Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto - • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Listislovenskih Ldelavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Clasa Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congren of March 3, 1879. TELEFON: G0KTLAKDT 2876 NO. 103. _ ŠTEV. 103. NEW YORK, MONDAY, MAY 3, 1926. — P0NDELJEK, 3. MAJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIC XXXIV, POGAJANJA SO SE IZJALOVILA Generalni svet delavskih unij izjavlja, da je vlada za vse odgovorna. — Koncem pogajanj ni bilo niti najmanjšega znamenja, da bi bilo mogoče doseči kak sporazum. — Značilna izjava Ram-say a MacDonalda. — Delavci ne bodo provoci-rali miru temveč ga bodo skušali vzdržati. LONDON, Anglija, 2. maja. — Malo pred polnočjo so se prekinila pogajanja med angleškim kabineto*T! ter zastopniki angleških strokovnih unij. Namen teh pogajanj je bil preprečiti generalni štrajk. Pogovori so se končali brez najmanjšega upanja, da bi bil spor ugodno uravnan. Vodstvo unij je izjavilo, da odklanja vsako odgovornost ter da bo za vse posledice odgovorna edinole vlada. Voditeljem strokovnih unij je poslal ministrski predsednik Baldwin nekak ultimatum, v katerem je rekel, da so od vladne strani vsa pogajanja zaključena, dokler ne bodo zavzele unije drugačnega stališča. Voditelj i strokovnih unij se bodo v ponedeljek še enkrat sestali, toda tudi ta sestanek najbrže ne bo izpremenil pretečega položaja. I ajnik premogarske unije A. J. Cook je izjavil: — Premogarji se pod nobenim pogojem ne bodo zadovoljili s pogodbo, koje namen je skrčenje plač. Plače so že sedaj prenizke. LONDON, Anglija, 2. maja. — Popolna paraliza industrije v Angliji se obeta za prihodnji teden, razven če se bo posrečilo do torka najti kak sprejemljiv izhod iz premogovne zagate. Poseben sestanek delavske stranke je bil sklican na ponedeljek v poslanski zbornici, da se razpravlja, na kak način bi bilo najboljše pomagati stavku-jočim premogarjem. Ra msay MacDonald, prejšnji delavski ministrski predsednik, je rekel v nekem svojem govoru: — Nekateri listi so nas obdolžili, da hočemo vojno. Moje okrito prepričanje pa je, da nisem bil še nikoli spojen s skupino ljudi, ki bi si v večji meri kot ta prizadevala ohraniti mir. Sklep vlade, da prekine vsa pogajanja, je zločin proti družbi. Ta boj je povsem nepotreben boj ter zlokoben in naravnost zločinski boj. Meča ni potegnil J. H. Thomas ali Smith in tudi ne noben drugi zastopnik strokovnih unij. Vlada same je pričela vihteti meč pred nosom celega naroda. J. H. 1 homas je rekel: — Nikdar v moji izkušnji ni bila izpostavljena dežela tako resni krizi, a celo v tej enajsti uri je nujno potrebno, da skušamo vsi doseči uravnavo. A. J. Cook, tajnik premogarske federacije, je rekel: — Upam, da ne bo vlada razvnela naših ljudi s tem, da bi poslala vojaštvo in posebno policijo v premogarska ozemlja. Mi ne bomo provocirali miru, temveč ga skušali vzdržati. Industrije, prizadete od povelja na splošno stav-ko, vklj učujejo transport, zeleznice, morje, pristanišča, zalive, ceste in železniške popravilne delavnice. Ce bo stavka izbruhnila, bo stala deželo vsaki dan več milijonov funtov ter bo brez dvoma povzročila veliko trpljenje. Zahteve mlado -turškega voditelja. Mustafa Kemal paša pravi, da je treba ohraniti Turčijo z a Turke. — Namerava uveljavi t i postavo, s katero bc postal turški jezik obliga-ten v trgovskem prometu. Jugoslav, dolg v Ameriki uravnan. Jugoslovanski dolg v Ameriki je bil konečno uravnan. — Jugoslavija bo plačala malo manj kot 63 milijonov dolarjev veka in šestdesetih I WASHINGTON', T\ C., 2 maja. Zadnja - kaj upanja na uspeh, je bila dosežena včeraj, ko so se dogovorili zastopniki JujroKlavije in ameriške zadolžile komisije. Na temelja tega do?*ovora je Jugoslavija | pripravljena plačati $62,850,000 v tc.ku običajne dobe dva in šestdesetih let. Jugoslovansko drževo je zastopal dr. Ge*r«re T>iwhč. ki se je dogovoril z ameriško zadolioo komi jo jdede uravnarve dolga-. Ameriška laadolžna kajnisija je pfvvdarjaLa dejstvo, da je .Tugo-ftlavija revna dečeia, brez posebnih -naravnih io da je vsded tega v polni meri upraviče. CARIGRAD. Turčija. 2. maja. Pred še-itimi le«ti je postala. Angora glavno moto Turčije. Kljub vsem poveljem, Id so prišla iz Andore. pa je ostal Carigrad trgovko in mednarodno središče Tur-čije. Za sedanji trenutek jo Carigrad bolno mestfo. O teen ne mot ,? liiti niti najmanjšega dvoma. Mnenja, se lazJikujejo glede tejr.:. če j»* to bolezen, ki se bo končala Murljo ;:.li ki ibo imela za ]H»ledi-eo okrevanje. V Turčiji vlada si-cer prostost govora, a ljudje s«' kaj neradi poslužijo to pravice. V.a evropsrki ameriški svet pa so nicrodajne le novice, ki prrhaja<-jajo izpod peres časnikarskih poročevalcev. Številni inozemci .-o živeli tjakaj pod sistemom kapitulacij. Vsled tega je o inozemski diplomat.ični zastopniki itakorekoč obvladovali položaj. Vsega tega pa je bilo konec, ko je dobil Turek oblast .na I «vojo last.no zemljo, na. temelju mirovne pogodbe, ki je bila sklonjena v Lausanne. — To jwn je stmpilo v glavo, — •;«• je 'trpko .pritožil neki trgovec, s katerim se j«* raizgov-arjal časnikarski poročevalec. — Nifedo ne ve. k a k še n ibo položaj naslednjega dno. Pred par dnevi smo dobili obvestilo, da so bile sprejete nekatere nove postave, m prisilili so nas. da so jim pokorimo, Ine tla bi imeli za to primeren čas. Nove postave, ki so bile sprejete. določajo med drugim, da -mora Lmeti uslit2bena vsaka po5kejn:u pritisku in ki je izvedel komaj pred par tedni mogočno gesto z mobilizacijo "par letnikov turške armade, ki je po-menjala odgovor na Izzivalni govor italijanskega ministrskega predsednika Musaolinija. ki je namignil. da si namerava osvojiti Italija del Male Azije, kjer naj bi našal izhod prebitek italijanskega prebivalstva. — Turčija za Turke. — je izjavil Kemal »paša, ki se je prostovoljno umaknil preko Bospora in L>artianell Majhna -država. imoČ-na in samozavestna, je .boljša kot PRAZNOVANJE 1. MAJA V EVROPI Pet ljudi je bilo ubitih in 28 ranjenih tekom spopadov v Varšavi ob priliki praznovanja prvega majnika. — Socijalisti in komunisti so obnovili tradicijonalno bitko. — V Berlinu je praznovanje mirno poteklo. — Komunistični sestanki v Parizu. pa velika in oslabljena. Takozva-ni bolnik ofc Bosporu, vedni predmet intrig med evropskimi državami. je izginil in na njega mesto je ^topila enotna Turčija, ki jc ipometla s starimi tradicijami ter uveljavila nov red. novo dobo, ki nima niti najmanjšega razloga, da bi se skrivala pred starejšimi "civiliziranimi" državami. Vse to je zasluga izključno le Kemal pa&r, ki ni mkak fašist, temveč mož, ki pozna itežnje svo-o tlačenega naroda. VARŠAVA, Poljska, 2. maja. — Praznovanje prvega maja je bilo priča tradicijonalnih spopadov ined socijalisti in komunisti. Preko dneva je bilo ubitih pet ljudi; osem in dvajset jih je bilo ranjenih. Ostala poljska mesta so bila mirna, in v premo-garskem okraju Dombrovo so delavci popolnoma oo j kotirali proslavo prvega maja. MOSKVA*, Rusija, 2. maja. — Včerajšnji dan je bil pomemben za rusko glavno mesto. Proslavili so namreč dan prvega maja in obenem tudi prihod pravoslavne Velikonoči. Trgovina po mestu je počivala vsled tega in navdušene demonstracije delavcev je spremljalo zvonenje iz stolpov pravoslavnih cerkva. Obdan od glavnih revolucijskih voditeljev je nadzoroval Klement Voroščilov, mladi ruski vojni minister, parado čet, ki se je završila pred grobnico Lenina. Infanterijski, kavalerijski in artilerijski oddelki so korakali mimo njega v zaključenih formacijah. Čete so bile nanovo oblečene v sivkasto-rjave uniforme. Vsa pota pa niso vodila na takozvani Rdeči trg. Številne ljudske množice so napolnile pravoslavne cerkve in te množice se očividno niso brigale za revolucijonarne slovesnosti, ki so se vršile zunaj. RIM, Italija, 2. maja. — Fašistovska Italija je bila včeraj zaposlena kot ponavadi, vendar pa je storila nadaljni važni korak v smeri proti cilju, da da delavstvu "zastopstvo" v vladi. Kabinet je namreč završil načrt za ustvarjenje "ministrstva" fašistovskih korporacij. Ministrstvo bo predstavljalo petnajst narodnih organizacij, vključno federacije delavcev in delodajalcev, poljedelske, industrijalne, transportne in druge organizacije. Kot samoposebi umevno, je vlada ukrenila ^vse potrebno", da prepreči vse demonstracije socijalistov in opozicijonalcev. BERLIN, Nemčija, 2. maja. — Dan prvega maja je potekel mirno v tukajšnem mestu in sko-ro vse prodajalne so ostale odprte. V nekaterih tvornicah je izostalo celih devetdeset odstotkov delavcev, a v drugih se je vršilo obratovanje s polno paro. Občinski uslužbenci so počivali. PARIZ, Francija, 2. maja. — Pariz je preživel včeraj skrajno miren praznik. Do pozne ure niso prišla iz nobenega mestnega dela poročila o kakih izgredih in izostale so vse socijalistične in komunistične demonstracije. Vršili so se sicer komunistični in socijalistični sestankki v predmestjih, a vsi so bili miroljubne narave. Policija in vojaške oblasti so bile pripravljene na vse eventualnosti. Vladne sile so bile tako močne, da si niso drznili nasprotniki obstoječega reda začeti nikakih proti-den^onstracij. Pariški promet v splošnem pa se je gibal v svojih običajnih smereh. Vsepovsod je bilo videti nove spomladanske obleke. Mesto pa je bilo brez avtomobilov, ker so si vozniki taksijev privoščili en dan počitnic. ; Pregled ruskih naravnih virov. Ruski znanstveniki bodo pričeli sestavljati pregled narodnih virov dežele. — Tozadevni odbor bo obsegal dvesto vodilnih znanstvenikov in izvedencev na vseh poljih. Whittemore odveden v Bakii lore. LENINGRAD. Rusija. 1. aprila. Nova organizirana komisija dvesto . najbolj odličnih ruskih znaiLs-tve- I ni ko v in izvedencev je pričela s «plo»nim narodnim pregledom vseh ru-kih virov naravrne enerži-| je, kot voduie sile, silo vetra, pre-jiiiogai. jxitroleja in drugih rudnin. To jo ugotovil Karpdusfcij. I predsednik rusko akademije znanosti. j Na čelu te koauisrije stoji najbolj slavni r.uski mineralog in metalurg, profesor A. Foreman, ki se je ravnokar vrnil iz Turke-. stana in Karaikuma, puščave, kjer je razkril velike sklade žvepla, so li in radijske rude. Komisija je razdeljena v več sekcij. Sto članov te komisije je že odpotovalo proti Jakutja pokrajini Azijske Rusije, da pregledajo zlaite rudnike in gozdove ter prouče poljedelske zmožnosti pokrajine. šest, nadaTjnih članov komisije« je odpotovala v ozeinlfje Kingizov. da preiščejo tamošnjc rude. Trideset/ č lamo v bo odšlo v Mongolsko in rpeftnajst a- Karedijo, kjer se vrše obširna raziskavanja plede tamo.šnje radijske rude. Profelsor Fersanaoi je pojasnil, da je komi^ja prvi poskus, kar se jih je kedaj vprizorilo v Rusiji, da se spoji čisto in uporabljeno znanost s praktičnimi agencijam: v namenu, da se raizkrije in ra.z-vije narodna bojrasitva dežele. Rekel je. da je sovjetska vlada v zr.&njib dveh letih ustanovila veliko število zavodorv nanovo opremila laboratorije, ki danes ne zaostajajo za molwn'mi dnugim laboratorijem na svetu. Glavni med njimi je radijski za.vod v Leningradu, 'dočim jc asttrononu-ika opazovalnica v Pidkovu. kateri nače-Ijuje profesor Belopolj«ki. najbolj moderno opremljeaia v Evropi. Doftavil je, da bodo .preiskave naravnih, vi rov opremljali narotlo-pisni študiji, proučevanja življenja, in kultnre narodov v dotičmh ozemljih, da se jih 'bo kar najhitrejše dvignilo k višji kulturi. Delo, kot se vrši sedaj v Rusiji, se je vršilo poprepj v Združenih državah, o katerih je rekel Fenraan, Zaplenjen je pivovarne v Buffalo. BUFFALO, N. Y., 29. aprila. Slmoirus pivovarno, eno najtsrtarej-ših v apadnem New Yorku ter ^edno $850,000, so zatplenili zvezni prohibicyski atgenti. Agenta so izjavili, da bodo skušali uveljaviti trajno zatvorjen^e pivovarne. Ustavili so dva voza, naložena s pivom, ki je imetlo baje štiri odstotke aLkaholla. Velik požar v carinskih skladiščih. BUKAREŠTA, RoammSka, 3*. aprila. — Požar, katerega spremljajo -pogoste eksplozije sodov z alkoholom, nadaljuje v tukajšnji h earinbkiii skiaidiščih s svojim uničevalnim delom. Uničena je cela zaloga spotnla-danskega, blatga, namenjena ' za trgovce v Bukarešti. Porabilo se je lokomotivo, -da se potegne goreče železniške vocove iz središča požar«. Bandit Whittemore j e izgubil ves sloves, ko so ga poslali v rojstno dr-(žavo. — Razočaran je bil, ker ni vzbudil na postaji nikake pozornosti. BALTIMORE, Maryland, 2. maja. — Richard Reese Whittemore, banciitslnvi voditelj, se je vrnil v Baltimore včeraj zvečer ob osmih, zastražen od več kot ducata policistov, ki so ga odvedli v občinsko jetmišnico, kjer bo ostal, dokler ga ne bodo sodili radi umora moža. ki je okušaj pre-prečiti njegov beg iz tukajšnje jetuišnice rtekorm februarja meseni leta 1925. Obisk Wbirttemora v New Yorku se je končal v pretekli noči m to priliko sio spreanl(jale prav tako maloštevilne eerimonLje kot so bile one, katere so bile vpriaor-i jene o!) njegovem prihoklu v Ne\v i York, t Niti ene duše ni bilo na postaj:, ki bi 'zanimala za banditskega vo mu napačno pripisali senzacije željni časnikarski poročevalci. zapade pozabljivosti kot \Tsak drugi. da so zemljepisno, klimatično ir. geološko bolj .sliene Rusiji kot. 'katerakoli druga dežela na svetu. Profesor Fersman je tudi omenil nutike muzeje. M. Lunačarski, ruski vzgojni komisar, je imel nagovor na konvenciji znnmwtvenih delavcev, ki zboruje sedaj tukaj, v katerem je rekel, da bodo skušali zvišati standard prosilcev za vstop v \-iš-je učne zavode. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dsum io nste e«n« ilcdii«! JUGOSLAVIJAr 1000 Din. _ $18.60. 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $02.00 Pri mdrariifh, Mnafa^ aiaJ krt m ttNi itnarjer a ptitulim tu drift ITALIJA IH ZASEDENO OZEHZJS* 200 lir ..........$ 9.00 600 lir..........$21.50 300 lir............. $13.20 1000 lir .. . ... $42.00 Pri nantait ki mfcgi jmmj kal M b, m 1» n pdttniM In driqpe Za poUlja tre. ki preMgajo PSFUSOO DINARJSV «H p LIB dovoljujemo po mogofinogtl ie pwot>M pnpmt Tnčomt Dinar Jen in Hi — sedaj nI rtalna. mmj» m ve&nrt M Mprt- POBlLJATVE PO B^OJAV^M^lBt^lZVBSUJMMO J NAJKRAJŠEM ČA8TJ TEB RAČUNAMO ZA BTBOŠKM ti— STATE BANK Ml Ml. W. T. r FRANK tt OortUadl GLAS NARODA, 3. MAJA 1926. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Bcnedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York'City, N. Y. "GLAS NARODA " _____ _ _"Voice of the People____ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. nje zdravja in sanitacijp, nikake gorkote, nikake električne side, aii-kakih lisrtonr ali tciefonov. . • Niti najmanjšega ma menja ni opaziti mod petimi milijoni angleških delavcev, da se ne bodo kot en. mož odzvali pozivu na stavko, da, preprečijo znižanje niezd. i I \ Lad m odgovor na stavko bo gigantičen napor, a vtzdrži bistveno ->liLŽbo s pomočjo aparata katerega so zgladili -tekom dolgih mo-secov pri p: .-.v za ta >vkieaj. V je 200.000 prevoznih sred- stev za sait'-aj.
  • izvanredno milo in zgodnje številu udeležili, leto. Zima je bila kratka, vožnja Ker je to zadnja spomiadan-po >nepni je trajala dober teden ska veselica. se vabi občinstvo t/. dni. Mit za še do ničle ni bilo. Div-jale so pa bole71.1I letos s precejšno kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje : silo. Februarja meseca je bila bo-1 '"ci "flu". katera ni nobenemu najdemo naslovnika. GLAS .prizanesla. Nekaterih se ie lotila pole«: N A 11 O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. tud; pl;ru;.niea. . Xekateri Telephone: Cortlandt 2876. o jo prebili. a žrtev te bolezni pa jr postala, hčerka Trina Mr. in I Mrs. Anjtona Enbežnik. Zapusitila STRAJKK V ANGLIJI je žalostne frtarwe. tri sestre in dva brata 'ter se preselila v 'Ivojj_ šo domovino. Sožalje prizadetim! Dva mladeniča Raijner Miller. -plo .in stavka angleškega delavst.va je bila proglašena, da pod- 21 1<-t "m Frank MishLshnek, j:ro » trudi, da hode vsak pošteno po-org žrtev eksplozije avtomobum J Odbor dr. tZvr,n. si. 70. Razne vesti. Skupina dvesto mož. ki prestavlja generalni svet strnkovn^a'"kvaran1in*>"- NWe ni <>1^n 111 razš.nla. pn nehajo z d« lom. | Tako -remo 12 ^Vftta- m , , •• , , , , ... ^ .. . I nihee ne ve kedaj in kako. BmTisf Ko ;e «Keii>ki >vej obvevnl ministrskeca -prenvražnika, mxiistra za notranje zon-lIicikNa. Kwiferrtica se je mzšla 'brez vsaikega tuspeha. \ lada je pre»vzeia vse radijske »postaje, v odgovor na objavo deU v>t v a, da l/<>.lo prisilili liste, oblikaci. jami. Carski zlatniki. Mo-'covMk.i kam i-ar-„fat misli, la skrivajo niski kmeflje do l.~»0 milijonov rrj>ljev e;n ~kega izlata in srebra. Vlada l»i ta denar r>. 1 j-no potrebovala. Zaradi tega no zd:ij pošta opremila vsako pismo, ki je na loviljemo na vas. s j>oseb-11 Lin li-tieem, na katerem stoji: "Carski zlat in srebrni denar lezi ' ; pri vas brez koristi. Prodi mimst rskemu predalniku, da ne bodo izvedli prel-1 y Ameriko je prišla z možem 1 ■!;' i. 11 n«* stavke, ee se bodo t*koj obnovila že 10 w ll]adTl3 \ noci 12. aprila je pa smrtna ... . . , , j velikem prostornem salonu vi. kosa pograibila najsiareiso žensko 1 ». ,, ....... . .....' , . ,, se človečke ko.sti in crepinje jtt epinje mize so ipreg.rnjene s črnimi prti. Raiz vetljava je samo s svečami. Pijača so servii-a na rakvah, mestn na nrzah, a go>tu je eelo na raz-polapo, da se v rake v vleže. — prmigarski industriji. zemlja), letfa 1874, najprvo v dr- isi'o kupila farmo v Broekwav. v najstarejši Drugi obeh morilcev, ki je soglasno z izjavo Arbisia zasnovat in da je bil težko »poškodovan tu- celi mu-rt. jo po mnenju kriminai-di njegov šofer. Čeprav ni bilo ne policije dedno obremenjen. —-mogoče na kratko zavrniti dom-' Aleksander Kreuger je bil rojen v nev nekaterih časnikarskih poro- Nemčiji od švetlske maitere. Nje-čovCileev. da je izvršil Flyborg.gov oče je bil romunski jnistolt)-samomor. ker se je nahajal v ve- vee Salomon, ki je po rojsrtvu I kiih gospodarskih st-iskaih. so rd mladega Aleferaidra pobegnil v j)rvega ipočetika govorile različne Ameriko, 'kjer je baje pozneje u-okolščine za to. da je bil izvršen mrl v največji bedi. Mladega A-zlo»""u:i. V. i(vl za slišanja šoferja leksandra Salomona je potem n-\ ter enega dveh družabnikov Fiv-: doptiral švi^lski major Krentger. borga je bilo mogoče ugotoviti, ki izjavlja sedaj, da je napravil da -ta spravila Fly borga s sveta o_ takrat na željo svoje žja vit i ad opcijo ali pa naipotiti na t.atdv bencina in je vseboval; svojega posinon fjenea z "večjimi ■šesT .kilogramov dinamita. P«iklon- drnarnimi žrtvami, da sprejme zo-ski s:roj je eksplodiral s tako si-. pet svoje staro ime. lo. da je bil Flvborg dobesedno Mladič je popolnoma uničil raztrgan na drobne kose. ki so njegovo družinsko življenje ter jo padli na raizdaljo stotih metrov j bi! vzrok, da je bil major dvakrat ^.j.'..... preko v"us(hkega zidu nekega pa^- ločevt, ker ni-ta mogli obe ženi ka. dočiin je l)ilo v men;nom dol»i. j prenašati "te zverine v človečki v katerem se je icrvršila eksplozi-; podobi Čeprr v ni dozdaj poka-ja. raabitih več kot l.">00 šip. zal še nobenega jame-ga mnenja k edo.'incn>~ou je l.rlo vendar vse Ko boste čitali te vrsftice, bo najb 11 le izbruhnil v Angliji ge-neralni »trajk. Ta št raj k .bo silen in odločilen boj med delom In kapkakxm. Od izida tega boja [ne bo odvisna bo-dočn;Vs't le angleškega delavstva, pač pa delavstva po A^sem tako- zvaneni civiliziranem svetu. * \ Nekateri otroci globoko tuhtajo t;-r vh-lajo sklepe, katerih bi jim č'ovek ne prisodil. Tako naiprimer poroča.to o mladem fantiču, ki je vprašal svojo matter: — Mama. ali znajb rjngelji frčati ? — Seveda .znajo, dragi moji, —• je odvrnila. — Ce bi bil v naši hiši angel j, mogel frčati? — Seveda bi. — Aii zna frčati tudi gokpo- I'd i .'m a. ki je pri nas v službi? — Krj vprašuje«, nespameten otrok? j — Zato. ker oče vedno pravi gospodični; — O ti moj angelj- Kot j«> izjavil neki višji kriminalni uradnik, ki se je udeležTi j Olivna »i. Nobene stvari -e ni ustra-prei-kave. sta oba dnižafbnika pri-j^'l ter je izvajal na svojo okolico pravila zločin iproti Flv.borgu s naravnost peklenski vpliv. Rav-tako zverinsko surovostjo in tako no na. ta način je mogoče pojaisni-])ekIenis;ko hla-»lnokr\'no.stjo, kor ti, da je bil Eric Arbin kot vosek je ni opaziti v kriminalni povest- | v njegovih rokah in da se ni mo-niči zadnjih stotih let. Pol leta i zn obit i parasita. ki ni še nHv-sta oba gojila načrt, da spravita dar v svojem življenju delal. tem_ svojega družabnika poti ter se j ve»č <0 preživljal z iztiiskovanji in polastita njeove zavarovalnine v poneverbami, višini sftoti>oč kron. Ta zavaro- j - vainina naj bi .bila po smrti Fly-j V osemnajstih minutah borga izplačana lasimrku police.! obsojena na 8mrt. 111 sicer družabniku Kreuger ju. I ki je dobavil za peklenski stroj! — , . .. 1 MADISONVILLE. Kv., 30. apr potrebni dinannt s jjonux-jo po- ^ _ T novnih ulomov 1 .T. Flemin in Nathan 1 ' " Baird, ki -.ta bila procesirana ra- XaJ ^ ^^ zaikonec obrne tako — O da. — pravi mali ter jezno pogleda. — Boš le videl, kako bo s frčal a skozi vrata. V Evro7>i so raznovtrslni ljudje. Največ je pa v Evropi takih ljudi, ki natančno vedo. kaj bi morili početi Amerika m'i s svojim denarjem. # Šele ta.krat. ko čita/jo ljudje po-smrt.nico o pokojniku, izvedo, kakšen bi moral biti v življenju. * V zakonu so res kiiži in težave. Po* prplovati te- Minnesota v Sr. Joseph k mu. kajti strokovno >inn>ski kongres je oficijeJino pos\-ojril delavce [xato g\n na v t-1 J lil Irk«! naj lie pripisujejo nikake važnosti ugotovilom, sporo-' M'.nneapoHs, poitem čeoitu preko radio. I.e nuil.t upainja je, da se prepreči boj, o kaiterem so resni Au-^tb/.i prepričani, ila l»i bil bolj usodepolnlh iposledic za angleške 11a-jiravi* l«>t je bila velika .svetovna vojna. To je boj, kot ga ni primer-jii.li /. lUrluQio splošno -tavko na koirtlnenUi, kajti v tein nhičaju .^o-je di lavei solidno za svojimi voditelji. ' l)ela\"stvo nikakor ne l>o hrtro -jKiraženo. Stališče vojažtva na-jiram dt lavcem je uimreč negotovo in v Londonu se Mirijo govorice o dejanski revoluciji. t » prav je uaeijonalizacija premogovnikov priznani eilij premo-garjrv in delavske stranke, ni 10 vprašainje, ki pride sedaj v prvi visii vjm, ,ev. P«-mogarji nVo stavili ulkakrh zalutev, pač pa so ostali v defenzivi «1 njih stalim-e je dobro označil tujnik njih orgaaiiza-ci> : — Niti peiaya od plač. niti minute oo hoteli premogarja otl.stopiti s tega stališča, je izjavil minis 11 ki predsednik Baldwin, da ne more nadaljevati vlada s podpiranjem premogar-ke iiulu irije, ki se tih .mest c tli *12.">.GOG,0()0 ali več. lastniki premogovnikov so zalitev&li splošno i;n radikalno skr-' liojaio imel Visak rad. ■ n jo nur/d. ki i»i znašalo v nekaterih slučajih celih dva^iet odsftot-1 IVukojna zapušča 3 sinove, Joe kov. v ' ,1 česar bi znižati zaslužek nekaterih delavcev na pet dolar- stanuje v The DaUes,-Ore., Ma-th 1 ra 711 naJnianJ hj.uiki zvezkov. — j- v *ia t »'d »1: l Alternativa za premogarje je bila ali sprejeti podalj- v mestu Spokane. Wash., najmlaj- jTlK,i nckaJ književnih r.nameaiito š^itje di avnih ur od -Minili do Orsmih ur na dan. v katerem sluča- ši je pa na domu. kjer je lunrla!' iz stare 110 to-i ju -«> la.stniki preshogo\-nilaov obljubili, da boilo plačevali še naprej mata. Zapušča tudi dve hčeri. Mi-s. i r' iliki P^elilo. Tako naprimer d o.-, lan je nuvde. (Torker v Grass Valley, Cal., ter1 plw.no sveto pismo b Za-aikri-t pa je c^la premogovna kriza omahnila v ozadje, vspri-' Mrs. Frank Trampush. v VaHev.j2- stalftrJ*a in rokopis Ciceronovt-«0 pi. trije sphteme narodne stavke. Stališče akerjskega K.veta. ki ea-.Vsi rttioei so se udeležili pogreba, j?a *v nelzngibno sledilo skK-enje mezd v drugih Torkar in 62Hetno sestro, Nežo,jNoVo sredstvo 2a osveženje slik liNtustrijiib. jomožena Mrs. A. Jw^tin. V starem j Restavrator muzeja " Muse o Kako rr>n 1 izgledi, je raan-idno iz tega, da je dovolil akcijski k«-aju za^u^ča 'brata, Matte\-2a in civico" v Papasideru (Kalabri-koinijej di-laverv o ipripnavljeni borita se z delavstvom, če t>o prL-io do boja. vendar pa skmšajo obenem nanen-o otvorifti .pogajanja za uravnavo premo garske^ra vprašanja. 1 , f.loyd George, ki je govoril v imenu liberalcev, je obsodil via- zanimiva bo pa zadnja v tej sezo->. ker v pripravljalna boj. me^to djijiii razredov Ig so inn«-nja. da bi pometima zmaga delavcev polom angleškega par-linu-ntarnf^a frfatema. maja. Začetek db 8. uri zvečer v veUki dv*>rani S. N. P. J. na 2657 So. I^aw.ndale Ave. Dnintvo ima precej ealifornij-skegra soka, da Kodo udeleženci zadovoljni. ^ Oodtba pod vodstvom Mr. Aha-ičiea obeta biti ena najtoolj&h. kar nikdar*ni bilo življerrje velikega industrijaJbe^a uAroda ta-|jih je že i^rndo v dvorani S. N. paralizirano kot ava paralizirati ajkcijsKi svet a~i^eških jp. J. kaj minutah vrne starim otemne lim slikam nekdanjo svežost. lo je neki fosforjev preparat, s k a termi se naniaižc zadnja stran slike. Zaenkrat ->e s tem lahko o-fve žijo le slike na platnu. Izumitelj pa hoee sestaviti sedaj trikrat tako močno zmes. ki bo delovala tudi skozi les. Pobegla levinja. I<7. cirkusa v italijanski Aleksandri je "te dni pobegla levinja iz kletke. Ubrala jo je naravnost čez -glavni trg, kjer je povzročila med preibivaJstvom nepopisno paniko. Kar ipa je zelo Čudno, je bila zverina jk^Io krotka in se ni niko far dotaknila. Cirkuško osobje jo je tpognak) v neki jarek, kjer so 4° ofw>ali in odvedli nazaj v nje- a vzdrža- Prigrizka ali jesttvin bode do-' »o ječo. ; la obsojena na >Tiirt. Tretji, nr,st( dvema kot prLčs, je bil olvsojen mil. Neki gost se je torej oni dan spo- janja — pohlep obeh delničarjev rekel z natakarji, kateri «0 olblečc-(po denarju — popolnoma iasen TI ... IV i- ' " v nekake tajin^tvene meaiislce'stoje vendar oblati >r„l nere^ji- ^^ | ^ vo nga-nko. kako sta mogla priti nr. pekletwko rmisel tako mlada moža, ki s-ta pripadala boljšemti • Mami ter sta bi!a deležna dol>re Mzgoje. Prvi družalbnik. Erie von Arbin, ki je bil šolski tovariš umor- j jeneiga, s katerim je delal več let skupaj na Cevlonu in za katerega je unnorjeni skrbel kot za svojega 1 brata, je sicer nekoliko laihikomi-iljen t<»r ima ssmisel le za vino. ženske in denar, a nihče, ki ga p/-zna. bi mu ne pripisoval zmožnosti. da za počne in izvrši trik zločin. LONDON. Anglija. 30. aprila Ravno on pa je pritrdil peklenski,— E'.-el Ford, sin slavnega t.vor_ stroj na bencimki tank in pri- ničarja, je objavil danes glavni /.oral užigahio nit. Flvborg je v namen svojega potovanja v An- na 20 let ječe Poroita se je po_ svetovala osein. ozircpia de-et minut. da orlda pravorek glede pr-,vrli dveh, ki «>ta bila ločeno pro-tcesirana. 'Narodna milica je strn-jžila. sednij-ko poslopje. Tako so-•dijo v južnih ol.j računala s tem. da bo ostal šofer za tvoraico. le. Zemljišče 300 akrov pri Dagen- prikladno Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — / "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* * po 4% 1 Obresti vam prično teči že od 'prvega ^ maj a naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. žena vsa histerična moža petindvajset dolarjev. — Moram in moram jih imeti, — jo zatrjevala. — Ce mi jih ne daš. se takoj odpeljem k svoji materi >n bom pri nji. Mož se je te prefcnje prestraši! ter jJ dal denar. — No. ali si zadovoljna? — jo je vprašal. — Kaj boš sedaj počela ? — fseveda sem zadovoljna. Ma.-oslala denar za pot, da bo lahko prišla k nam. * Vodstvo ugledne ameriške družbe "The Wh'rte Plains Ministers Association*' jc izjavilo, da jo ose.riinayMti amendment neprc-eel jive vrednosti za deželo. To je ro.-.niea. Tejra mnenja so predvsem hudi ibutlegarji. * . Pred kratkim sem poročal, da se je mož, ki se je bil v sodu spu-bak ne zaslužil. * Kklo pravi, da niso Francozi veliki gcntlcmeni? Ameriki no dolžni par tiso«" mili jonv dolarjev. Dol$c je pa treba plavati. .In Francozi pra odo plačali. Seveda ppa bmtlo. Toda ne v.seili v Wastirngton : Zavedamo se .svoje dolžnosti in '•m o pripravljeni plačati v d valu-ie<4deKetih letih mafjltea del svo-jega do^a, če nam takoj porodite ^e petsto milijonov dolarjev . . . r \ GLAS NARODA, 3. MAJA 1926. Miguel Cervantes: Tatinska bratovščina ( Nadaljevanje.) Pri t«n. je privlekel iz žepa oh-robljen robec, tla. bi obrisal pot. J(i mu je hI z obraza kak^** s kake retert«. No, čiiu ga je ugledal (' ar Lado, ga je že namenil se4>i. !fi kom »j je cerkovnik odšel, jf bil Cortado ic za njim. sledeč iun do efrkvetuJi stopnic, kjer £a jc al, da bi -stopila m a Jo Viitran. In tu ga je zaee' o!). lova t i z rn/iiumi bedadočamr ki jim pravijo ttMli ''kozlarije \V pa so se vntele-okTog tega. kako je nvoratL bit.i mmšmjiček ukra deti in kako bi ga bilo zopet dobiti. a /a nanwcnk j«» prišlo ne-K roj nas?vefov »n tola<3b. Pri t cm r.uš ( ortado ni nikoli končal. kar j«- hit zaeel, da je bil ulbopri čei-kov nik o«I ornega posliLsanja že ves trd. Iii ker ni mogel nummeti. kaj mu pravi oni. jra je mogel dvakrat ali inkrat naprositi, naj mu enkrat razloži. Ves ta čas pa «nn je Co rt ado ostro gleda! v o7>raz i" niti /a hip ni izpu-til njegovih iz svojih; no, tudi cerkovnik naif to »itrrael vanj in je kar po-ž i nvl njegove be%«tle. Ta enostranska |*vzorno.t .pa je omogočila Cortadu. da je izvršil svoj namen in onemu opreizno izvlekel robce i/ /.»^»a. Potem se je lahko poslovil iti mu priporočil, naj glede, rta se ]»opoldne zopet -najdeta na istem tnewtii; zakaj na wtuati da ima nekega, svojega tovariša iste xta-I 4i, ker se mu zdi dečko nekoliko predolgih prstov; pa da se vsekakor zaveeuje, priia prej ali slrj ti reči do rtna. Po vse.in tem se je c-erkovntfk /o nrtkoljko bolj potolažen poslo-\ i I od Cocitada. njeniiu pa «>e je •zdaj pridružil Rincon, ki je vse to iz bližine opazoval. — No. ne daleč proč je stal tu Šh em fant, tudi kotšarar. In ta je v*»e videl, kar se jc bilo dogodilo, in ha«, ko je bil CortaK*® že iz-ročil rol»ec Rincouu, *e je naenkrat približa f in je rekel; — l>ovo>Iita, častita gospoda — ali s)ta vidva dobre ali slabe sorte f — Teiga jezika ne raoumeva, preeastiti gospod, — je dejal Rincon. — Kaj — murcifcikega jezika da ne rai/.uiu^ta T — je vprašal oni. — Nisva niti iz Teb niti iz Mu reije, — je odgovoril Cortado. — Ce želite kaj »ta krasti brez njepovesa dovoljenja. ker bi vaju to drago stalo! — Jaz sem mislil, — je rekcT Corianlo. — da »pada tatvina med rwo^te obnti, brv® davščin in desetin ; a Če .se že kaj da plačajo poroki, v prvi \Ysf! hrbet in vrat. Toda ee je tako. in ko ima v*« k kraj svoje šepe In navade, fc bova tflidi midva, ravnala po Ji jih, prepričana, da ibodo že cato prvovrstne, ker je to mesto samo j>r\x>vr.-*nio. In t-aoda, — je odgovoril fant. — Spotoma vama >ih razložim še nekaj, ki so človeku potrebni kakor vsaikdanji kruh. In rcf» jima je na potu, ki ni bila kratka, povedal in raztolma- *vo{je korake malo :pos]»e5iti; zakaj jaz kar umiram, da bi čim prej spoznal .gospoda ilontipodija o katerem Pujeva toliko lepih reči. — — Takoj bo izpolnjena vajina želja. — je rekel fant. — Zakaj od tod se že vidi njegova hiša. — Gospoda izvolita pri vratih samo malo počakati, jaz pa pogledam noter, ali gospod utegne. Zakaj ravno ob leh urah ima navado *-prote4ii Rincon voditelja. — Sem. — je odgovoril on!. — Sem. da taiko služim Bogu in do-Iwim ljudem, čeprav ni^-em izmed niajsjpretnc(>Ših, ko mi teče šele •n«ivi<'LjlH.Mko leto. — Cisto novo mi je. — je rekel f'ortaxlo. — da so na «vetu tatovi zato. da slnžajo Bogu in dobrim ljudem! — Gospod. — je dogovoril fant. — Nočem sicer posegati v duhovne rei'i: to,la gotovo je. da lahko vsakdo po »voji-m stanu ea^ti no-ga. posebno va. kdor živi po predpisih. ki jih daje svojim sinovom naš go-pod Montpodio. — Brez dvoma morajo biti do- la nič posebnega, rekel bi celo. da ravno na-pro t no. Naša dva znanca sta čakala nekoliko Saša pri vratih. Kmalu ««e je oni vrnil in ju poklical. na kar sta vstopila. Njun voditelj j:ma je zdaj naročil, naj počakata v maj-hni veži. Ta jc bila (tlakovana le z navadno opeko, a tako >krbno pomita in izlikana. d a>c je svetila, kakor sam kar-min. V enem kotu je stal stol tu-treh nogah in na njem oskrbljen vrč z neko vazo. ki je bila ravno tjiko zmrvljena kakor vrč sam, druga stran pa je bila pokrita s preprogo iz ličja. Tu je stal lonce za cvetlice, ki jim v SevH'ji pravi* .io "pržilke". j Dočj-m sta čakala gospoda Mon- , tipodija. sta si mladeniča z ve- , ... - ,....., , . likim zanimanjem ogledala to po ivri in sveta, cc je njih u-jpeh ta. , ... „ bistvo. K< da celo tatovi služijo Bogu ,— je reke* Rincon. I — Tako dotbri in sveti. — je odgovoril f.mt. — da dvomim, a-li bi bilo moči v našem poklicu iznajti kaj boljšega. Tako jc na primor predpisano, da damo od vsega, kar prikrademo. v bogajme ^er pa sta videla, da onega le še ni. se je Rincon opogumil in stopil v eno nizkih sobie. ki sta ju videla na vsaki strani veže. Tam notri je opazil dva meča za sabljanje in dva ščita iz plute, na štirih žebljih na steni viseča, velik zaboj brez pokrova ali drugačnega pokrivala, ter spet gotov prispevek za olje vred ne- . . . .... , , _ j - . - , , tri preproge iz licia na tleh. \a ko čudežno sveto podobo v me-1 na.sprotjii strani je bila na -steno .nalimana slika Matere božje ze- »■Tii. In res doživeli velike re- či radi tfeh dobrih našili del. Za- . , , . . , kaj nedavno so dali nekemu kra. ,0 ^^ ***** ^ rtJ0 Je varju, ki je pomurc.il dva k)jus_ (ko^-k iz pahninih listov, v steno ♦ ,- . . . , pa je bila vadrdana bela skleda, tia, tri stiske; in čeprav je bfl ' . , , iromak bolan, jih je prenesel ^ ^f1L da ^ 22 brez petja, kakor bi ne bilo "hiranje milodarov, skleda pa za | olajgoslovlyeno vodo. In to je bT- hišo Vse to pa sano si mogli mi od zadruge niatoAmačiti samo ž njegovo veliko pobožnostjo; zaJtaj nje-, , . ^ i- * A » , dva fanta, oba kakdi dvajset let gove moča (hi ne bite zadostova-!^____ . u _ le, da bi bil prenesel le prvo rab lo Uidi res. Med tem sta vstopila ljevo razčeprrenje. Ker pa vem,'. Mara in oba »po štiuderutovsko ob-jlečcna, kmalu nato pa še dva ko- da me bosta vpraša za -pomen ^ ^ ^T*' ^ S° ^ ^ nekaterih teh izrazov, naj se zdra-l^ 7n°lve tZprefcajatl Xi vim pri zdravju m vama odgovorim. predno vprašata. Vedi- traja.lo dolgo, ko -sta prišla še dva gosta, in sicer dva starca v oble ta torej: kravar je živinski tatjkl ® in 2 ^ «» stiska je trpljenje na natezalnici, 1 >n l-° časa tam. potem najprej trikrat po vrsti poljuibila tla ter na to ravno tolikokrat vzdignila proti roko in oči, vstala, -vrgla svoj dar v košek ter se šele zdaj vrnila k drugim v vežo. Skratka: v kratkem času se jc nabralo v veži tkakih štirinajst o-<-cb. različne noše in zunanjosti. Izmed zadnjih sta bila dva čudno oblečena, divja mlada grda\-sa. z velikimi iutkami, klobukoma s širokimi Ikrarjci / iai Inašcupirj^nima ovratnikoma. Obraza s^a 'bila zagorelega, podveze sta imela na-čiekane. ob '»oku nenavadno velike meče, namesto (bodai vsak jk> dve pištol-i, s^-oja ščita pa obešena za pas. Ko sta vstopila, sta Tttn-eona in Cortada od strani pogledala — pač ker se jima je njuna prisotnost čudna zdela in ju še nista poznala, potom pa sita se jima približala in jn vprafiala, če sta od brartovščine. — Sva, — je rekel Rincon, — in ponižna služabnika -vaših blagorodij. Slovenska manjšina na Koroškem. ob |>etkih ne krademo ter se oT) subotah nikoli ne spečamo z žensko. ki ji je ime Marija. — Vse to so prave divote! — je rekel Cortado. — Toda vaše blagorodje nay pove še to, ali je določeno še kakšno drugačno povračilo ali ikaka drugačna pokora, razen te, ki ste jo že razložili T — O povračilu ne more biti govora, — je odgovoril fant. — že zato ne, ker je nemogoče; ko se namreč \v^jka ukradena reč razdeli na mnogo dolov. To je: v^ak član in ipogodmik dobi -svoj delež, in tako prvotni tat ne more povrniti. tudi če bi hotel. Toliko manj seveda, ko nam 1c posobne gorečno-1 i tudi Vntbče ne nalaga. Nikoli namreč ne gTemo k izpovedi, a če razglašamo aivoje ek?/komunt-kaeije, napn ne pridepo do uiea. iker ne hodimo v cerkev, razen kadar sta dm velika praiznika skupaj, iker napn gneča tolikega ljudstva obeta doiber lov. — In samo iz teh razlogov imenuje gospoda to svoje ža^ijenjc ■feveto in; doibro T — je vpraišal Cortado. — In kaj je slalbega na njem? — je rekel fant. — Ali ni huje, «'e je kdo krivoveirec, odpadnik, morilec svojega očeta Ln matere ali solomit? ^ — Sodomit hoče reči vaše blr gorodje, — je opomnil Rincon. — pravim, — je rekel fant. — Vsa rta reč ni nič dobrega.. — je meni! Cortado. 1— Toda je že usoda tako določil«, da se morava Opisati v to bratovščino, oli vsaj (Dalje prihodnjič.) Atene se pogajajo z Beogradom. ATENE. Grška, 30. aprila Tukaj se vrle razprave glede odnosa j ev Grške s Turčijo in »Jugoslavijo. Grški poslanik v Beogradu, ki se je udeležil posvetovanj, se je taikoj nato vrnil v glavno mesrto JngoslaiviQe. Prinesel je grške predloge glede žeiee-niških in drugih spornih vprašanj. - . . L Po, avstrijsko in sploh nemško javnost o koroškem narodnem vprašanju, in pisatelj Seheiehel-baner piše o isti stvari v Tages-pošti dne 13. marca. Leta poročila. si bo svet mislil, prihajajo iz Celovca, pisatelj vse ve kot o-čividee .torej mora imeti vse to neko podlago. PreJ vojsko bi se bila v.senemška javnost brez dvoj-be obračala z ogorčenostjo zoper vsako narodno avtonomijo, ki bi se bila zahtevala za katerikoli na-rodič V>h nemških mejah. £edaj nemška javnost tega ne sme ves", ker ima po raznih državah razkropljene svoje drobce. V teh razmerah je narodna avtonomija dru god nekaj potrebnega, samo na Koroškem j«» ni treba in je menda nemogoT-a. Zakaj * Omenjeni mesečnik pravi, da "slovenska manjšina na Koroškem nima enotne narodne struktur?." Ako prav u-memo, misli Nemec na dejstvo, da .se Slovenci na Koroškem delimo v zavedene Slovence in nemšku-tarje, začenši od deželnega glavarja do zadnjega slovenskega učenca, šteli pri ljudskem štetju za — Nemce. Potuhnili so se v nemštvu, kakor žabe v ribniku, kadar vržeš vanj kamen, ko bo vse mirno, bodo takoj vsi na površju. S to nemškutarijo uganjajo naši Nemci svoj teater; jco pri ljudskem Jštetju potrebujejo večjega števila Nemcev, prihajajo ti junaki na oder. vsi v nemški uniformi, in kdor jih pri luči ne pogleda, atrmi, kako neinštvo na Koroškem napreduje. Ko pa Slovenci nastopajo za svoje pravice, prihajajd samo Isti komendijantje, češ, — "Slovenci smo le mi!" In Vsene-mec si inane roke: "Glejte, Slovenci niti niso enoten narod, nimajo enotne narodne strukture, kako naj jim damo potem kako narodno .samostojnost f Saj ni mogoče. Dali bi, pa saj Slovenci in celo večina Slovencev tega ne mara!" Nehajte že kmalu s to sleparijo! Slovenci, ki .so glasovali in volili slovensko vkljub nasprotnemu pritisku, ljudje, ki .so se šteli za Slovence, le-ti zahtevajo svoje narodne pravice. Kaj bo potem z žabami, nas trenutno malo zanima. Z ljudskim štetjem so se proglasili za Nemce in jih odklanjamo, odklanjamo, zlasti nastop teh ljudi v imenu kateregakoli Slovenca. Potem pravi nasprotnik: "Slovenec na Koroškem nima izrazite narodne individualitete." in vsled tega se menda od Nemcev ne da ločiti. V nemški državi, v nemški deželi, v popolnoma nemških šolah. po:l vseskozi nemškimi uradniki, brez vse možnosti kateregakoli večjega lastnega kidturnega delovanja kakšna naj bo v tako žalostnih razmerah individualiteta koroških Slovencev.' Počakajmo, da bo Nemec na Tirolskem 50 let pod Italijani brez nemške inteligence, brez nemških ljudskih in srednjih šol — potem se morebiti tudi v Italiji kdo najde, ki poreče Xcmcem, da jim narodnih pravic več treba ni, ker nimajo svoje narodne osebnosti. Sicer pa se naši sosedje tmorebiti spominjajo, da jc n. pr. nekdaj pod Avstrijo radikalno nemški Trbiž zdaj pod Italijo .skoraj ves glasoval s fašisti. Sicer pa ni res, da ne bi imel tudi koroški Slovenec že svoje o-sebnosti, ki ga jasno loči od Nemca. Naš Slovenec je delaven, skromen, veren — iz njegovih vrst je izhajalo izredno število duhovnikov in redovnic — tako veren, da v Celovcu, lahko rečemo, pretežna večina vseh članov in članic verskih družb izhaja z slovenskih družin; štejejo se seveda za Nemce. Le eno napako imajo naši ljudje; premehki in preboječi so in predobri. Ali se naši Nemci ne spominjajo več, kako je Celovec hodil, ko je živil manjkalo, le k našim slovenskim malim kmetom, lastni nemški rojak jim ni dajal nie, hotel je le dražje prodajati. Naše slovenske žene in dekleta poznaš od daleč na njihovi noši, pridejo ti ponižno z ruto, ko Nemka prihaja z ošabnim klobukom in dolgimi pentljami. In da ni večje razlike, prihaja od tega, da je vendar večji del koroških Nemcev — slovenskega pokol jen ja. "Monatshcfte" ponavljajo ne- PAPIRNATA NESMRTNOST Nehvaležni sodobniki se jako malo zanimajo za 40 "nesmrtnih" članov Francoske akademije. Po- smLsel, ki ga je svojčas trdila "Ta-jUiah^i novinar ali ^satelj bi vam gespost", a ga sama popravila"- — lahko na pamet naštel kvečjemu "Slovenec se imenuje "Korošca", 10 do 12 najbolj slavnih imen. ne Slovenca". To na Koroškem ni pH petnajstem bo že v zadregi, tako. Drugod, n. pr. na Kranj- j Mnoeiea pa se spomni akademije skem se je Slovence imenoval samo na "veliki dan", kadar Kranjca, na Češkem se je Nemec (izvoli ali prvič nastopi kak nov uazival za Boehma, po deželi, ne" član. Tedaj se gnete ves Pariz v po narodnosti; na iKoroškem se 'starinsko institmt-sko podopje na škem se imenujemo Slovenci —j ulici Conti in radovedna publika Slovenci, ne t4Korošei", j ogleduje zelene, z zlatimi palma-ker je bilo tu nekoč brez dvojbejmi vezene akademske frake, tri-središče »slovenstva. Saj nas uiti oglate klobuke in igračkaste sah- Nemee ni nazival Korošce, marveč Vende — Windische- Sedaj po glasovanju so Nemci konstruirali |>ojein Kaernterja—Korušca. Ije. Novi akademik, v klobuku z no-j vim peresom in sabljo, hvali umrlega kolego. Drogi akademik kot da je to izredna sreča na sve-jhvrJi zopet učenost in vrline n^-tu, da kdo sme plačevati davke na vega »obrata. Oba govora »ta ved- Koroškem. Ime Korošca pa ni seglo čez poltične kroge Heimats-diensta. Korošci so zdaj le ljudje, ki jih mi Slovenci odklanjamo, od-' izgovorjena, klanjajo pa jih tudi Nemci, češ z narodnimi renegati ni nič početi. Organizirani pa so v Bauembun-du. , Koroški mesečnik potem trdi, da "je leta li»20. pri plebiscitu večji delslovenske manjšine glasoval zoper združenje s slovenskim narodom." Takšno izvajanje iz izida plebiscita odklanjamo. Večina. ki je glasovala za nemško Avstrijo, ni obstojala samo iz Slovencev. Tisočkrat .so Nemci sami že dokazovali, da so kraji kakor Velikovec, Pliberk, IJorovlje, Ilis_ trica, naši trgi, mesta, industrij-si kraji — nemški. Naj se tako mešanje kart opusti; večina ni vsa slovenska, pač pa manjšina. Tistih 15,000 glasov, ki so glasovali za Jugoslavijo, jc bila brez dvoj-be izbranih slovenskih (glasov, 22,000 na-sprotnih je vsebovalo vse druge. Ni res, da bi bila večina Slovencev zoper (združenje, večina je bila brez dvojbe zanj. Vrhu tega se pa glasovanje ni vršilo za slovensko narodnost ali proti nji, kakor sedaj hoče vse-uemški poročevalec trditi. Nemški zastopniki so pred glasovanjem slovesno obetali, da se bodo varovale Slovencem narodne in kulturne pravice in koristi; torej tudi ljudje, ki so glasovali za Nemci, so glasovali v naivni zavesti, da se to glasovanje nc tiče njihove narodnosti, marveč le zemljepisnega vprašanja, aLi pripadamo k Avstriji ali k novi državi, ki se napravlja na jugu. PET KILOGRAMOV PREMOGA Dunajska "Arbeiter Zeitung" prinaša sledečo socialna sličico. Osemletno dekletce z raztrganimi in za njeno starost prevelikimi čevlji, nežno telesce odeto v tenko oblekco, pride k prodajalcu premoga. "Prosim lepo. dobim tudi manj kot pet kilogramov premoga?" "Ne", zagodrnja trgovec in vzame mali vrečo iz ročic. Strmeče se gledale otroške oči na veliko goro premoga, ki je bila tu nagrmadena in katere je trgovec naložil par lopat premoga v vrečo. Nato je dal vrečo na tehtnico. "Tako, tu imaš pet kil!" reče in že drži roko pripravljeno za denar. "Prosim lepo, dobim še kilo drv," reče dete. "Kaj kilo drv? Te-a ne dobiš pri meni, moraš iti k branjevcu", zagodrnja trgovec. Nato mu da deklica denar in trgovee ji vrne nekaj drobiža. Nato si mala naloži vrečo na desno ramo in odide globoko upognjena na cesto- "Je že revščina z ljudmi," reče trgovec, "oče je že me-secc brezposeln, mati ima pljučnico in pet otrok je vedno lačnih. Pred petimi dnevi je otrok zadnjič kupil deset kil premoga in danes imajo le za pet kiL.." no >pi>ana že mesece prej. Novi-r.e prinašajo iz njiju odlomke na dan slavnosti. še preden sta bila Dva »veli k a 1 ist a, "Temps" in stoletmi ".Journal de™ debats" imata na ta dan dvojni ol>M-g in prinašata govore in extenso. To je'tradicija. Do bi dokazal, kdo dandanes v Franciji uživa pravo slavo in priznanje nesmrtnosti, je pariški satirični tednik "Cyrano" razpiral za svoje čitatfelljc imenovanje 40 osebnosti, ki bi naj tvorile galerijo "narodnih znamenitosti", to se pravi, ki bi po ljudskem mnenju s pridal e med nesmrtno članstvo francoske akademije. Francozi so kcIo vneti za vsa-ikovrstne natečaje in plebiscite, in tako je tudi "Cyrano" prejel več stotlsoč odgovorov. In kaJce znamenitosti so prišle na dan! Na prvo vrsto " nesmrtnosti" so široke plasti citateljev postavite maršala Focha — dobil jc 37r>,000 glasov. Druga je gospa Curie; njej sledijo sami politiki: Briand, Clemenceau. Poincare. Sedanji predsednik je šele na dvajsetem mestu. V "splošnem predstavlja "ple-biscitarno" izglasovana lista popularnih "nesmrtnikov*' zelo pisano družbo. Med njiju i jc 7 generalov. .7 učenjakov, 8 politikov, 8 pisateljev in novinar je v, 2 tovarnarja (avtomobilski kralj Citroen in pravkar umrla velika dobrotnicn. lastnica univerzalne veletrgovine gospa Cognac), 4 spontniki (letalec Pellet ier d'Oisy, boksar George Carpentier in seveda kraljica tenisa božanska Suzana Len-glen), trije igralci in en odvetnik. Pik a nt no pa je in komično, da je doživelo lc osem pravih akademikov ča.sitno ponovno izvolitev pri "Cvranojevim" natečaju. Saj ni dvoma, da so koristili 'pravi" akademiki človeštvu veliko več. kakor pevka Mistinguett ali pa Suzana Lenglen. A kaj se hoče! Narodna izvoljenci nimajo nič »kupnega z ono »nčeno družbo, ki ^e se^hie enkrat na mesec pri delu nad akademsiko enciklopedijo (slovar, ki bržčas ne bo nikoli kon čan!> in deli enkrat Irttno v javni seji nagrade za "čednost" in najboljša roman. OBZNANA V RUSIJI Iz Moskve poročajo, da je so-vjet ljudskih komisarjev sprejel osiuutek izakona o zaščrti državr, ki ga je izdelala posebna komisija in ki pride kmalu na sejo centralnega izvršilnega odbora. Sovjetska vlada, ki je tako rJ>sojala zapadne države in njene zakone, je torej sama uvedla zakon o zaščiti države. Prvi odstavek novega zakona govori o proti rcvolucijonarnih zločinih. Pod tem zločinom se razume vsak čin. ki naperjen proti delavsko kmečki vladi odnosno njeni politiki. Sovjetski zakonodajalec gre celo tako daleč, da govori o protirevolucijonarnih činih tudi takrat, kadar gre za kako drugo držajvo delovnega ljudstva. Smrtna kazen je določena za oboroženo vstajo, za vpad oborožene tolpe na sovjetsko ozemljo. za podpiranje tujih držav ki so bore proti sovjetski Rusiji, za izpod kopavanrje državne industrije, prometa, denarnega obrata ln e»--lo zadružništva. Smrtna kazen je določ ena tudi .za vsako poškodovanje cest. železnic, vodovodov, javnih skladišč in dnutgih državnih poslopij. Kdar izrablja državne ustanove ali podjetja v to. da koristi bivšim častnikom ali inte-icsiranim kapitalističnim organizacijam. ga zadene smrtna kazen. Vse to se tiče bodočnosti. Osnutek sovjetskega zakona o zaščiti države pa sega tudi muzaj v preteklost. Smrtna kazon je določena za vse tiste, ki so se aktivno udeleževali borbe proti delavskemu stanu in revohieijonamenm pokretu v carskem aparatu ali pod protirevolueijonarnčmi vladami za časa državljanske vojne. Smrtna kazen je določena tudi za podpiranje sovjetski vladi sovražne mednarodne buržuazije. Pretežni večini ruskih emigrantov preti torej po tem zakonu smrtna kazen, če bi se vrnili v Rusijo. Drugi del osnutka govori o zločinih proti upravnemu sistem n, za katere je večinoma določena smrtna kaizen. Sploh a tudi za vd-•rto pri hiši ostati. Pišite po naslovna Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x 3.4) ADVERTISE in GLAS XAltOD.4* FSODA SE restavrant in grocerija na dobro-idočem prostoru. — 222 Paterson Turnpike North Bergen, N. J. (3x 30.1.3) Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. POZOR &OJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsaik četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli stv. 62 Hester & Essex Street, New Yorfc City. Vpraša jibe -za zastopnika Legije za Amerifto Državljanstvo. [ "" nfinmflfcTiiV DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal na9 uradnik prav do Ljubljane. Pasti bo na prtljage ln gledal posebno oa to, da bodo tb! potniki udobno ln brezskrbno potovali. Na nupolago Imamo posebni oddelek sa naJe potnike, najboljši kabine v sredini parnfka r 2., 4. in G. posteljami. _ Vozni list stane do Ljubljane $116.77 s vojnim davkom in ielesaV-co vred, ra tja ln nazaj pa samo $208.00 In $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bUi zadovoljni a vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh s vsem tako, da so ta par* nlkjtndl drugim priporočali. Kdor ieli potovati, naj se obrne aa pojasnila fimprej na! FRANK SAKSER STATE BANK 9t OsrtfsmM Stessl s Ncsr Twfe, N. T. -- GLA§ NARODA, 3. MAJA 192C. Po široki cesti življenja BOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje., mi \V l>obro ,;.> rajni mri. da je hotela hiti ^aana ter pričel resno ra-z-<•«• l>i ji ne napravil najboljše uMu^re s tem. da bi -zaostal. ,t'va /ili.-a v 11je.n1 jia je upirala .tej misli. Shodxvlria zerwka brez ike krivde in tak človek kot Lorene Kotirirl. kojega duševni ustroj ni hudobno. ■xaj pa je svoje pae oHinilnv an o.-oh nok» Tiho raoMane. ho omaja K at o — V po go popr >i! /•• dolgo vee noi-nuneri. rboveic, iki je bil poleg tega še •joi-tj. no in brutalno razpoložen. — Ne. tisočkrat ne! Zabil hišni /dravnik ter imel v rokah moč. da vpliva -na jenJe, ee hi ti-h rmoči enkrat ne Tiiporaflitl v interesn žene. a \rw_hic žrrve >trawniih razmer, ki je po>ta4a v njegovih vrs.tr svetniea vnWI 'načina, kako je nosila, vse to. je navneJniH j«r"ds<» in kr» mu je še enkVat rekla, naj *<' j'' nj«igo»\' smehljaj racrširil ter pokaral Veri. da ga no v njenrovem slcl"pu. liana lahno vzdih ni! a ter rekla: m. malo nižje ležečih gozdih, poljih in dobravah, tja doli do Ljubljane in še naprej, do venca sinjih in v obzorje zgubija-jočih se gora. nudi Koža nov dom pogled malone samo v nebo. v najbližji bližini pa le v go^to le-sovje oliširnih gozdov, s katerimi v marsičem od dolincev, po a ra. th lova t i t ije. t> hi if. doktor — Ne ra ni bilo za mozuo •rat i ni i iz.1 *jse ( jna lica. Ter Vel j ticray a I ? O. ni^ein rmela dosti j ■orilu ž njim m izprva liž*' Pralsfarfjarta *«em šnjami. i ga .km človeka s sivimi govorila kot ponavadi in lahna rdečica je s-topi-— j. po: (»vil zdravnik zamišljeno. — In kako like spoznati pi < .1 njo. njim; velik al uin»fi •»•». j« viharji oheilti ill iv ll 1 MIH 1 1 fl"l u.ja kot > je ^t »piUi o raur. "vVt't J^ jeiio okno s iihe, « mo*ke po ■ odvrnil z. i ravnik ter obrnil svoj ofbra/. tako. da;na. ki zaide semkaj, tak svet poži-t • mi. Y !!i"ii: vidite le vsakdan je «ra človeka, j vi in okrepi, (ločim razveseljuje nima m.h« nega posebnega razum« vanja in j izletnika vsaka bilka, vsak poto- ictnik v prvi vrsti potrebuje. t',-mi tac. i jo. Le'ček. vsak cvet, kanioli ponosne go_ e pnnavadi v re in divje čeri, vsega tega tam- Ln J«' 'no iji prozaično. — Tukaj sino. «>*ospa. podajte »olzkc. je. bombardiran ml sneaink in le medlo osvetljen . močan, ko; vlit i/, brona. Kdor ga je videl ta-t'-.iti k. da bi bilo težko noro v • < * i I ta zdravnik. Tudi Vere se je polastil ta i iz m 'a s,, pi j tem ozrla naw.gor v med-prvega nadstropja, kjer je 'bilo opaziti obri-stave, a iz.vanredno drobno glavo, po-kmiei. — je rekla. • a st .p.la. je bila popolnoma temna, kot da bi »ričakovali. fo ' — j<> rekel zdravnik slabe volje. — Nikake doma. Služabniki ^ nevrjetno zanesljivi. Čaka j- n« v nisi niKogar — Kaj p« J uči iti \ a,- u i le za treiuit«"k. Pt ž.g.d j. u; gidieo in nato plin. Vera pa je staja medtem že na sto| .ijuah iti obiuijena proti zdravniku in rekla: — Hvala vam. doktor. l/bežen sujcJdjaj je pohitel pri tem preko njenega lie«w Zilrav-nik |ki m vid. 1 nir diniicea kot velike. žak»st,ne oči v bled«*oi obraeii. Xtroraj. v pr\*em nadstropju hlatkio zaškripala v-rat. kot da ,;ih j«- u« k.lo previdno z.|»«.r zaprl. V veliki tišini, ki je vladala vse naokrog, je bilo to razločno čuti. . Ko je zdravnik v razsvetljeni veži slačil svojo suknjo, je sto-i"L' a \ sirbo svojega moža. Sprejel jo je mmIc. z jecnim izr?. zoiu v svojem ovetieleni oJ>ra^u. — Ah. minlama s; ni a potrudila! Preveč ča^ri, pri moji ^ ' 1 ' K- V' to spro takoj prišel. V i tem trenutku je v^opil dr. Šrat. Mimo in varno, kot člo-^ v. k. ki s,, zave. 1 a svojili prdvie, je stopil k Konridu ter mu podal roko. — Katvo napa no. da me niste takoj pri He^kotovih obvestili. kajt-i trk o j bi hi i še J z vami, ve je bilo kaj rednega. — Kaj vam jc manjkalo — j. vprašal ter potisnil svoj s*ol tik ipoleg hišnega go_ larja. Kom • \ je iK-prani odejo, s katero sj jo pokrival iiosri ter xrl hudoi»>ao na doktorja ksza svojih očal. — Ali res? Se vala moram priznati, da tudi ni 'bilo ihrez koristi, da sem spiemil vašo soprog. Neki noinarnež je ujrasaiil v veži plin, kot da nikogar več ne pričakujete. — Jiv. sem to ukazal. — je rekel Lorene Konrul zmagoslavno. — Tako? In zakaj? Zdravnik ^e je presunljivo oznl v moča. ki mu je *tal nas^pioti. — Kadi varčnosti. — je gadrnjal Konrid. ZdraA-nik se je zasmejal. — Da. to je res .potret)no. Dotnnevam tndi. da se je morala, iz. razloga va^a s<»proga posiužiti najetega voza. — KaJ hrVa »noja žena? — je vzkliknil Konrid razkačen tei vrgel od rjo mi <4ran. — Misli! sem. da itn^e le opravka z mojim asdravjem, le to je vaše T^lje. doktor. ; — .Moja dolžnost kot kavamir pa je ^KWiuiditi vsaki dami svojo službo v danem slučaju. Konrid je kimal predse ter se pri te^n smehljal z grd^m smehlja jetn. — Da, le | oaiujajse jo, dokler ne boste našli v njej lasu. kot se godi vsakemu. Perescnečen s<-m le. -^a- «te tako hitro dabSi mOja /eno iz krempljev o«ega zanimivega Bučarja. Jatz bi m tie drznil kaj kajšnji domačini skoro niti ne o_ l»azijo. Položaj in razmere, v katerih živo. vsa ta okolica, vsa njena pristnost in njeno zdravje — vse to jim postane vsakdanje, celo dolgoeasno- Ta enoličnost jih dela celo malomarne, kar opažamo čestokrat v njih domovih : nesnaga izb in sob, zatohlost, pred hišami in hlevi kupi gnoja, od katerega se cedi na vse strani smra-dljiva gnojica. gre na žago, koliko ga je treba še posekati in drugo. Le naša gospodinja F ran i ca je ostala sama samcata doma. Vsaj je bilo tudi tu polne roke dela: kdo ne ve. koliko skrbi ima gospodinja na velikem gospodarstvu. Kdor vidi naše kmetske mfttere, vidi vse to zapisano na njih postavah, na njih rokah, zlasti pa na njih obrazih. Zelo kratka je doba njihove mladosti in veselja, pač pa jim piše življenje svoje zakone krepko v njih postave in obraze. Tu pričenja pravzaprav naša zgodl>«. Ze se je mračilp, ko tiho in pritajeno Vstopi temna postava v hišo Roža novega posestva. Zaškripalo so duri in Franiea, .sedeča pri peči in pripravljajoča večerjo za številno družino, se jc vidno zdanila. Pred njo je hipno stala .stara ciganka. Kratek trenutek .sta si zrli druga drugi nemi iz oči v oči in P ranico je obšlo nekaj nepojmljivega. Sedaj, ob tej uri, ko Ta malomarnost in vsakdanjostj.se že dan nagiba, ta obisk.' Bili >c zajeda tudi v njih mišljenje in to je za te ljudi usodno. Tesno sta sami v vsej hiši. iz spomina so ji stopale pred oči razne pri- zvezani z živo naturo, z njenimi f poVedke o ciganih, o teh tajin- / (Dalje »prihodnjič.) skrivnostmi in tajnami. stoje pod vplivom njenih mogočih manifestacij : kdo ne ve, kaj pomenja za kmečko dušo vihar, ki mu podira najlepša debla v njegovem gozdu, ki mu poleg še ne dozorelo žito na njegovih njivah, kaj slana, ki mu smodi njegovo mlado setev, kaj žgoči solnčni žarki, pod kate-mi kloni najlepše zelenje in cvetje. Skratka, naš človek, ki je navezan izključno le na svojo grudo, ki ga redi. ki mu jc druga mati, je kakor povezan z njeno za-j konitostjo, ki mu pa ostane v.se njegove žive dni nerazrešljiva u-ganka. Narava je zanj trd zakon, pisan v njegovo dušo in meso, kakor Mojzesove postave, vrezane v kamen. Gotovo da veruje v Boga. kakor ga je učila njegova mati. a ta Bog se mu javlja po tej živi naturi, zdaj kot dober oče. zdaj kot strog in strašen sodnik. Zakaj pripoA*edujem to tako na široko? Želim, da bi dragi bralec dobro ločil življenje in mišljenje našega človeka na deželi od življenja in mišljenja ljudi, živečih v mestih, da bo jasno, kako so neuki ljudje prepojeni z vražami in mnogokrat naravnost s pogubo-nosno domišljijo, izvirajočo iz strahu pred življenjem. To razlikovanje je nujno potrebno za u-mevanje naslednje dogodbe. Na eni kmetij, omenjenih v uvodu te zgodbe jc živela hči srednje premožnega kmeta, katero lah-nazivljemo s Franico. Njeni stari-ši so bili sicer duševno in tele.sno zdravi, le njen oče je morda prepogosto rad pogledoval v dno kozarca. Sicer pa je ta rodbina živela življenje, kakor opisano, z vsemi njegovimi jasnimi in temnimi stranmi. P-išcd je čas, ko se je oglasil na tej kmetiji snubač. Kmalu se je vršila šumna svatba in ženin, bogati Rožan, je odpeljal nevesto Frabcijo na svoj dom. Roža nov dom se v ničemer ne razlikuje od rojstnega doma Fra-ničnega, le njegova okolica je mnogo bolj ca^atna, obdana krog stvenih ljudeh, ki ne žive tako, kakor žive .spodobni ljudje, ki se klatijo po svetu, kakor zveri, no. čujoči v ^ . lovih, brez stalne strehe, v.sevedoči in zlovešči. Vedno izrazitejše in močnejše se je javljal nemir v Franični duši in bojazen pred to žensko je .stiskala njeno neizkušeno srce in strah se je vlegal nanjo kakor jesenska megla, z vso svinčeno težo. Pojavila se je v njej srčna želja, da bi čimprej izginila ta ciganka izpod njenega krova. Željo je hotela odpraviti .s trdo besedo, a v istem hipu ji je jezik odpovedal, ker se je .spomnila pogovorov mod sosedi. Stari Jerneje je vedno trdil, da se ciganov ne sme odpraviti in zapoditi preko praga in vsi drugi navzoči so mu pritrjevali. Treba je vedeti, da je to mnenje, ki je prava in grda vraža, .splošno razširjeno med našim ljud stvom po deželi. Ljudje mislijo in trdno verujejo, da razpolagajo cigani s skrivnostmi in tajnimi nadnaravnimi silami, kakor nikdo drugi; odtod njih strašljiva bojazen pred njimi, katere se ne otresejo vse .svoje življenje. Ako zna delati točo in vihar, ki uničujeta čestokrat kmetu ves njegov trud, ako ve za uroke, tedaj morajo biti ti ljudje mnogo močnejši po duhu od navadnih Zemljanov. Nikomur pa ne pride na um, da bi si napravil tale zaključek: ako bi znali cigani v resnici proroko-vati, bi si priprokovali največ sreče sami sebi in ne bilo bi jim potreba klatiti se po svetu in nadlegovati ljudi. Mlada Rožanka je jedva plaho izustila vprašanje, česa ciganka želi. je le-ta hipno pregledala položaji ki je bil za njo skrajno ugoden. Vsedla se je — seveda, brez povabila — za javorjevo mizo in zahtevala, da ji prinese Rožanka krompirja. Jadrno ji je Rožanka izpolnila njeno povelje. Da, to ni bilo beračenje. temveč je prava zahteva. Ciganka ni bila pripravljena na tako pokorščino. Hitro pristavi: .. ___________ ___________:______^____ "Daj mi še inesa!" Tudi to povelje je Rožanka hitro izpolnila, da.si .so ji že prihajale skrbi, videč, da jo ima ciganko popolnoma v rokah. Odrezala ji je od pleča domačega prašiča, katerega lheso je bilo razvešeno po okajeni kuhinji, večji kos, kot .se ji je zdelo, da jc prav, češ, vsaj sedaj bo ciganka povsem zadovoljna in bo odšla. "Daj mi še slanine! Gladna sem in rada bi si omislila večerjo." Glas ciganke je bil še vodno bolj ukaz kot prošnja. Tudi to zahtevo ji jo Rožanka izpolnila. Kot skrbno gospodinjo jo je vendarle obhajala nevolja, ko je dajala iz rok vse te življen->ke dobrote, za katere je bilo treba tako trdno delati. Ciganka je bila potolažena. Veselilo jo je, da je vsaj za par dni preskrbljena. Ta njen občutek jo bil sicer pristen in resničen, ni pa bila potolažena s tem darovi njena lokavost in nenasitljivost. Zablisknilo se ji je v očeh in obšla jo je misel, da je treba tako žrtev, kakršna je bila mlada Rožanka. prikleniti si in pritegniti k sebi: taka darežlji-vost je redka, zato jo je treba pridržati za poznejše čase- "Povedala ti bom srečo" — ji reče stara ciganka. "Prinesi mi še kurje jajce, zavito v ruti." Mladi gospodinji je šinila kri v glavo in streslo jo jo po vsem životu. Obšle so jo nedoločne silit-njo. Čutila so je kakor privezano in ni so mogla upreti tej zahtevi; obenem pa .se jc vzbudila v njej rahla radovednost, lastnost, katere se ne ubrani nobena ženska. Oklevajo odide in prinese jajce in ruto. Ciganka je pletla močno, vrv. Tu se pričenja novo, nadvse u-sodno dejanje te zlovešče babu-ro, ki jo prinesla toliko gorja v dom mladega gospodarja. Ciganka vzame jajce iz rute. pra še enkrat pokaže Rožanki ter ga zopet zavije v ruto. Nato stisne in dodobra jajce zmečka, nekaj poni rnira, česar Rožanka ni razumela in odvije ruto: pred strmečimi očmi Franico se pokaže mesto jajca, — čujte in strmite — kos krvavega mo.sa. Rožanki je zastala sapa, postalo ji je vroče in pred očmi se ji je zvrtelo. Ciganka zavije maso nazaj v ruto in položi vse skupaj na mizo. "To tukaj" — kažoč na zavitek — "moraš ob polnoči pokopati v grob svoje pokojno tašče, .sicer ne boš imela miru vse svoje življenje." Cigai^ka jo pogleda važno in tajinstveno. Vstane in izgine iz hiše, ne da bi sa obilne darove zahvalila. Rožanka je obstala sama sredi izbe, nema in neodločna. Nič ni vedela. kaj se godi z njo, le to je čutila. kakor bi bila s težkimi verigami priklenjena k zemlji. Vse jo obstalo v njej, ni videla, kdaj se je znočilo, pozabila je pripraviti večerjo in morda bi je vso noč ne zapustila ta vročica, da se niso vrnili k doma posli -in za njimi njen mož. Seveda, čudenja in spogledovanja ni bilo ne konca no kraja med njimi, ko so videli, da ni bilo ha ognjišču nikakega o-gnja in še manj večerje. Tistega večera je Rožanova služinčad polegla k počitku ob mrzli večerji, na mladega gospodarja pa so padale nove, težke skrbi, zakaj ni si mogel napraviti iz zmedenega pripovedovanja svoje žene o ciganki in o njenih čarovnijah — nikake jasne slike. Od tega usodnega dne dalje je postajala Franiea vedno bolj zamišljena in otožna. Vse njeno delo v gospodinjstvu je postajalo od dne do dne nesmotrenejše: ako se ji je posrečila jirha, so bili žganci prismojeni, časih pa ' pol sirovi. Misli .so se ji .jele trgati, govorila je zdaj pametno, zdaj zopet zmedeno. Navsezadnje se ji je dom priskutil. Jela ije zahajati k sosedom, zdaj k temu, zdaj zopet k drugemu, ždela je tam eele ure in zrla zmedeno in topo predse — tjavendan ter tožila, da jo boli glava. Ljudje so jo sprva sprejemali s .sočutjem in imeli so z njo potrpljenje, misleč, da ji bo prešlo. Ko so pa videli, da je z, njo vedno slabejše jim, je postala nadležna in jeli so se je bati in izogibati. .... . ... ___A. Hretanje paraikov - Shipping New> 6. maja: Weatph&Ua, Hamburg'; Muencben, Bremen. 8. maja: Olympic, Cherbourg. 12. maja: Berengarla, Cherbourg: De Orasse, Havre: George Washington, Cherbourg. Bremen. 13. maja: Albert BaHln, Cherbourg, Hamburg. 14. maja: Ohio, Cherlioure. 15. maja: Majestic, Cherbourg: France. Havre: Sk-rra Ventana, Hremen, Thurln-fria, llamburp. 18. maja: Columbun. Cherbourg. Bremen: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 19. maja: Maureta:ita, Cherliourg: Proa, aevelt, Cherbourg. Bremen. flGO- 20. maja: Thuringia. Hamburg. 22. maja: PARJS, HAVRE; SKTJPX1 IZLET. 25 maja: * Leviatluui. Cherbourg, Bremen, Bremen. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aquitanla, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen. 27. maja: Stuttgart, Cherbourg. Hremen; Deutschlun«!, Cherbourg. Hamburg-29. maja: Olympic, Cherbourg. 22. junija: MAUTJIA WASHINGTON. TRST: SKUPNI IZLET. 6. julija: I'RKSIDENTE WILSON. TRST: DRUGI SKUPNI IZLET. Gospodar liožan je bil v hudih j NAPRODAJ JE HIŠA stiskah. Povpraševal je pri starih' ell0 in po) nndsstmpna ; sedem sob možakih, kaj in kako, in v>;ik.lo in kU.ti. V(Alka kuhinja; poletni njih jc izvlekel na dan svoj recept.'. plin d.-Jrr.rika. priprn-ki ga je slišal od te«ra in one-a va 7a' ?0rko vodo: vse sobe deko-berača. Seveda so bili ti nasveti riram-dva kokošnjaka: vrt za zr-prave pravcate vraže. Končno je 1 en j a vo. cementni tlak; spredaj žele ubogal domačega župnika in od- i North Bergen, N. J. no ženo zopet na svoj dom. ! ---- Sedaj tam doma leži. K« r ne sprejema .skoro nobene hrane, j«' tako oslabela, da jo je sama kast in koža. režju preko Sahare. SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred. e naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., Hew York, K. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K