacije dobijo kandidati v splošni službi. Pisne prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih uspehov ter aktivnosti naj kandidati pošljejo na ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE, 63320 TITOVO VELENJE, Trg mladosti 2, z oznako ..Razpisna komisija". Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi fazpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje 30 dni po sklepu o imenovanju.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega brata, strica
Stanislava Orešnika
upokojenec TEŠ
izrekava zahvalo vsem, ki ste ga počastili v vrstah zadnje poti do njegovega groba, mu
darovali vence in cvetje ter nama izrekli sožalje. Posebno zahvalo sva dolžna izreči Klari in Janku Ocepek, ki sta muz ljubeznijo, trudom in veliko nego lajšala dolgoletno trpljenje in nadomeščala luč v njegovih slepih očeh. Prisrčna hvala dr. primariju ALOJZU FIJAVŽU, ki ga je vsa leta redno obiskoval,
bodril in mu lajšal bolečine. Hvala župniku Milanu Kovaču za opravljen pogrebni obred in besede, ki jih je izrekel
ob pokojnikovi krsti.
Zahvaljujeva se govorniku, tovarišu Martinu Tomšetu za ganljive poslovilne besede,
pihalni godbi Šoštanj in hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Žalujoči: sestra Terezija poročena Hudobreznik z družino, brat Rudi z družino in ostalo
sorodstvo. Pesje, dne 8.11.1983.
KOTO
Kotaks tobua in zbiralnic« kmetijskih zadrug
t e r m o e I e k t r
šoštanj
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Delavski svet delovne organizacije
RAZPISUJE dela in naloge
vodje delovne skupnosti družbene prehrane
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.	da ima srednješolsko izobrazbo ali z delom pridobljene delovne izkušnje o vodenju gostinskega objekta
2.	da ima 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu
3.	da ima organizacijske sposobnosti (sposobnost dela z ljudmi, organiziranja in usklajevanja dela)
4.	da je družbeno-politično angažiran
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, Lole Ribarja 18, z oznako ,,Za razpisno komisijo" v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po končanem postopku.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE -
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Izvršilni odbor delavskega sveta
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	diplomirani ekonomist in
—	.3 leta delovnih izkušenj. Stanovanje po dogovoru.
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas, poskusna doba traja 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, Kadrovska služba, Vodnikova 1, 63320 TITOVO VELENJE.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku objavljenega roka.
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
TOZD Gozdarstvo ,,JELKA" Šoštanj
OBJAVLJA LICITACIJO
za prodajo 9 kom. rabljenih motornih žag Jonseredes.
Licitacija bo, dne 9. 12. 1983 ob 9. uri v prostorih TOZD Gozdarstvo, Trg svobode 12 — Šoštanj. Pred licitacijo morajo udeleženci plačati 10% kavcijo od vrednosti izklicne cene. Izklicna cena je od 2.000,00 do 5.000,00 dinarjev.
ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica
Cirila Gnezda
Najiskreneje se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju ortopedskega in intenzivnega oddelka bolnišnice v Celju za vso skrb in požrtvovalnost pri zdravljenju, delavcem PnHniira lignita vplpnip 7,vp7.i združeni borcev, društvu_u pokojencev, rudarski godbi in župniku za opravljen pogrebni obred.. Še posebej se zahvaljujemo sestrični Bebi in družinam Meršak, Grbič,Muhič, Ibralič, Pire, Kumer in Hrženjak, ki so nam v teh težkih trenutkih stale ob strani, nam pomagale in z nami delile vso bolečino izgube, ki nas je doletela. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so našega Cirila spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Marija s sinovi in sestre z družinami.
Prireditve kulturnega centra Ivan
Napotnik
V	petek, 18. novembra, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik*' v Titovem Velenju petkov kulturni večer, na katerem se bodo predstavili „ŠEN-TANELSKI PA VRI" iz Šentanela na Koroškem, ki jih vodi Mitja Sipek. Predstavili bodo Koroško „od Urši je do Pece" v pesmi in besedi.
V	soboto, 19. nov., ob 17.00, bo odpeljal avtobus izpred parkirišča na avtobusni postaji v Titovem Velenju na koncert Bavarskega radia v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki mu bo dirigiral Leonard Bemstein. Udeleženci si bodo najprej ogledali knjižni sejem. Povratek predvidoma ob 23.30. Prijav ne sprejemamo več!
V	razstavnem prostoru v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje je odprta retrospektivna razstava slik in risb
Pogovor s prijaznima zakoncema Pepco in Antonom Stajnerjem, ki sta se vzela pred petdesetimi leti, je več kot prijeten in te vsega prevzame. Njuno pričevanje o mladosti, ki jo je preživljal vsak po svoje, o življenjskih izkušnjah v zakonu, o njunih otrocih, na katere sta zelo ponosna in še o mnogo-čem, je tako prepričljivo in prisrčno, da skoraj ne moreš verjeti, kako se lahko človeku vse tako
Franceta Pavlovca. V soboto, 19. nov., ob 11.00, bo strokovno vodstvo po razstavi.
Split : Velenje
21 £0
Podobno kot rokometaši Šoštanja, so tudi igralke Velenja zelo tesno izgubile srečanje v Splitu. Gostje bi bile morale kljub temu, da so nastopile brez poškodovanih Špoljarjeve in Podržavnikove, zmagati, saj je ekipa Splita med najslabšimi v tem prvenstvi. Zanimivo, da so domače igralke prav proti Velenjčankam osvojile prvi točki. Velenjčanke so "Bile ves prvf polčas boljše, po prvem delu je bil rezultat 16:12 v njihovo korist. V nadaljevanju pa so popustile, to še zlasti velja za Čefarinovo in domov so se vrnile brez točke. Zadetke za Velenje so dosegle: Bašič, Golič in Omerovič po 3, Čefarin 8, Džordevič 2 in Bovha 1. ___
V soboto se bodo igralke Velenja sestale v Rdeči dvorani z Zametom. Tekma se bo začela ob 19. uri.
Jadran : Šoštapj 29:28
Po dobri igri, skoraj ves čas srečanja, so Soštanjčani ostali praznih rok. Za-
vtisne v spomin. Predvsem pritegne njuna skromnost, ki ju spremlja že vse življenje ter iskreno medsebojno razumevanje in pomoč, ki sta si jo nesebično delila v vseh težkih trenutkih, pa tudi sicer. Zelo rada tudi poudarita, da sta zakonsko življenje pred pol stoletja pričela z nič. Toda vztrajnost, zadovoljstvo in dobro gospodarjenje, ju je pripeljalo tako daleč, da sta v življenju uspela.
nimivo je, da so gostitelji zmagoviti zadetek dosegli v zadnjih sekundah srečanja. Sodnika sta namreč dosodila devetmetrovko v njihovo korist in to samo dve sekundi pred koncem, kar pa je bilo ekipi Jadrana dovolj, da so premagali gostujočegavratarja.
Zadetkeza Šoštanj so dosegli Puc 12, Potočnik 7, Mahnič 6, Plaskan 2, Podgoršek 1.
V	soboto se bodo rokometaši Šoštanja v Rdeči dvorani sestali z Varteksom.
V	zaostali tekmi pa so med tednom v gosteh premagali Krško z rezultatom 2821.
Velenje : Šmartno 20:31
Občinski derbi v slovenski rokometni ligi vzhod ni navdušil maloštevilnih gledalcev, saj tako ena kot druga ekipa ni igrala tako kot zna. Največji razlog temu je bilo gotovo zelo hladno vreme, zato bi bilo prav, da bi se v prihodnjih sezonah začelo prvenstvo prej. Povedati je treba, daje bila tekma zunaj, na igrišču pri jezeru.
Gostje, za katere igra tudi nekdanja Velenjčanka Dobrila Golič, ponovno pa se je vrnila Urankarjeva, so brez težav premagale mlado ekipo Velenja.
Zadetke za Velenje so dosegle: Felle 5, Pevnik 4, Hrast 3, Kričej 2, Smajič in Misaljevič po 1. Strelke za Šmartno: Golič 11, Bole 8, Urankar 7, Trubina 3, Omladič in Meh po 1.
Šmartno : Vozila 1:0
Nogometaši Šmartnega so se od svojih gledalcev do pomladanskega dela poslovili z zmago. Ta je bila sičfer skromna, saj so goste iz Nove Gorice premagali z zadetkom Kopušaija dve minuti pred koncem srečanja.
V 7adniem jesenskem kolu bodo Šmarčani gostovali v Mariboru, kjer se bodo sestali z Železničarjem.
Mura : Rudar 2:1
Nogometaši Rudarja so v jesenskem delu doživeli drugi poraz. V dvanajstem kolu jih je na svojem igrišču premagala Mura. Gostje so nastopili precej oslabljeni, brez Mišetiča, Čeliča in Boškoviča. Kljub temu so že v 37. minuti povedli, vendar so gostitelji že v naslednji minuti izenačili, sredi drugega pOKSaja pa dosegli še drugi zadetek.
Po 12. kolu so nogometaši Rudarja še vedno na drugem mestu z 20. točkami, v vodstvu je še naprej Maribor (22 točk), na tretjem mestu pa je enajste-rica trboveljskega Rudarja s 17. točkami. Prav s Trboveljčani pa se bodo Velenjčani sestali v zadnji tekmi jesenskega kola v nedeljo na igrišču pri jezeru.
Namizni tenis
V 2. krogu 1. B republiške lige vzhod so se v Pesju srečale ekipe Ingrada iz Celja. Radelj, Sevnice in domačega Tempa. Rezultati: Ingrad : Radlje 5:1, Ingrad : Sevnica 5:0, Ingrad : Tempo 5:2; Radlje : Sevnica 5:2, Radlje : Tempo 5:3; Sevnica: Tempo4:5. Vrstni red: Ingrad 6 (15:3), Radlje 4 (11:10), Tempo (10:14), Sevnica (6:15)
Velenjčanke
republiške
prvakinje
Finalni turnir za republiško prvenstvo za starejše pionirke v Kranju je pokazal, da v rokometnem klubu Velenje dobro delajo z naraščanjem. Pionirke Velenja so namreč s 5 točkami osvojile republiški naslov pred ljubljansko Olimpijo, ki je zbrala 4 točke. Tretja je bila ekipa Du-pelj, četrta pa ekipa Iskre.
Rezultati: Velenje:Duplje 12:12., Velenje:Iskra 18«, Velenje: Olimpija 163. Med Velenjčan-kami so bile najuspešnejše na turnirju Zidarjeva s 14 zadetki, Lešnikova 12, Dominkovičeva 9, in Kraljeva s 7 zadetki. Zelo dobro pa je branila tudi Čošičeva.
Pepca in Anton Stajner
Mladost zakoncev Stajner ni bila rožnata. Pepca, z dekliškim priimkom Meža, se je rodila 23. januarja 1909 v Šalcku, jc vse do poroke delala na kmetiji. ,.Starši so imeli precej veliko kmetijo, na kateri ni nikoli zmanjkalo dela. Trdo smo delali, pomanjkanja pa tudi v najtežjih časih nismo trpeli. Bili smo trije otroci iz prvega zakona. Mama se je ponovno poročila in število otrok se je povečalo na pet. Po poroki sva se z možem nekaj časa potikala pri tujih ljudeh, leta 1954 pa sva končno dobila svoje stanovanje v Titovem Velenju. Sedaj sva srečna in zelo zadovoljna. Ves čas po poroki sem gospodinjila in skrbela za dom in družino," je doživeto pripovedovala žena Pepca, mož Anion pa je takole strnil svojo pripoved: ,,Rodil sem se 12. decembra 1907 v Šentilju. Bili smo številna delavska "družina, osem otrok nas je bilo. Ze v rani mladosti smo morali poprijeti za vsako delo, živeli smo skromno in tudi v pomanjkanju. Komaj 12 let sem bil star, ko sem šel služit za pastirja, s petnajstimi pa sem se šel učit za čevljarja. Vendar sem delal več drugega, kot popravljal čevlje, zato sem po dveh letih to opustil. Delal sem na kmetiji, tudi na žagi, leta
1940 pa sem se končno zaposlil na rudniku, kjer sem delal vse do upokojitve pred 23 leti. V rudniku sem se tudi ponesrečil in odšel zato na lažje delo, zato imamo temu primerno skromno pokojnino. Kljub temu sva z ženo zadovoljna, čeprav morava dobro premisliti, kako obrneva sleherni dinar. Z lastno sprostitev mi je v veliko veselje z velenjskimi kotalkarji, s katerimi se družim že preko dvajset let "
Zakonca Stajner sta v soboto, 12. novembra, ponovno stopila pred matičarja in na najbolj svečan način potrdila petdesetletno zakonsko zvestobo. Zapisati velja še, da so se jima v srečnem zakonu rodili štirje otroci, vendar je eden že po nekaj mesecih umrl. Ostali trije, ki so poročeni in živijo v Titovem Velenju, so na starše zelo navezani, saj ju pogosto obiskujejo in jima pomagajo. Ko smo povprašali glede zdravja, je mož povedal, da je zdrav in se dobro počuti. Da bi le bilo tako tudi naprej, je še poudaril. Ženi Pepci pa zdravje ni prav zelo naklonjeno. Zato si želita predvsem zdravja in pa miru v svetu. To jima seveda želimo tudi mi, ob zlati poroki pa iskrene čestitke.
B. Mugerle
mmm • Jim!
Silit m
Izkušene jše gostje so visoko zmagale
Zakonca Pepca in Alojz Štajner
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk
Pozimi potrebujejo ptice zaščito in pomoč
„Spet kmalu burja bo zavrela in zima s snegom Vse odela. Otrok, čuj!
Prosim le ie zdaj, ptič k lačnih spomni se tedaj!"
Tako piše na lepaku, ki ga zagle-daš takoj, ko vstopiš v prostor, kjer so razstavljeni naši pernati prijatelji — ptice. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline je namreč v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo, v času od 12. do 17. (torej še danes) novembra, pripravilo razstavo sobnih ptic. Izkupiček s te razstave je namenjen varstvu zunanjih ptic, ki pozimi potrebujejo zaščito in pomoč. Te nam tako lepo popestrijo okolje, koristne pa so tudi pri iztrebljanju zajedalcev.
Ob otvoritvi razstave nam je predsednik Društva za vurstvo in vzgojo ptic pevk, Velenja, Rudi Imperl povedal: ,,Po dolgem času nam je tudi v Titovem Velenju 'uspelo dobiti primerne prostore za
to našo vsakoletno razstavo. Prejšnja leta smo gostovali v okolici Titovega Velenja: Šmartnem ob Paki, Šoštanju . . . Zanimanje za to razstavo je precejšnje,", je rekel Rudi. To smo se prepričali tudi sami, čeprav je bila takrat, ko smo si razstavo ogledali šele prvi dan, pa še dopoldan je bilo. ,,Razstavljamo več kot 200 ptic. To so predvsem papige, kanarčki in nekatere vrste eksotičnih ptic. Najbolj dragocene in zanimive za obiskovalce so eksotične ptice in papige nimfe. Na razstavo^ smo povabili vse otroke velenjskih osnovnih šol. Tem bomo omogočili tudi strokovna predavanja o pticah."
Rudi nam je še povedal, da je v društvu 32 članov, od katerih se jih 15 ukvarja tudi z gojenjem sobnih ptic, ostali pa so ljubitelji zunanjih ptic. Vsako leto imajo tudi tekmovanje, s katerega se najboljše in najlepše ptice uvrstijo na
Rudi Imperl
Martina Belec
Štefan Vidmajer
Martina Belec:,,Razstavo ptic si ogledam prav vsako leto. Zelo me zanimajo, zato sem tokrat tukaj že kar prvi dan. S seboj sem pripeljala tudi hčerko, ki ima ptice prav tako rada kot jaz. Tudi doma jih imamo. Trije .kanarčki nam krasijo dom in prepevajo. S tem, kar vidiš na razstavi sem zelo zadovoljna. Lepo so jo pripravili."
Štefan Vidmajer: ,,Sem član Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline, zato sem na to razstavo prinesel tudi nekaj svojih primerkov papig Standard. Letos jih ne bom prodajal, ker imam pare. Želim si, da bi si to razstavo ogledalo veliko ljudi. Kajti tako dobi naše društvo denar za svojo dejavnost ter za hrano za ptice pozimi, ko potrebujejo našo pomoč."
Jože Valoh: ,,Rad imam ptice. Zato sem tudi tu. Včasih sem jih imel tudi doma, sedaj pa jih nimam. Najbolj všeč na tej razstavi
so mi papige in zebrce. Ker pa imam rad tudi zunanje ptice, jim pozimi, ko si same težko najdejo hrano dajem seme. Rad bi jim dal tudi pogačo, pa je ne znam narediti."
Andrej Prevalnik: ,,Tudi jaz razstavljam na tej razstavi, čeprav sem član društva šele dva meseca. Tukaj imam devet primerkov kanarčkov, zeberc, zelencev. Doma pa sta ostala še dva. Na ta dva sem zelo navezan in se zanju tudi bojim, zato ju raje nisem prinesel. Prodal pa ne bom nič. Skrbim tudi za zunanje ptice. Tako, da jih hranim z maščobami, semeni in sončnicami."
Predvsem otroci imajo radi ptice. Člani društva so še posebno veseli akcije, ki so jo priredili na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo, ko so izvedli natečaj za najboljšo likovno izvedbo na temo ,,Ptice in varstvo okolja".
mkp, sv
Jože Valoh
Andrej Prevalnik
republiško tekmovanje in od tu na državno ter svetovno. Njihovi uspehi niso majhni, saj so člani društva posegli že po najvišjih me-.Stih y republiki in državi.
Rudi tudi pravi: ,,Posebno pozornost usmerjamo na varstvo zunanjih ptic. Poskrbimo za hrano in valilnice. Pred leti smo uredili rezervat v Ravnah pri Šoštanju. V njem je čez 360 valilnic in večje število krmilnic. Tam nam oskrbovanci senatorija preko zime pomagajo hraniti ptice, hrano pa jim seveda priskrbimo mi. Veliko pa pomagajo tudi otroci in občani. Ker društvo ne dobiva nobenih denarnih dotacij, kupujemo hrano za ptice z denarjem, ki ga dobimo ob razstavah za vstopnino in od prodaje koledarjev za novo leto."
Ko smo se sprehajali mimo kletk z živo pisanimi ptički, mimo papig in kanarčkov, smo ustavili nekaj obiskovalcev razstave. Kaj so nam povedali?
Velenjčani uspešni v Celju
Ivo Reya je bil prvi mojster juda v Sloveniji in v njegov spomin v Celju vsako leto pripravijo turnir. Na letošnjem tekmovanju so se odlično izkazali velenjski tekmovalci ki so v ekipni ; razvrstitvi osvojili drugo mesto za domačini in nrediudoisti Impola iz Slovenske Bistrice. Se posamezne uvrstitve. V kategoriji do 60 kilogramov je zmagal Branko Rošer pred Jožetom Kranjcem, do 65 kg je bil Zeljko Zgonjanin drugi, srečko Zacir-kovnik pa tretji do 78 kg. Do 71 kg je bil Janko Ovčjak četr(L Tomo Dadič in Gordan Šmon pa sta si v kategoriji do 95 kg delila četrto in peto mesto. Tudi ti rezultati dokazujejo zavzeto in uspešno delo v klubu.
Topolšica : Šempe ter 0:3
V 5. kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so se odbojkarji To-polšice v savinjsko-šaleškem derbiju doma pomerili z igralci Šempetra. Bivša drugoligaška ekipa gostov je zasluženo premagala preveč samozavestne domačine. Igralci Šempetra sc z dobro igro v polj u in na mreži navdušili gledalce. Rezultat je bil torej 3:0 za Šempeter, domačini pa so v vseh treh nizih osvojili po 12 točk. Za Topolšico so igrali: L. Globačnik, J. Globačnik, Šmon. Golob, Nahtigal, Lihtineker, Žabkar, Božič, M. Araus, R. Araus. V naslednjem kolu bodo odbojkarji gostovali v Brezovici.
D. Tamše
Ljubno : Nova Gorica 113:1
Odbojkarice Ljubnega so v 4. kolu tekmovanja v slovenski ligi doma osvojile dve pomembni točki. Zasluženo in brez večjih težav so premagale drugo ekipo Nove Gorice. Prva dva niza so dobile prepričljivo, v tretjem popustile in izgubile, v četrtem pa zaigrale bolje in zmagale. Spodbudno je, da so v domači ekipi nastopile tudi mlade rezervne igralke.
Za Ljubno so igrale: Skok, M. Jeraj, M. Jeraj, L. Mori, M. Mori, Podme-ninšek, Orlovič, Mevec, Stevančevič, Kompan. B. Zalesnik, M. Zalesnik.
KS Levi breg
Novoletna obdaritev otrok
V krajevni skupnosti Center levi breg v teh dneh ie pripravljajo sezname otrok rojenih leta 1977, 1978, 1979 in 1980 za novoletno obdaritev.
Pri tem imajo zelo veliko težav, saj je bilo v tej krajevni skupnosti v zadnjem letu zelo veliko preseljevanj, zato seznam, ki so ga pripravili ni popoln. Prav zaradi tega prosijo vse starte, ki so se v zadnjem letu preselili v to krajevno skupnost in imajo otroke stare od treh do sedem let, da sporočijo to na sedež krajevne skupnosti (Foitova 2 vsak dan od 8. do 12. ure, oh sredah pa Uldi popoldne od 15. do 19. ure ali po telefonu 851 — 143) Sezname je mogoče dopolniti do 23. noveiiiBra.
Obenem obveščajo starše otrok, ki morda kljub vsemu ne bodo dobili vabila dedka Mraza, da se vseeno udeležijo svečanosti. Tam bodo namreč tudi predstavniki krajevne skupnosti, ki bodo poskrbeli, da bodo tudi ti otroci obdarjeni.
Prvi smučarski sejem
Smučarski klub Velenje prireja smučarski sejem. Otvoritev bo jutri, 18. novembra, ob 15. uri. Sejem bo odprt še 19. in 20. novembra, ves dan, od 9. do 19. ure. Na sejmu bodo prodajali rabljeno in novo športno opremo. Vstopnina pa bo 30 dinarjev.
Disco bar
DISCO BAR RDEČA VRTNICA, organizira vodeni tečaj Aerobike. Tečaj bo vsako sredo od 19.30 do 22. ure. Prijave sprejema recepcija hotela Paka. Tečajnina znaša 800,00 din. VLJUDNO VABUENII
TITOVO VELENJE
Srečanje zbiralcev značk, znamk in starega denarja
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja bo priredil v nedeljo, 20. novembra, tretje tradicionalno srečanje. To bo v prostorih Društva upokojencev (za zdravstvenim domom). Pričelo se bo ob 8.30, trajalo pa do 13. ure.