Informacija o ekonomskem položaju v delovni organizaciji Žito glasnik glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana številka 2 julij 1988 Razveseljiva novica Junijski osebni dohodek višji Delavski svet delovne organizacije Žito je na Predlog kolegija direktorjev na svoji seji v Petek, 1. julija, sprejel novo vrednost osnov-ne9a indeksnega razmerja. Na osnovi ocene o gospodarjenju za obdobje Januar—junij letos in možnosti, ki nam jo daje zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke, je delavski svet sprejel sklep, da se s 1. juni-jem poveča bruto vrednost osnovnega indeksnega razmerja za 17 odstotkov, tako da 2r>aša bruto 328.300 dinarjev. yr°če poletje -tudi po zaslugi cen! naokoli. Prišlo je poletje in z njim čas dopustov, mof- ' P°divjanih cen, ki nas spremljajo že lep čas, je ^ .komajda še dosegljivo. Zato v začetku julija plaže čuj0 •leravno nabito polne. To kaže tudi pogled na pri- Nujen je resen pristop k delu Na podlagi dosedanjih rezultatov in gibanj ugotavljamo, da v Žitu ne dosegamo plansko dogovorjenega deleža akumulacije v dohodku, ampak se njegov delež znižuje. Tudi delež za reprodukcijo v ustvarjenem dohodku v zadnjem časovnem obdobju pada. To slabi materialno osnovo naših dejavnosti in seveda prinaša, dolgoročno gledano, pomembne negativne posledice. Našteti trendi ali težnje so pričeli delovati že ob koncu preteklega leta, ko so bili sprejeti intervencijski ukrepi s področja cen. Vendar smo takrat še dosegali razmeroma dobre poslovne rezultate, ker je bil njihov vpliv, zaradi kratkega časovnega obdobja delovanja razmeroma majhen. Posledice negativnih trendov usodne... V prvem četrtletju so negativen trend na strani vhodnih cen, večji del obdobja zamrznjene cene končnih proizvodov ter nestimulativen tečaj dinarja usodno vplivali na poslovni rezultat. Tozd Imperial je to obdobje celo sklenil z izgubo 341,6 milijona dinarjev, tozd Šumi pa ni ustvaril poslovnega sklada. Nesorazmeren cenovni udar ni prizanesel niti pekarstvu, ker so temeljne organizacije poslovale na meji uspešnosti. Za to podskupino dejavnosti je značilen tudi trend padanja proizvedenih in prodanih količin, kar pomeni slabše izkorišča- nje delovnega časa, kapacitet in nižjo produktivnost. Poseben problem predstavlja tozd Maloprodaja, ki s svojo slabotno ekonomsko osnovo, z visokimi stroški in nizkim prometom po prodajni enoti že dalj časa išče način, kako poslovati vsaj za silo uspešno. V tem obdobju je, gledano skozi prizmo poslovnega uspeha, poslovalo uspešno le mlinarstvo. Ob določanju strategije za gibanje osebnih dohodkov in ob tem postavljenih ocen, da negativni trendi niso izgubili svoje intenzivnosti, smo izdelali obračune poslovnega uspeha za obdobje letošnjih petih mesecev in oceno do konca prvega polletja. Rezultati obračuna kažejo, da je bila bojazen za konditorstvo upravičena, vendar z dosledno uresničitvijo sanacijskih programov, z intenzivno izterjavo neporavnanih terjatev ter z uveljavitvijo novih cen na tem področju ne bi smeli ob polletju ustvariti kakšne pomembnejše izgube. Kakšna politika osebnih dohodkov? Zaradi posledic, ki jih izguba povzroči na osebnih dohodkih (zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela), se moramo odločno zavzemati za pokrivanje izgub še pred njihovim izkazovanjem iz tistih dejavnosti, ki jim trenutne gospodarske razmere še omogočajo pozitivno poslovanje. Na teh predpostavkah je zgrajena tudi politika o izplačevanju osebnih dohodkov za letošnje prvo polletje. Ob navedenih ugotovitvah pa se moramo zavedati tudi vseh sedanjih in prihajajočih momentov tržnega in finančnega ^volili smo nove delegate za samoupravne organe Vid Papež predsednik delavskega sveta Žita Na 2driV°litvah’ ki so bile v temeljnih organizacijah dele ~*ne9.a dela 25- maia letos smo izvolili nove de|a.,„./’ uv,uu “■‘»‘“H0" --------------- J&ra -ern svetu, v notranji arbitraži in v samo-, nfVni delavski kontroli delovne organizacije Žito s ednjem dveletnem mandatnem obdobju. 'Sete, ki bodo zastopali interese sodelavcev v srno Posarr|ezne organe de|egateVOlili naslednje Vovk iz tozda Blagovni promet, Marija Narandja in Barbara Uršič iz tozda Šumi, Niko Capuder in Edvard Kunej iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo, Janez Šmajc in Filip Špik iz tozda Pekarna Kranj, Jožo Galič in Marija Košir iz tozda Triglav-Gorenj-ka, Stevo Radakovič in Zdravko Šavli iz tozda Pekarna Dolenjska, Kristina Blatnik-Fuks in Vid Papež iz tozda Pekarna Krško, Tatjana Ivanjšek in Stanko Mavsar iz tozda Imperial, Janez Buček in Franc Gabrovšek iz tozda Pekarna Vrhnika, Majda Pugelj in Milena Tomše iz tozda Maloprodaja, ter Biserka Davidovič in Judita Usenik iz DSSS. Na prvi seji delavskega sveta delovne organizacije Žito, ki je bila v sredo, 15. junija, je bil za predsednika delavskega sveta izvoljen Vid Papež iz tozda Pekarna Krško, njegov namestnik pa je Niko Capuder iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo. Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije Žito Samoupravno delavsko kontrolo sestavljajo: Avgust Pavlič iz tozda Mlini, Ines Stanjek iz tozda Blagovni promet, Bojana Čik iz tozda Šumi, Rudi Turk iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo, Vilko Zupanc iz tozda Pekarna Kranj, Milan Sušnik iz tozd Triglav-Gorenjka, Zdenko Fric iz tozda Pekarna Dolenjska, Miran Hodnik iz tozda Pekarna Krško, Vesna Kunej iz tozda Imperial, Andrej Košir iz tozda Pekarna Vrhnika, Angelca Sušnik iz tozda Maloprodaja, in Vera Kreculj iz DSSS. Notranja arbitraža delovne organizacije Žito Notranjo arbitražo sestavljajo: Gregor Breznik iz tozda Mlini, Nada Oblak iz tozda Blagovni promet, Peter Dujmovič iz tozda Šumi, Janez Tome iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo, Milan Markelj iz tozda Pekarna Kranj, Nadaljevanje na 2. strani značaja. Problem količinskega plasmaja, ki ga zaenkrat občutimo le v mlinarstvu, pekarstvu in testeninarstvu, se bo zaradi splošnih razmer po pričakovanju razširil tudi na konditorstvo. Povečala se bo povprečna prodajna razdalja, slabšali se bodo že sicer slabi prodajni pogoji (večje bonitete in slabši plačilni pogoji), povečal pa se bo tudi poslovni rizik. V obdobju tega leta smo imeli na ravni delovne organizacije razmeroma ugodno finančno situacijo. Tako smo imeli povprečno po 6,5 milijard dinarjev sredstev plasiranih v organizacijah zunaj Žita po višjih obrestnih merah, kot jih je v tem obdobju uporabljala banka. Vzrok za to ugodno situacijo je poleg značilnosti posamezne dejavnosti tudi v tem, da še niso angažirana ali uporabljena sredstva za nekatere večje investicije. Po dejavnostih pa je stanje zelo različno. Posebno kritično je v konditorstvu, kjer so se krediti za vzdrževanje sprotne likvidnosti v zadnjem trimesečju glede na prejšnje trimesečje celo podvojili. Vzrok za povečano zadolževanje konditorstva so slabi plačilni pogoji v prodaji in nabavi ter v intenzivni rasti cen za surovine. Zaloge pri tem nimajo pomembnejšega vpliva, če jih ocenjujemo količinsko. Kako ravnati v naslednjih mesecih? Za omilitev obstoječih in pričakovanih negativnih tendenc ali teženj je poleg sprotnega iskanja najboljših variant ali različic v okviru vseh poslovnih funkcij pomembno predvsem: • doseči visoko stopnjo enotnosti v medsebojnih odnosih; e dosledno iskati tiste rešitve, ki v okviru delovne organizacije dajejo najboljše skupne učinke; • doseči usklajen tržni pristop (distribucija, nabava in tako dalje); • racionalizirati tako imenovane režijske funkcije po temeljnih organizacijah; • racionalizirati in reorganizirati področja, ki so skupnega pomena; • vezati nagrajevanje neposredno na rezultate dela. Poslovodstvo delovne organizacije želi, da se s to informacijo - dopolnjeno s specifičnostjo posameznih delovnih okolij - seznanijo vsi delavci Žita. Resnost položaja naj bo istočasno tudi motiv za resen pristop k delu. Rudi Kajtner Vid Papež predsednik delavskega sveta Žita Nadaljevanje s 1. strani Nada Lužovec iz tozda Triglav-Gorenjka, Branko Staniša iz tozda Pekarna Dolenjska, Albina Kos iz tozda Pekarna Krško, Danica Lah iz tozda Impe-rial, Franc Nagode iz tozda Pekarna Vrhnika, Jožica Ravbar iz tozda Maloprodaja, in Mira Nastran iz DSSS. Martina Medvešek iz tozda Mlini, Milica Pečnik iz tozda Blagovni promet, Marta Vidmar iz tozda Šumi, Niko Capuder iz tozda Pekarstvo in testeninar-stvo, Bojana Pajnič iz tozda Pekarna Kranj, Ivanka Berčič iz tozda Tri-glav-Gorenjka, Pepca Jugovič iz tozda Pekarna Dolenjska, Alojz Tomažin iz tozda Pekarna Krško, Bernarda Selič iz tozda Imperial, Silvo Jazbar iz tozda Pekarna Vrhnika, Marjeta Lozej iz tozda Maloprodaja, in Cveto Plestenjak iz DSSS. Delavski svet v minulih dveh letih Konstitutivna seja delavskega sveta DO Žito novega mandata Delavski sveti temeljnih organizacij so imenovali člane izvršnega odbora delavskega sveta delovne organizacije, komisije za osebne dohodke delovne organizacije in Komisije za družbeni standard delovne organizacije Žito. Izvršni odbor delavskega sveta delovne organizacije Izvršni odbor delavskega sveta sestavljajo: Dore Grad iz tozda Mlini, Drago Vidic iz tozda Blagovni promet, Helena Fileš iz tozda Šumi, Jože Šolar iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo, lljana Podjed iz tozda Pekarna Kranj, Ignac Blaznik iz tozda Triglav—Gorenjka, Branko Staniša iz tozda Pekarna Dolenjska, Anica Vimpolšek iz tozda Pekarna Krško, Bogo Novak iz tozda Imperial, Benjamin Blaško iz tozda Pekarna Vrhnika, Marko Svetina iz DSSS, in Nedeljko Kisin iz tozda Maloprodaja. Komisija za osebne dohodke delovne organizacije Žito Komisijo za osebne dohodke sestavljajo: Gregor Breznik iz tozda Mlini, Majda Robežnik iz tozda Blagovni promet, Darka Kariž-Zupan iz tozda Šumi, Zenon Marn iz tozda Pekarstvo in testeninarstvo, Peter Govc iz tozda Pekarna Kranj, Gabi Kocjančič iz tozda Triglav-Gorenjka, Zdravko Šavli iz tozda Pekarna Dolenjska, Martin Lindič iz tozda Pekarna Krško, Hilda Račič iz tozda Imperial, Vasja Truden iz tozda Pekarna Vrhnika, Nedeljko Kisin iz tozda Maloprodaja, in Jožica Zalaznik iz DSSS. Komisija za družbeni standard delovne organizacije Žito Komisijo za družbeni standard pa sestavljajo: Delegati z izoblikovanimi stališči svoje baze Na konstitutivni seji novega delavskega sveta delovne organizacije Žito, ki je bila v sredo, 15. junija, je dotedanji predsednik delavskega sveta Janez Ferjan poročal o delu delavskega sveta v minulih dveh letih. Njegovo poročilo objavljamo! Delavski svet delovne organizacije Žito je v mandatnem obdobju 1986-1988 zasedal na 18 rednih in 4 izrednih sejah ter na eni razširjeni seji z družbenopolitičnimi organizacijami, sklepal pa je še na devetih telefonskih sejah. Delo delavskega sveta je potekalo po poslovniku o delu delavskega sveta delovne organizacije. Strokovna služba je pravočasno pošiljala delegatom vabila in gradiva za seje delavskega sveta, tako da je delo potekalo nemoteno. Seje so bile vedno sklepčne. Poleg delegatov so se sej redno udeleževali delavci poslovodstva delovne organizacije, predsednik sindikalne konference Žita in predsednik akcijske konference komunistov Žita. Delegati delavskega sveta so na seje prihajali z izoblikovanimi stališči svojih delovnih okolij, tvorno so sodelovali v razpravi in pripomogli k sprejetju posameznih sklepov delavskega sveta. Pestra tematika na sejah e pripojitev Delovne organizacije Bistrica Domžale k TOZD Pekarstvo in testeninarstvo; • ukinitev tozda Tehnični obrati in pripojitev k tozdu Pekarstvo in testeninarstvo; . • sprejem tipičnih del in nalog v delovni organizaciji; • sprejem poslovnika o delu delavskega sveta; • nakup počitniških objektov v naselju Barba-riga; • usklajevanje in potrditev vsakoletnih cen za storitve v počitniških objektih Žita; • sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o osebnih prejemkih delavcev, ki štejejo med poslovne stroške; e ocena o uresničevanju plana delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1986-1990 in plana za leto 1987 ter izhodišč za leto 1988; • sprejem samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti. Posebna aktivnost je bila namenjena politiki osebnih dohodkov, saj smo skoraj na vsaki seji razpravljali o možnostih in ukrepih za povečanje osebnih dohodkov ter spremljali politiko osebnih dohodkov v naši branži in v gospodarstvu SR Slovenije. Poleg naštetega je delavski svet redno obravnaval pogoje za gospodarjenje v zaostrenih gospodarskih razmerah, ukrepe za boljši izkoristek delovnega časa in analiziral odsotnosti delavcev zaradi bolniškega staleža. sta. Na večino takih vprašanj so bili dani odgovori takoj, zahtevnejša vprašanja pa se je preučilo in na naslednjih sejah delavskega sveta posredovalo delegatom pisne odgovo- novoizvoljeni delavski svet razpravljal. To so: re. Tudi sprotni odgovori na delegatska vprašanja Sodelovanje s poslovodnimi delavci, z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi službami je bilo dobro, predlogi sklepov pa so bili strokovno pripravljeni. Zato bi želel, da v bodoče delavski svet nudi vso podporo vodstvu delovne organizacije, da v teh težkih pogojih za uspešno gospodarjenje vodi naš kolektiv tako uspešno, kot ga je vodilo do sedaj. • slabi odnosi med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb; • nespoštovanje dogovora o nakupu mok; • uresničevanje ukrepov, sprejetih na 18. redni seji delavskega sveta delovne organizacije; • razvoj delovne organizacije Žito kot celote. Tudi delegatska vprašanja na sejah so bila pogo- V poročilu pa moram opozoriti še na določene zadeve, o katerih naj bi Na koncu poročila se jf Janez Ferjan zahvalil dosedanjim delegator0, vodstvu delovne organj' zacije in družbenopoli' tičnim organizacijam za udeležbo na sejah in z0 konstruktivne razprave, novim delegatom pa je zaželel uspešno delo i0 dobro gospodarjenje v naslednjem mandatne01 obdobju. Ob 30-letnici Žita Obisk zahodnonemškega partnerja V okviru slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve Živilskega kombinata Žito je bil na tridnevnem obisku pri nas od 12. do 14. maja naš stalni zunanji partner VValter Hitschler s skupino svojih najožjih sodelavcev. Gostje so si med obiskom ogledali tudi proizvodnjo v »sladkih« temeljnih organizacijah - v Imperialu, Šumiju in Triglavu-Gorenjki in se z njihovimi predstavniki ter z vodstvom delovne organizacije pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Naša delovna organizacija že 16 let uspešno sodeluje s firmo Hitschler International. „, , e analiziranje rezultatov poslovanja delovne organizacije po periodičnih in letnih obračunih; • sprejem srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990 in plana delovne organizacije za leto 1987; e sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov na ravni delovne organizacije; • sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; Ob trideseti obletnici Žita nam je naš poslovni partner podaril umetniško delo Spremembe v sedanji gospodarski in zunanjetrgovinski politiki Prve lastovke za obete na boljše Dolgo pričakovani ukrepi, ki naj bi liberalizirali ali sprostili poslovanje v notranjem gospodarstvu in zunanjetrgovinski menjavi, so končno Pred nami. Slonijo na treh predpostavkah in sicer na sprostitvi cen, liberalizaciji uvoza in na Prostem deviznem tržišču, ki je bilo doslej pmejeno z zakonskim členom, ki je določal prioriteto ali prednostni red plačil v tujino. Sprostitev cen naj bi v prvi fazi pomenila povečanje cen, v drugi fazi, po preteku nekaj mesecev, naj bi pomenila njihovo postopno zniževanje v odvisnosti od delovanja trga. Ob tem naj bi prihajalo do postopnega zmanjševanja dinarskih sredstev, ki naj bi vplivala na znižanje uvoza in povečanje izvoza. Manjša možnost za prodajo na domačem tržišču naj bi namreč prisilila proizva- jalce v večji izvoz, čeprav pod trenutno stroškovno ceno in s tem retrogardno ali povratno, v reproveri-gah od finalista nazaj do bazične proizvodnje na znižanje domačih cen. Koliko bo to uresničljivo, je v tem trenutku še nepredvidljivo. Liberalizacija uvoza, sedanja stopnja 46 % liberalnih uvoznih režimov, naj bi se v naslednjih treh mesecih zvišala še za 10 odstotnih točk, pa Informacijski sistem v zunanjetrgovinskem poslovanju B B B naj bi vplivala na boljšo oskrbo z repromateriali iz uvoza. Na izboljšanje izvozne ponudbe naj bi vplival tudi liberalnejši uvoz opreme. Omejitev sprotnih plačil na 100.000 ZDA dolarjev za uvoz opreme v vsakem tozdu v tekočem letu naj bi v najkrajšem času odpravili. Kot spodbudo za večji uvoz opreme s takojšnjim plačilom se predvideva tudi znižanje carinskih stopenj za Tudi o tem bi veljalo še razmišljati! Informacija — sporočilo, vest, podatek o tem ali takšni stiki tudi povod za °nem iz dneva v dan dobiva večjo vrednost. Komu- nesporazume, za slabša-nikacijski sistemi nas zasipajo z najrazličnejšimi nje že doseženega, informacijami od vsepovsod in o vsem mogočem. Komuniciranje mora biti ^formacije so lokalne, specifične, strokovne, šir- torej pazljivo in mora sega lokalnega pomena, državne, kontinentalne in zasledovati poslovni inte-svetovne. Specifične informacije se prepletajo iz res, ne le izražati trenutno ožjega v širši prostor. Tako tudi poslovne informa- razpoloženje posamezni-cVe> ki se pretakajo znotraj poslovne enote na višji ka, ki oddaja ali pa spre-niv° ali raven in obratno, segajo tudi prek meje in jema informacije. da?aj- Te informacije se izmenjujejo tako po uvo- 2n,h zadevah kot po izvoznih. V ta namen naj bi veljal določen red v poslovanju, bseg poslovanja s tujino vzdrževanje stalnih stikov, ki zagotavlja celovitost ekako določa obseg ki lahko vodijo v prijatelj- danih in prejetih informacij 0rnuniciranja. Le občasni sko sodelovanje, če so ti za čim popolnejšo uresni-R°^i s tujimi partnerji stiki pristni, iskreni in čitev poslovnega interesa 0|očajo le časovno orne- odražajo mogočo stopnjo delovne organizacije. V1®, kontaktiranje, stalni pripravljenosti na dobro Nered v komuniciranju, ko p s'' s tujci pa terjajo sodelovanje. Lahko pa so se s posamezno informa- cijo zasleduje le konkreten droben interes, odvo-jen od celovitega poslovnega cilja, vodi v težave, ki bi se jim bilo mogoče sicer izogniti, če bi oddano sporočilo predhodno ovrednotili. Zlasti škodljiv je pojav, če nekdo vpeljuje monopol nad odločanjem in s svojimi odločitvami zasleduje zgolj osebni interes uveljavljanja, ne priznava pa celovitosti komuniciranja in obstoječih pravil poslovanja, ki so ali določena z zakonitimi predpisi (obveznosti razpisa v Uradnem listu pred odločitvijo Novost iz tozda Mlini 20 %. To pa naj ne bi veljalo za uvoz opreme na kredit, ki bo prav tako mogoč v okviru raznih tujih aranžmanov. Zaželen pa bo tudi uvoz v lea-singu; zlasti v primerih, ko koristnik ne bo imel zadosti dinarskih posojil. Devizno tržišče, kot razmerje med prilivom in odlivom tujih valut, se je v začetnem obdobju v mesecu juniju pokazalo veliko ugodnejše od pričakovanj. Narodna banka Jugoslavije je računala, da bo morala z neprimerno večjimi sredstvi intervenirati na tržišču, kot pa je bila dejanska potreba. Zgodilo se je nasprot- o izboru dobavitelja) ali pa so določene funkcije porazdeljene s samoupravnimi akti, ki določajo pristojnosti posameznih služb. Torej je funkcija komuniciranja lahko porazdeljena na posamezne faze, na posamezna področja ali stopnje, ki vodijo do končne odločitve, h kateri prispevajo delež strokovne službe. Ignoranca posameznih služb v takšnem komuniciranju predstavlja sistem dela, ki še ni uzakonjen. Pred tem pa bi bilo primerno, če bi se Crispy se je dobro uveljavil J-J-tošnja proizvodna KSv tozdu Mlini je SDv 2 imenom Cii Py- S prvim odzivom Potrošnikov temeljni so \ >ei organizacij 0 p.r° enote dr* in o prodaj ha l" izde,ka smo st Miru11*0 pogovorili 2 VtJi°m Hrovatom e -° delovne kstrudiranje. %ol!ainihP° razr sPomS h pnpri to^niaendvarl! enoti ekstrudiranje. Za kakšen tehnološki proces pravzaprav gre?« Mirko Hrovat: »Ekstrudiranje je tehnološki proces, pri katerem surovine v obliki mok ali zdrobov pod vplivom povišane temperature in pritiska prevzamejo amorfno strukturo. Škrob preide v kvarterno in terciarno strukturo, kar povzroča skupaj z denatu-racijo beljakovin plastifici-ran in strukturno spremenjen proizvod. Moke oziroma zdrobi preidejo v razmeroma kratkem času (tri do štiri sekunde) iz surovega v plastično, viskozno stanje. Masa je v reakcijskem polžu segreta na 130 stopinj Celzija in pod pritiskom 120 do 250 barov, zaradi česar se voda v viskozni masi pregreje in ko preide ta masa skozi ekstrudorjevo šobo, voda zaradi pregretosti eksplozivno zavre. Surovina dobi prhko strukturo, škrob se iz neprebavlji- vega stanja spremeni v prebavljivo stanje. Izdelek z rotirajočimi noži narežemo na zaželeno velikost, nato pa ga v sušilniku še osušimo na tri do štiri odstotno vlago.« Glasnik: »Na tržišče ste dali tri proizvode blagovne znamke Crispy. Kakšna je razlika med njimi in zakaj takšno ime?« Mirko Hrovat: »Beseda Crispy je angleškega izvo- ra, pomeni pa hrustljavo. Za tujko smo se odločili iz komercialnih razlogov. Za začetek smo dali na trg tri vrste izdelkov Crispy, vse tri pa spadajo v družino žit za zajtrk.« Glasnik: »Komu, katerim potrošnikom je namenjen vaš proizvod?« Mirko Hrovat: »Naši proizvodi so namenjeni skoraj vsem vrstam potrošnikov. Izkušnje s trga pravi- Stroji za proizvodnjo Crispyja *=**] no; odkupila je večjo vsoto, kot jo je prodala. Ta ugoden rezultat je pripisati tudi predhodnemu zadrževanju prilivov v tujini zaradi pričakovane devalvacije, toda tudi s tem se je že v naprej računalo. Druga lastovka za ugodne obete je podatek, da je bil v maju prvič po dolgem času izvoz na konvertibilno območje večji od uvoza, kar naj bi nekako kazalo na trend pri nadaljnjem poslovanju. B. V. vendarle nekoliko bolj spoštovalo obstoječa zakonita in samoupravna določila pri sprejemanju najpomembnejših informacij za tujino, ker bi tako lahko izboljšali posredovanje poslovnega cilja, čemur je tovrstno komuniciranje namenjeno. Sistem komuniciranja znotraj določenega okolja naj bi omogočil oblikovanje informacije, ki bi izražala usklajeno odločitev tega okolja pred izhodom informacije v tujino. O tem bi veljalo še razmišljati! B. V. jo, da je Crispy s kakavom zanimiv predvsem za otroke, medtem ko je Cri-spy z otrobi zanimiv za srednjo in starejšo generacijo potrošnikov. Crispy s pšenično klico pa je zanimiv tako za starejšo kot za mlajšo generacijo potrošnikov.« Glasnik: »Kakšni so prvi odzivi kupcev?« Mirko Hrovat: »Prvi odzivi kupcev so zelo dobri, saj delamo takore-koč brez zalog.« Glasnik: »Koliko je zaposlenih v delovni enoti ekstrudiranje in kaj, poleg Cri-spyja, še proizvajate?« Mirko Hrovat: »V naši delovni enoti je zaposlenih dvajset ljudi, od tega jih šest dela v proizvodnji Šport muslija in Pizze.« Glasnik: »Kaj pa razvoj? Ali že razmišljate o morebitni razširitvi ponudbe, o novih okusih oziroma celo o novih proizvodih?« Mirko Hrovat: »S kombinacijo različnih surovin lahko proizvedemo veliko različnih proizvodov, kar pomeni, da bomo tudi v prihodnje s pomočjo razvojnega sektorja razvijali nove izdelke, ki bodo zanimivi za trg Poletje — čas dopustov avtobusom ali po železnici. Novost v Žitovi ponudbi: Barbariga Spet je prišlo poletje, letni čas, ki ga vsi težko pričakujemo. Pa vendar prinaša iz leta v leto beseda dopust s seboj vedno bolj grenak priokus zaradi vse višjih cen... Denar — sveta vladar Morda se pri nas celo premalo zavedamo, da dopust ni le čas brezdelja, poležavanja na plaži oziroma počitka v senci ob vrčku piva ali druge osvežilne pijače. V svetu razumejo dopust kot čas, ki ga ljudje aktivno preživljajo z namenom, da si obnovijo od dela izčrpane organizme, da si naberejo novih moči za nadaljnje učinkovito delo. Temu namenu so prilagojeni aranžmaji ali ponudbe turističnih agencij, pa tudi nekatere firme organizirajo tovrsten dopust za svoje delavce. Takšna miselnost se v naših razmerah le počasi uveljavlja, največja ovira pa je spet — DENAR. O tem, da dopust predstavlja obnovitev delovne zmožnosti zaposlenih in ne neke vrste razvado, se v sindikatu že precej dolgo govori. Toda, kaj ko pa so zakonska določila spremenjena tako, da je vsakršno poceni sindikalno letovanje praktično vnaprej izključeno, ker bi na ta račun neposredno trpeli osebni dohodki vseh zaposlenih. Prav zaradi tega so tudi cene v Žitovih počitniških objektih blizu ekonomskim in s tem bistveno višje v primerjavi z minulim letom. Zanimanje za letovanje Ob razpisu za letovanje v Žitovih počitniških objektih in prikolicah je bilo letos izjemno zanimanje med zaposlenimi. Število prijav je bilo tako veliko, da je bila spet potrebna skrbna selekcija, ker za vse ni bilo dovolj prostora. Nova specialiteta je »rojena«... Testenine lasagne V juniju pa se je kar lepo število že prijavljenih delavcev odjavilo. Zakaj? Predvsem zaradi (pre)-težkega finančnega bremena, redkeje tudi na račun slabega vremena -prijavljeni v predsezoni. Takšne odpovedi »tik pred zdajci« so povzročile strokovni službi precej preglavic, saj je težko najti drugega interesenta, ki bi bil pripravljen tako rekoč čez noč (na hitro) oditi na morje. V Barbarigi letos prvič Novost v letošnji Žitovi ponudbi letovanj so apartmaji v novem turističnem naselju Barbariga-Man-driol, v katerih lahko v eni izmeni letuje med 25 in 30 oseb. Apartmaji so očitno za letovanje zelo privlačni, saj je bilo prijav že prvo sezono več kot prostih mest. S to novo pridobitvijo pa se letovalne zmogljivosti Žita niso bistveno povečale, saj smo hkrati zmanjšali število (pre)dra-gih postelj, najetih pri zasebnikih v Dramlju pri Crikvenici. Naselje Barbariga-Man-driol je oddaljeno od Ljubljane 195 kilometrov in leži 18 kilometrov severno od Pule. Najboljšo cestno povezavo predstavlja regionalna cesta Koper -Buzet - Poreč - Vodnjan in skozi Peroj v Barbarigo. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoza, je omogočeno potovanje do Pule z Hkrati z bivalnimi objekti gradijo (naselje se namreč še širi) tudi vse potrebne spremljevalne objekte, odprta pa tudi trgovina. Veliko prostora je namenjenega rekreaciji, v naselju in okoli njega pa ne manjka bujne vegetacije. Vsaka enota ima tudi svoj vrt. Zanimiv je tudi podatek, da traja sezona v Barbarigi praktično od 1. maja do konca septembra ter da so ugodne klimatske razmere primerne tudi za zdravstveno okrevanje delavcev. Plaža v Barbarigi je zaenkrat od vsega najslabše urejena, vendar zatrjujejo, da bo kmalu drugače. Predvidena je ureditev z vsem potrebnim standardom, gradnja marine in izposojevalnica čolnov ter športnih rekvizitov. Razvojni program tovarne testenin Pekatete je v zadnjih nekaj letih krenil iz smeri proizvodnje klasičnih testenin v smer specialnih — po sestavi in obliki. Posledica take usmeritve je bilo ponovno rojstvo proizvodnje raviol (mesnih in sirovih) in v zadnjem času tudi proizvodnja testenine lasagne. Lasagne (izgovori: lazanje!) je testenina v obliki ploščice, velikosti približno 165 x 75 x 1 milimeter in je izdelana po posebnem tehnološkem postopku z dveletnim rokom trajanja. Način uporabe tovrstne testenine je najrazličnejši. Lahko jih pripravimo kot običajno testenino ali kot specialiteto, imenovano lasagne. Način priprave: 250 gramov testenin lasagne skuhamo, prelijemo z bešamelom in nadevamo ter damo takoj v pečico. Pri nadevih lahko poljubno uporabljamo svojo fantazijo, saj je možna uporaba najrazličnejših sestavin za nadeve. Za pripravo klasične jedi lasagne je recept na hrbtni strani zavitka teh testenin, tokrat pa vam predstavljamo recept za poletne lasagne. Potrebujemo: 400 gramov testenin lasagne, tri jajčevce, šest srednjih bučk, en kilogram olupljenega paradižnika, dva stroka česna, peteršilj, baziliko, nariban sir, bešamel, olje, 30 gramov masla, 30 gramov moke, pol litra mleka, sol, poper. Jajčevce in bučke operemo in narežemo na podolžne rezine. Jajčevce položimo na desko, ki jo nagnemo nad korito ter pustimo eno uro, da se izcedi tekočina. Nato jajčevce in bučke ocvremo v vrelem olju. V kozici segrejemo štiri žlice olja in strta stroka česna. Ko česen zarumeni, ga odstranimo, na olje pa damo pretolčen ali sesekljan paradižnik. Nato solimo, popopramo in odišavimo s sesekljanim peteršiljem in baziliko. Dušimo pol ure. Pripravimo bešamel in medtem skuhamo lasagne. Nepregorno posodo namažemo z maslom, na dno damo plast lasagne in nanje ocvrte jajčevce. Prelijemo z nekaj žlicami paradižnikove omake, spet položimo lasagne, jih pokrijemo z bučkami in z nekaj žlicami paradižnikove omake. Tako nalagamo, dokler imamo surovine. Na vrhu damo beša-melovo omako, naribani sir in kosme masla. Pečemo pol ure pri temperaturi 200 stopinj Celzija. Dober tek! Pogled na bungalove in vrtove pred njimi v Barbarigi Naselje v Barbarigi pri Puli že dobiva svoje oblike... Quo vadiš — Musli rezine v Žitu? Odpreti, ugrizniti, uživati Prehranjevanje je postalo drugačno. Enostavno in navadam potrošniške dru- Kratka zgodovina hitro, zdravo in slastno. Za majhen apetit ali (če že žbe, ki je ločena od tradi- razvoja Musli rezin mora biti) nenadno lakoto. V krčmi ali v podzemelj- cije. Musli rezina je: ski železnici, v šoli ali v parku, doma ali v pisarni, . ,r.n . Prve Musli rezine so bile na pikniku ali pri športu. Za vsak okus in vsako pri- *. vlsokovrean°, zdravo razvjte oko(| |eta 1975 v ložnost. Za otroke, mladoletnike in najstnike. Za ZIVI °’ . ZDA kot enostavni pekar- Vuppije, direktorje in starejše. Malo sladko »zape- • idealen vmesni prigrizek skj jZCje|kj za obogatitev Ijevanje« je tu! Odpreti, ugrizniti, uživati! Malo in Prek celega dne, zajtrka. Polagoma so se priročno, z dobrim okusom in zdravo. Uživati z • prava alternativa za spremenili v Snack rezine, dobro vestjo. Križem kražem prek globusa, od ZDA »sladke kalorijske bom- ki predstavljajo prehram-do Nove Zelandije, od Azije do Evrope. Le eno be«, in beno alternativo številnim desetletje je staro in kljub temu tako velikega, različnih okusov za vsa- poznanim sladkim rezi-Pomena: Miisli rezine v Evropi, Granola-bars v ZDA. kogar. nam. Musli rezine zadovo- Star izdelek z novim obrazom. Le kdor je v tem, ljujejo sladkosnednost in lahko v njemu vidi mnogo. V vsakem primeru Naraščajoče številke pro- se zelo približujejo ide-moramo povedati veliko o kratki zgodovini. Kratka daje pričajo, da je te pro- alom zdrave prehrane, zgodovina o razvoju Musli rezin — tukaj je: Miisli rezine produkt našega časa stopenj rasti prodaje. V dinamično naraščajočem trgu s cerealijami imajo Sprehodimo se! Ceres, rimska boginja različne mešanice in Poljskih sadežev in rasti, oblike Musli izdelkov naj-Je bila botra za pojem višje stopnje rasti. Na »Cerealien«, kar je osnovi spreminjajoče se Postala strokovna beseda zavesti o prehranjevanju izvode sprejel praktično Osnovni recept Miisli ves svet. rezine je sestavljen iz treh Musli rezina v svetu v Rovarjih. S tem pojmom pazi danes potrošnik bolj , * o c ndqtntka v označujemo izdelke, ki so kot kdajkoli prej na hran- ZDA lem 1986 o^se ie Dokaži Popravljeni za na mizo, ki Ijive in balastne snovi. Kot za mnoge druge arti- . 7an«Sanek 7» m 7 s° lahko samostojni ali pa Izreden pomen imajo na kle so tudi za Musli rezine odstQtka Se jih uživa s tekočinami tem področju Miisli rezine, ZDA vzorno tržišče. Tam ' v glavnem z mlekom - ki jih v ZDA ali Veliki Brita- So se razvili prvi »Gra- v .. . . Rrann, Ponavadi za zajtrk. niji imenujejo »Granola« nola-bars«, ki so jih potro- J • P ž J I tj ali »Miisli Bar«, v Avstraliji šniki zelo hitro sprejeli in račun tradicionalnih Prv' poskusi z izdelki na in Novi Zelandiji pa so So v najkrajšem času konditorskih nroizvaial-osnovi žit so bili narejeni poznane pod oznako postali čvrst sestavni del * Konkurenca ie velika Pred približno sto leti. »zdrava palčka« (Health celotnega trga s prigrizki ^ t dj k|asična k0nditor- (snacki). Vsekakor pa je ind striia reklamira » USE Opravili so jih člani ameri- bar). ?EŠ= =£? S IEEE Fl=l r|janski hrani. Z nadaljnjim žitaric in čokoladnih okusa so morali zato opti- . . . | tržišču le z razvojem prehranjevalnih dodatkov in so sedaj vrhu- mirati. Z razvojem druge . razmeiitviin s kondi- navad je nastal leta 1863 nec razvoja na področju generacije mehkih, soč- SmfrezlS. Prvi komercialni proizvod cerealij. Nedvomno je nejših in za ugriz čvrstih 2 znamko, mešanica za zanimivo, da si to rezin leta 1981 pašo bili ti Zajtrk, ki jo je pripravil za področje pobliže ogleda- problemi rešeni. V letu Evropa Uživanje J. C. Jackson, mo. Dvomestne procen- 1933 razvita s čokolado Sv°j granulirani izdelek je tualne stopnje rasti in oblita varianta se je kmalu Kot v ZDA je tudi v vodil-'menoval »Granula«. Sle- ogromna mednarodna po prihodu na tržišče po- nih industrijskih državah dile so druge raiskave, kot množica izdelkov sta vzpela na vrh prodajnih Evrope splošni val zavesti - na primer - iz raz- jasna kazalca naraščajo- številk in je pustila brez o zdravju odločilno vplival llčnih mok iz žitaric nare- čega zanimanja za ta besed tudi zadnje dvom- na obnašanje potrošni- ki »Granola« - keksi J. moderni prehrambeni arti- |jjVCe. Celotna prodaja kov. Prehranjevalne Kelloga kel. Granola-bars se je med navade so se spremenile: leti 1981 in 1984 skoraj pojavljajo se zahteve po Danes poznani Musli Med industrijskim razvo- podvojila in je dosegla majhnih, hitro pripravljene^ imajo praobliko v jem je direktno uživanje vrednost prodaje v letu nih vmesnih obrokih. Več kot 70 let starem žitaric kontinuirano pada- iggg že 359 milijonov Ustrezno temu se je raz- f6cePtu švicarskega pre- lo. Vedno manjši sprejem do|arjev. vila tudi potreba po zitari- arambeneoa raziskovalca beljakovin se je izravnaval cah, ki spadajo med redka Birchner-Benneria Nje- z večjo porabo mesa in Tako s0 sčasoma nastale živila, po katerih se je P0v »Birchner-Musli« ie mesnih izdelkov. V zad- rezine najrazličnejših povpraševanje v zadnjih b°ter, ki je dal ime za vse njem času pa doživljajo sestav m okusov. K |etih bistveno povečalo. :?N f f ki » SSS Žitarice in Miisli izdelki so sko niso nobeni® MulliH«" Je<< si Pridobivajo trend kov posušenih sadežev, trendni artikli, ker nudi Str°kovnjaki in ootrošniki zdrave prehrane, ne le za medu m/ah rjavega slad- geslo o zdravi prehrani razumoiJaK PotroSnikl jt k K korja so prišli visokokalo- priložnost potrošnikom, Hom d P°d *em ime- J • rični dodatki, kot so da uživajo nizkokalorično, nairazličnžšihmvrsatnžterlc Velika zavest o zdravju je Peneni sladkor, karamel polnovredno in izbrano " p0Sph£ vrst žitaric ih DOrabnikih ali tofe. S tem so se raz- naravno hrano. Največ je I^mSES, z posebno” InSsSih like med Granola-bars in povpraševanja po Musli iešniki nne X tk rOZ'n’ 5 Hržavah skorai neomeie- običajnimi rezinami zabri- proizvodih in Musli rezi-aii podobna lenim' S3fZ' na Ž!?adi vse večje kh- šale in »zdrava« podoba, Kah. Njihov razvoj je potečem dDrb r°' ,kl 50 v 9^v' I|xnn„ti do oroblematike ki s0 i° imele Granola- kal podobno kot v ZDA. Iz kom ;Pnpravljeni. z mle- ličnosti do p oblema Ke ^ Qd začetk3| je bNa trdeKrezine Se je razvila gurtom ali sokom, okolja pos^ SkupajJ s ogrožena. Proizvajalci, praktično nepregledna Odrasli or. ♦ ui veyMu katerih izdelkov se na paleta različnih izdelkov. ža to »zdravn 1 Pf e,k?f' B0,reb0 po Znniav|ia tudi osnovi svojih sestav ni oba tipa rezin - trdi in navdušmray°kaŠ0<< teŽk0 z,vjenja se p^avl a tud' mog|o štetlJk Musl, rezi- mehki - sta močno zastoja to za ntrnifp nHiišn^ih P° nrehrambenih nam, so izrabili svojo pana na trgu, pri čemer je > in priljubljena hrana izdelkih višje kakovosti, ki možnost in so ob poveča- največja privlačnost rast. e'T v,aJe ' nem povpraševanju po okusni in imajo Granola-bars plasirali tudi svoje izdelke. stopnjo prilagajanja. »Softi-rezin« predvsem v veliki raznolikosti tega izdelka. sad!L bo9'nja poljskih prav Zev m rasti, bi bila Musli izdelki in še posebej . „mQCtnih Dri t^h nrr. 9otovo prijetno pre- Musli rezine zelo ustre- Zaradi tega je dvomestnih Pri propagiranju teh pro- obm čxena nad »svojim« zajo tej porabnikovi stopnjah rasd na začetku izvodov poudarjajo pred- izdelkov, še zahtevi in hkra« ustrezajo 80-ih let znašala rast pro- vsem da so kor,stn, za ^bel zaradi zanimivih prehrambenim željam in daje Granola-bars v letu potrošnike. skupin in naslednjih sestavin: • trdni sestavni deli (mešanice cerealij, posušeni sadeži, lešniki), e vezne mase (glukozni sirup, sladkor, rastlinske trdne maščobe, lecitin), • aromatske snovi. Glede na variacijo tega deleža ločimo mehke in trde tipe rezin. Prvotna Musli rezine so bile trde in hrustljajoče in so se razli- ZR Nemčija Tržišče s cerealijami (žitnimi izdelki) v ZR Nemčiji je bilo od leta 1978 do 1986 na prehrambenem področju eno izmed delnih tržišč z največjo rastjo. K temu so največ prispevali Musli proizvodi in Musli rezine. Tako se je prodaja Musli rezin povečala za 35 odstotkov. Novi trendi gredo jasno v smeri brezsladkornih in vitaminiziranih rezin; predvsem takšnih, ki jih potrošniki sami spečejo. Velika Britanija Za Veliko Britanijo je značilna eksplozivna rast tržišča z Musli rezinami in velika raznolikost izdelkov. Prodaja na drobno je v letu 1986 znašala 25 milijonov funtov in se je povečala za 50 odstotkov Pričakujejo, da bo v letu 1988 znašala vrednost prodaje že 50 milijonov funtov. Tudi v Veliki Britaniji je razvoj močno povezan z ZDA, saj imajo s prek 50 odstotki od skupnega tržišča z rezinami ameriške firme očitno vodilno pozicijo. Francija čeprav koncept uživanja pripravljenih cerealij ne ustreza francoskim prehrambenim navadam, je poraba tudi pri njih hitro narasla. Razlog za to je spoznanje zdravilne vrednosti cerealnih artiklov. Odločilno vlogo igra vpliv otrok na jedilne navade drugih družinskih članov, s tem bodo odrasli vedno bolj spoznavali proizvode iz žitaric in prek svojih otrok se bodo prepričali o prednostih te hrane. Najhitreje narašča prodaja Musli izdelkov, ki so kovale v bistvu le zaradi najrazličnejših tipov okusa. Zelo hitro pa je nastal velik sortiment trdih ali mehkih, posušenih, čvrstih za ugriz ali hrustljajočih, glaziranih ali s čokolado oblitih rezin z veliko paleto različnih okusov in kombinacij. Svetovna ponudba na tržišču je komaj dojemljiva - velika. svoj tržni delež med žitaricami leta 1986 povečali na 39 odstotkov. Istega leta so imele Musli rezine na celotnem tržišču rezin (1,636 milijarde frankov) tržni delež 12 odstotkov (9 odstotkov brez obliva, 3 odstotki z oblivom), ki pa bi v naslednjih letih lahko še močno narasel. Avstralija in Nova elandija Tudi na petem kontinentu so prehrambene navade podvržene spremembam. Dosedanjim trem glavnim dnevnim obrokom v času relativno hitrega razvojnega procesa ne pripada več isti pomen. Potrošniki posegajo vedno bolj pogosto po množici prigrizkov (»Snacks«) in po hitro pripravljeni hrani (»Fast food«). Poleg izredno uspešnega razvoja verig restavracij so se pri tem vedno bolj uveljavili sladki »zdravi prigrizki« v obliki Musli rezin, keksov iz debelo mlete moke (Vollkom) in podobno. Zdravo prehranjevanje je nov pomemben trend v načinu prehranjevanja Avstralcev, ki ni vodilo le do ureditve prek 1300 neodvisnih »trgovin z zdravo hrano«, temveč je tudi spremenilo police supermarketov in proizvodne programe prehrambene industrije. Potrošniki pričakujejo od živil, da so lahko prebavljiva in zdrava. Tudi zaradi tega so Musli izdelki doživeli hiter vzpon. Njihova tržna vrednost med žitaricami je bila leta 1986 za 3,3 odstotka večja kot leto poprej. Pogled v prihodnost Tržišče Cerealije, še posebno Musli rezine, imajo veliko Nadaljevanje na 6. strani Zabeležili smo... Obisk iz Sovjetske zveze Na študijskem obisku v naši delovni organizaciji Žito se je konec maja mudila delegacija gospodarstvenikov iz Belorusije, Miisli rezina v svetu * • Nadaljevanje s 5. strani prihodnost, saj z raznolikimi izdelki prodajne številke stalno naraščajo. Če primerjamo porabo na prebivalca v različnih državah, potem sta Velika Britanija in ZDA daleč spredaj, medtem ko se uživanje v ZR Nemčiji, Franciji in Italiji še skromno povečuje. Kljub različnim prehrambenim navadam pa potencial v teh državah še dolgo ne bo izčrpan. Tudi problem s klasifikacijo - kje se neha zdrav izdelek, kje se začnejo sladkarije - ki bodo po dokončni uveljavitvi rezin zanesljivo izgubili na pomenu, trenda razvoja ne morejo zavirati. Okus Razvoj gre hitro naprej. Stremi se za dobrimi, mehkimi izdelki z velikimi variacijami okusov. Investicije v nove proizvodne kapacitete kažejo pozitivne rezultate. »Boljši okus z več čokolade, več lešniki in z več sadja« se glasi moto proizvajalcev; pojavljajo se rezine z manj sladkorja in z vitaminskimi dodatki. Kot polnila so poleg sadežev možne tudi karamelne, tofejsko ali fondatne mase. Poseben izdelek predstavlja »Do it your-self« rezina, ki se jo že dobi na tržišču. Nadaljnji razvoj bo usmerjen v: • optimiranje produkta (tri-plastna rezina, rezina z jogurtom), in e diferenciranje izdelka (rezine in kockice -Happchen oblika, Miisli praline - eventualno tudi oblite). Odločilno vlogo pa bo vendarle imela kakovost okusa, s katero »Prarezi-ne« potrošnikov še niso mogle prepričati. Bogato doživljanje okusa je danes glavna zahteva, ki so jo postavili potrošniki Miisli rezin. Žito-razvoj na čelu z namestnikom tamkajšnjega ministra za gospodarstvo. Našo dejavnost in organiziranost delovne organizacije je gostom predstavil Rudi Kajtner, tehnične zmogljivosti pekarn pa je pojasnil Vojko Cuder. Za tem so si gostje ogledali delovno enoto Pekarna Ljubljana, kjer jih je predvsem pritegnila proizvodnja v obratu zmrznjene hrane in nova proizvodnja »zlatega prepečenca« Predstavniki beloruskega gospodarstva so izrazili pripravljenost za navezavo tesnejših stikov. Čez dva meseca — 1. oktobra.. »Žitova pekovska šola« Razlogi, kot so: nizka izobrazbena struktura zaposlenih, kronično pomanjkanje poklicev s podrožja agroživilstva, visoka stopnja fluktuacije, potreba po višji in boljši kvaliteti naših izdelkov ter pretirano poudarjanje sistemskih formalnih oblik izobraževanja odraslih so botrovali razmišljanju o odpravi takšnega stanja in ideji o ustanovitvi interne »ŽITOVE PEKOVSKE ŠOLE«. Namen internega izobraževalnega programa »ŽITOVA PEKOVSKA ŠOLA« je strokovno usposabljanje delavcev pekarskih tozdov, ki že opravljajo določena dela in naloge iz pekovskega poklica, pa za to nimajo ustrezne izobrazbe in znanj. V program bodo vključeni delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • nedokončana in končana osnovnošolska obveznost, • 6 mesecev delovnih izkušenj iz opravljanja del in nalog v pekovskem poklicu, • starost do 45 let. Šola bo pričela s svojim delovanjem 1. oktobra letos in časovno predstavlja večletno izobraževalno akcijo. Izobraževalni program bo potekal kot neprekinjen proces v treh izobraževalnih ciklih, po tri mesece v letu. Program je zasnovan tako, da bo poleg splošnih smotrov in ciljev omogočal delavcem pridobiti predvsem strokovna znanja za pekovski poklic. Sestavljen je iz teoretičnega dela (120 šolskih ur) in praktičnega dela (2 meseca po 6 ur na dan). Učni načrt je izdelan tako, da bodo posamezne delovne naloge potekale vzporedno z razlaganji vsebin strokovnih predmetov. Praksa in teorija bosta tvorili enovit izobraževalni program. Celotna izobraževalna dejavnost bo potekala v prostrih tozda Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana. Organizacijska izvedba je poverjena kadrovsko splošni službi DSSS, ki bo v stalnem in tesnem stiku s strokovnimi delavci službe za razvoj in raziskave. Vsi predavatelji v naši »ŽITOVI PEKOVSKI ŠOLI« so domači strokovnjaki, ki sami pripravljajo tudi učna gradiva. Ob koncu strokovnega usposabljanja bodo udeleženci opravili komisijski preizkus znanja ter prejeli potrdila o uspešno končanem izobraževanju. Delavci, ki bodo uspešno opravili strokovno usposabljanje, si bodo pridobili možnost, da bodo vključeni v sistem napredovanja kadrov v Žitovih tozdih in DO ŽK Žito Ljubljana. Jožica Krošelj Rudi Kajtner je gostom iz Sovjetske zveze predstavil naš kolektiv Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo v obratu Zmrznjena hrana Končno tudi v Glasniku: Literarni preblisk Z vašo pomočjo začenjamo objavljati novo in (upamo) poslej stalno rubriko z zgovornim naslovom. Omenjena rubrika je zaživela po pozivu k sodelovanju, ki smo ga pred časom objavili v Glasniku. Tako, pred vami so štiri pesmi naše sodelavke, s čemer je prebit led tudi v tej ustvarjalni zvrsti. Sedaj ste na potezi drugi! Pri tem mislimo na vse tiste, ki imate dovolj poguma, da bi svojim sodelavcem predstavili lastne kratke literarne prispevke. V poštev pridejo vse zvrsti, od pesmic do basni, kratkih zgodbic in podobnega. Na željo lahko avtor ostane tudi anonimen ali podpisan samo s svojima začetnicama. Pričakujemo dober odziv in sodelovanje! Uredništvo Istra Gledam, kako mi med prsti šepetajo minute. Minute, rojene iz pen večernega morja, obarvane s srebrom istrskih juter. Nemirno pretakam rumene odseve trehutkov. Vroče nebo seje vame prgišča modre topline, poklanja mi mehke, počasi poljube. Poslušam minute, razpete v strunah zaliva. Mrmrajo mi o sanjah, o tihi želji v tvojih očeh. Vse steze so se prepletlo z milino toplih besed in nežnih dotikov. Hodim po belih kamnih konca. Resnica malo boli. Ostale so mi hladne roko in hladne oči. Dostojanstvo zatajenih sd in v duši slutnja nedovoijd bridkosti. A V okvirčku Letos v organizaciji Žita... Otrok Majhen, droben fantek spi. Rjave kodre mu kuštrajo sanje. Med debelušnimi prstki is svet ves majhen, v*s dober in lep. 'ople otroške ročice učijo upati, verjeti, učijo živeti. Vaz Pa stojim tu ln Piaho ljubkujem sPeči obrazek. -P'ta mali fantek u se smehlja. akor majhen, zlati ar>gel. Smehlja se... [u mi pomaga lubiti ta svet. Bolečina f?ma sem. Mračise. [jčina boli. ffžuje... drhllkapl^ ^ ®0/a veja na vrtu