Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-del|*ka izdaja celoletno 4b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.650 m 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011,' Praga-Du naj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 In 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Zmaga angleške delavske stranke Angleški konservativci in tudi liberalci, kolikor jili nova doba sploh še ni zdrobila, so pri občinskih volitvah doživeli neljubo presenečenje. Konservativci so izgubili 394 starešin, liberalci in »neodvisni« okoli 60; laburisti, t. j. pristaši Delavske stranke (Labour party) so pridobili 458 občinskih mest. Danes so laburisti gospodarji 15 občin Velikega Londona, ki je razdeljen v 28 občin (boronghs). Medtem, ko so v londonskih okrajih volili na novo vise občinske svetnike, je bila v ostalih 300 občinah izpraznjena samo tretina občinskih sedežev. Niti premaganci sami ne oporekajo lalburi-stom lepega uspeha. Toda* voditelji delavske stranke same so na drugi strani tako modri, da ne precenjujejo svoje zmage. Njihovo glasilo »Da,ily Herald« je celo osupujeno nad »ogromnostjo zmage, ki prinaša težave«. Kako to? Treba pomisliti, da je vselej mnogo laže kritizirati kakor delati, kakor vladati. Niti mogočni angleški državi ni prizanesla današnja gospodarska kriza s svojimi hudimi posledicami na socialnem področju. Angleške občine imajo veliko oblast, široko delovno področje; njihov vpliv na gospodarsko življenje in na gospodarski razvoj sploh. V njihovem območju ni samo organizacija prometa, ampak občine vodijo tudi javna dela ter upravljajo denarne sklade za nezaposlene. Talko vsestransko uveljavljanje občine odpira seveda tudi široko polje za kritiko. Ko izbira volivec občinske svetnike, gleda bolj na njihovo konkretno delo kakor na politično ideologijo, v imenu katere je bilo izvršeno. Občinske volitve nimajo na Angleškem tako izrazito političnega kolorita kakor volitve v poslansko zbornico. Občinske zadeve so povsod pač bolj krajevnega značaja, Lojbiiristi so znali izvrstno izrabiti položaj, ki ga je ustvarila v prvi vrsti gospodarska kriza. Ko so n. pr. konservativci hoteli znižati podporo otrokom nezaposlenih, da bi razbremenili občinske blagajne, je delavska stranka odgovorila s silno propagando proti njim. Nikakega dvoma ni. da imajo laburisti v rokah strumno organizacijo, kakršne ni-o mogli postaviti na noge ne konservativci ne liberalci. Oba poraza, to je prvi, ki so ga doživeli 1. 1931., ko so izgubili 250 oSčinskih sedežev, in drugi, ko so pri poslanskih volitvah rešili še komaj nekaj mandatov, sta jim bila v svarilo. Lotili so se notranje reorganizacije stranke in jo tudi izvedli. Pri občin-skli volitvah so nastopili udarno in enotno, med-.tcm, ko so njihovi nasprotniki šli na volišče v imenu nekake sprave med strankami, v imenu »narodne sloge«', kakršno predstavlja MacDonal-dnva vlada. Volivna udeležba ni dosegla niti 50 o Istotkov; v prvi vrsti gre ta malomarnost na račun konservativcev in liberalcev. Četudi ni mogoče občinskim volitvam pripisovati povsem političnega značaja, niti ne takšnega pomena za presojo splošnega usmerjanja javnega mnenja kakor državnozborskiin, vidimo v njih povsem upravičeno znamenje, tla se jc v angleških volivcih po navemibrii 1931.. ko so konservativci in liberalci v imenu narodne sloge odnesli z volišč 500 poslanskih mandatov, vendar izvršila preorijentacija tudi glede na sdošni politični položaj v državi. Že pri deželnih volitvah v marcu so laburisti zelo napredovali; prav tako so imeli lepe uspehe v boju za izpraznjene sedeže v poslanski zbornici. Nikakega dvoma torej ni, da se angleško javno mnenje nagibi je zopet na levo, oziroma, da se odmika otl MacDonaldove vlade »narodne sloge«. Če trdimo, da se je jeziček na tehinici angleškega javnega mnenja pričel nagibati zopet na levo, moramo pojasniti zadevne pojme, da bi liravce ne zavedli na napačno pot. Angleška delavska stranka ni levičarska v navadnem pojmovanju te označbe. Labour party nima povsem marksističnega programa; mnogo manj je socialistična, kakor n. pr. Blumovi socialisti, oziroma nialomeščand v Franciji,* niti zdaleč pa je ne moremo primerjati z nekdanjimi dunajskimi marksisti, ki so bili povsem blizu čistini komunistom. Laburisti so tudi zavrnil sodelovanje s komunisti, kakršnega predlaga Moskva. Tudi v svojih zahtevah po socializaciji pridobitnih panog gospodarskega življenja so dokaj skromnejši celo tedaj, ko postavljajo volivne programe. Ko so pa bili na vladi, niso izvedli niti ene izmed bistvenih zahtev svojega »socialističnega« programa. Upoštevati je treba še drugo važno točko angleš-ke volivne geometrije. Dokler je na Angleškem obstojal sistem dveh strank, konservativne in liberalne, sta stranki stopali k vladnemu krmilu druga za drugo; navadno se ie zgodilo, da so isti volivci, ki so določeno stranko spravili na oblast, pri naslednjih volitvah prav to stran, ko strmoglavili. Pri teli volivcih ni odločala njihova ideološka orientacija in ne odloča niti danes, ko imamo dejansko zopet sistem dveh strank, konservativne in laburistične; del liberalcev se itak veže s konservativci, otstali so včasih iskali zveze z laburisti in niti kot neodvisni ne pomenijo mnogo. Če bi torej jutri zmagali pri državnozborskih volitvah laburisti, bi mi iz tega ne sineli sklepati, da se je to zgodilo vsled ideološke preorientacije angleškega volivca, am. pak v prvi vrsti zaradi ncrazpoloženja javnega mnenja proti političnim skupinam, konsevativ-cem, MacDonaldovim narodnim laburistom in Simonovim liberalcem, ki so zdaj na vladi. Manda.t sedanje poslanske zbornice zapade šele ua koncu 1. 1936. Vprašanje ie, ali bo Mac-Donald videl v rezultatu občinskih volitev zadosten razlog za morebitni predlog o razpustu zbornice in razpisu novih volitev. Verjetno je, da do razpusta zbornice še ne pride. Vlada se zaveda, dn bi bili volivni rezultati vse drugačni, kakor so jih pokazale občinske volitve, v prime, liieru. da bi volivci morali izreči svoje mnenje o vsrdržavnih problemih. Poleg tega ima v t>o-slnnski zbornici tako ogromno večino (okoli 5(M) proti 60), da z njo lahko mirno vlada dalje. Politični preroki napovedujejo tej zbornici vsa j še eno leto življenja. Ako bi potem prišli na oblast laburi-sti, bi io bil hud udarec za vse fušiizuie. V senci marsejsfeega zločina Grof Bethlen zopet grdo izziva „Dokter nam ne vrnejo odvzetih ozemelj, ne bo miru med državami Podonavja" Grof Štefan Bethlen Budimpešta, 6. novembra. TG. Medtem, ko se nahaja madjarski ministrski predsednik Gombos na obisku pri Mussoliniju, se je po dolgem molku nenadoma zopet oglasil zakulisni poglavar madjarska zunanje politike znani grof Bethlen, in sicer v zahvalnem govoru za podelitev častnega meščanstva v Szomogy. Grof Bethlen, hoteč podpreti prizadevanje svojega tovariša v Rimu, je med drugim tudi rekel: »Naš rod čaka velika naloga, da si pribori nazaj zgodovirsko vlogo, ki jo je madjarski narod igral v Podonavju Dokler se to nam ne bo posrečilo, je življenje našega naroda samo borno životarenje. Javno izpovedujemo, da mora biti konec vsakemu terorja in vsakemu nasilju v Podonavju. Mi vsi neizrečeno trpimo vsled mirovnega diktata v Trianonu. Miru in sporazuma tako dolgo ne bo v Podonavju, dokler se Madjarski ne vrnejo pokrajine, ki so ji bile odvzete. V vprašanju revizije mirovne pogodbe je ves madjarski narod edin. V naši državi vlada svoboda vesti in ustavni režim. Na Ma-djarsko lahko mirno zidajo, njej lahko mirno zaupajo. Upamo, da se bo enkrat le zbudila vest sveta in bo Evropa spoznala moralično vrednost našega truda. Takrat bo prišel tudi čas za revizijo, za katero moli sleherni Madjar.« Madjarske neokusnosti z vsakim dnevom naraščajo. Medtem, ko ves kulturni svet s prstom kaže na nečedna postopanja madjarskih oblasti v zvezi z marsejskim atentatom in je ves kulturni svet edin v tem, da je treba napraviti konec ma-djarskemu terorju in madjarskim nasilstvom, naperjenim proti njenim sosedam, medtem, ko je z marsejskim zločinom naenkrat postalo jasno, da je madjarski revizionizem tisti peklenski stroj, ki ne pusti, da bi narodi v Podonavju zaživeli v miru, si jc grof Bethlen privoščil zločinsko šalo, ko je obznanil svetu, da se Madjarska ni ničesar naučila, da se noče ničesar naučiti in da bo v brk vsemu kulturnemu svetu nadaljevala početje, ki je okrvavelo Jugoslavijo in Francijo. Bethlenov govot je izzivanje, ki ga Evropa, ki si želi miru, ne sme molče obiti, ker Bethlen napoveduje, da bo delo v Janka Puszti nadaljeval brez sramu in brez kesanja. Gombos pa prosi Italijo, naj ščiti Madjare Rim, 6. novembra, b. Predsednik madjarske vlade je prispel v Rim snoči ob 8.10. Na postaji «o ga sprejeli šef italijanske vlade Benito Mussolini, Suvich, baron Aloisi in drugi odličniki. Davi je Gombos obiskal ministrskega predsednika Mussolinija v beneški palači. V Rimu ostane tri dni. Na povratku iz Rima ostane en dan v Benetkah. Vsi današnji listi prinašajo dolge članke, v katerih toplo pozdravljajo predstavnika madjarskega naroda in Madjarsko. »Lavoro Fasista« pozdravlja Gombosa in pravi med drugim: »Čut prijateljstva, ki veže italijanski narod s plemenitim madjarskim narodom, in simpatije, ki jih Italija goji do ministrskega predsednika Gombosa, so dobro znani in jih nihče ne more zanikati. Madjarska vedno lahko računa na prijateljstvo Italije, prav tako, kakor tudi Italija zanesljivo računa na prijateljstvo Madjarske. Naše prijateljstvo ne morejo zakriti razna tendenciozna tolmačenja v delu inozemskega tiska, ki hoče prikazati Gombosov obisk v Rimu popolnoma napačno. — »Tribuna« trdi, da bo imel general Gombos še nekaj sestankov z Mussolinijem, na katerih bosta oba državnika do podrobnosti proučila vsa politična vprašanja, zlasti pa še ona, ki se neposredno tičejo Italije in Madjarske. — »Giomale dTtalia« poudarja, da obisk Gombosa v Rimu ne potrebuje posebnih komentarjev. Njegov obisk je v skladu s prisrčnimi odnosi med Italijo in Madjarsko. Politično sodelovanje med Italijo in Madjarsko postaja vsak dan bolj živahno, vsled česar so tudi potrebni sestanki med vodilnimi madjarskim! in italianskimi državniki. Italijansko-madjarsko sodelovanje bo s skupno voljo obeh narodov zaščitilo njih interese in doprineslo k temu, da se ustvari v srednji Evropi položaj na temelju dobro znanih Mussolinijevih načel. Drugi sestanek Rim, 6. nov. c. Giimbds je danes ob 11 dopoldne v spremstvu svojega poslanika v Rimu odšel v beneško palačo, kjer se jc takoj sestal z Mus-solinijem. Sestanek med obema državnikoma jc trajal nad dve uri, vendar pa o tem manjkajo vse Podrobnosti, ker še ni bilo izdano uradno poročilo, ač pa se poudarja tako v madjarskih kakor tudi v italijanskih diplomatskih krogih, da sla oba državnika soglasno ugotovila, da je popolnoma uspela politika rimskega sporazuma in da je to politiko treba nadaljevati. Takoj nato je jasno, da je Gombos neiel debato o vseh onih mednarodnih problemih, kjer je Madjarska v ospredju. V tej točki jc ležalo težišče razgovorov med Mussolinijem in Gombosom. Preosnova francoske vlade V četrtek ho padla odločitev Radikali sprejmejo vse, samo da ostanejo poslanci Pariz, 6. nov. c. Francoski parlament se je danes popoldne sestal po štirimesečnih počitnicah. Dasi 6ta obe seji, parlamenta in senata, imeli svečan žalni značaj, je vendar v vsem parlamentu vladala silna nervoza, ki je tako značilna za vse francoske notranjepolitične krize. Še pred začetkom seje se je namreč zvedelo, da je na seji vlade, ki je razpravljala o spremembi ustave, izbruhnil splošen prepir, ker 6e radikalni ministri ne morejo znajti v tem plazu za spremembo francoskega političnega življenja. Najbolj pomenljivo je na seji vlade govoril zunanji minisler Laval, toda ves njegov napor je bil zaman. Tudi Doumergue je bil na seji vlade zelo popustljiv, toda radikalni ministri še vedno vztrajajo pri tem, da raje demisiijon;ra;o, kakor da bi dopustili spremembo ustave v okvirju, ki ne bi bil točno omejen. Ko se je ob 15 začela seja parlamenta, je bilo razpoloženje v parlamentu 6icer napeto, vendar pa primerno svečanemu žalnemu trenotku. Vse oč: so bile obrnjene na Doumerguea in Herriota, ki pa sta se složno vsedla v prvo vladno klop. Takoj nato je začel predsednik parlamenta Fernand Bouieson čitati 6voj žalni govor za pokojnim kraljem Aleksandrom, pokojnim zunanjim ministrom Barthoujem in za pokojnim ministrskim predsednikom Po-incarejem. Vsi poslanci so liho poslušali govor, samo levica je začela burno ploskati in vzklikati, ko je Bouisson prečital besede, da je bil Barthou velik republikanec in da je Poincare zmeraj odklanjal diktaturo. Ko je predsednik purlamenta Končal svoj govor, se je dvignil Doumergue in šel na tribuno, da se v imenu vlade pridruži predsednikovim izvajanjem. Ko se je pojavil na govorniški tribuni, je levica začela burno demonstrirati proti Doumergueju. Vsa desnica je burno ploskala in prisilila levico k molku. Doumergue je nato lahko mirno izgovoril 6voje žalne besede, nakar je predsednik parlamenta sejo v znak žalosti takoj zaključil in prijavil nadaljevanje seje na četrtek zjutraj. Komaj je predsednik parlamenta prekinil se;o, že so navalili radikali in levičarski poslanci na Herriota in ga niso pustili iz dvorane, dokler jim ni podal nekaterih podrobnosti o položaju. Na hodnikih parlamenta se je nato nadaljevalo nervozno razpravljanje in med vrišč poslancev in časn kar-jev so padale besede nekaterih vodilnih poslancev kot prerokbe. Desničarski poslanec Ybarnegaray je izjavil, da je položaj republike v tem stanju brezupen. Veliki tvorec vladnih večin, poslanec Mandel, je bil zelo rezerviran in se ni hotel izjaviti, ali je položaj vlade trden, dočim je Frankiin-Bouillon svetoval previdnost. Takoj nato se je sestal radikalni poslanski klub k seji, na kateri je imel glavno besedo Herriot. Po svojem referatu je priporočil poslancem svoje skupine, naj sami poiščejo primerno rešitev. Toda radikali očividno niso več sposobni, najti pravilno odločitev. K debati o stališču radikalnih poslancev se je prijavilo 17 govornikov, M so vsi skupaj in vsak zase vedeli za pravilno rešitev in ozdravljenje francoske demokracije. Kot izhod iz zagate je poslanec Malvy predlagal, naj skupini napravi zadnji poskus pri Doumergueju in naj zato pošlje delegacijo k Doumergueju. Delegacija naj izjavi Doumergueju, da sprejemajo radikali vse njegove zahteve, 6anio parlamenta nc sme razpu stiti. Odstop vlade? Pariz, 6. nov. c. Danes popoldne se je sestala radikalna levica senata, ki šteje 167 članov in je tako najmočnejša skupina v senatu. Ta skupina je sprejela resolucijo, v kateri svari Doumerguea pred razpustom parlamenta in se popolnoma solidari-zira z radikalnimi poslanci in z njihovim stališčem proti spremembi ustave. Ta resolucija se smatra kot predhodna nezaupnica Doumergueu. Glede stališča Herriota se izve, da želi izstopiti iz vlade in s tem povzročiti demisijo Doumergueove vlade, ker ■ hoče dobiti zopet proste roke in se dati izvoliti I takoj za predsednika radikalnega poslanskega klu-i ba. Kot predsednik najmočnejšega poslanskega kluba bi prišel potem v poštev, da dobi mandat za sestavo nove vlade. Pariz, 6. nov. c. Vsled zelo napetega notranjepolitičnega kakor tudi mednarodnega položaja je francoski t.rg. minister, ki bi moral nocoj odpotovati v Moskvo, svoj obisk odložil na nedoločen čas. Dr• Beneš: »Potožaj v Evropi zelo napet" Praga, 6. nov. c. Danes se je sestal češkoslovaški parlament k seji, na kateri sta govorila predsednik vlade Malypetr in zunanji minister dr. Beneš. Predsednik vlade Maljpetr je podrobno govoril o gospodarskem položaju Češkoslovaške republike. Predsednik vlade je bil v svojem govoru zelo optimističen in je izja il, da je svetovne gospodarske krize konec in da je sedaj pričakovati vrnitve k normalnim gospodarskim razmeram. Za njim je govoril zunanji minister dr. Beneš. V uvodnih besedah je dr. Beneš izjavil, da je položaj v Evropi sicer zelo napet, da pa je položaj vrhovne mirovne ustanove v Evropi, to je Društva narodov, trden in da uživa ta ustanova danes oni ugled, ki ji je tako potreben. Dr. Beneš polaga veliko važnost na vstop Sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Dr. Beneš Izjavlja, da se bo zbliževanje Mučeništvo katoličanov v Nemčiji Dunaj, 6. nov. Ob priliki velikega zborovanja mož v 1'avoriten (Dunaj) je včeraj govoril kardinal Innitzer, ki je med drugim izjavil: Zadnje tedne jc bilo pri meni mnogo obiskovalcev iz Nemčije. Pretresljivo je, kaj pripovedujejo li ljudje o svojih doživljajih. V rojhu katoličani niti ne smejo več med seboj govoriti. Tinin katoličani in verni protestantje drže skupaj. Noben katoliški časopis ne sme ničesar poročati o katoliških prireditvah, niti ne, če so povsem verskega značaja, kakor procesije, evharistični kongresi itd. Prav tnk<» jc prepovedano pisati o kateremkoli govoru kardinala Faulhn-berja. Vsak sestanek in vsako zbiranje katoliške mladine jc prepovedano. Toda kljub temu je 80 odstotkov katoliške mladine ostalo zveste prejšnjim idealom in so ostali člani svojih kat. organizacij, čeprav nc morejo delovnti. Sestajajo se pač, toda kot prvi kristjani v katakombah. Obveščajo se med seboj in prihajajo skupaj, čeprav vedo pod kolikšno nevarnostjo. »Avstrija je upanje katoličanov iz Nemčije«, je zaključil kardinal izvajanja. med Sovjetsko Rusijo in češkoslovaško republiko nadaljevalo. Kot predpogoj za mir v Evropi smatra dr. Beneš ozko politično sodelovanje med Francijo in Anglijo. Češkoslovaška bo zmeraj rada sodelovala v tem smislu, kakor tudi, da bo ostala zvesta Mali zvezi in sodelovanju z državami Balkanske zveze. Nato je dr. Beneš obširno govoril tudi o vzhodnem Locarnu in vzhodnem paktu. Izjavil je, da je politika nemško- poljskega zbliževanja postavila vzhodni pakt na čisto novo podlago, ki daje organizaciji vzhodnega pakta čisto novo smer in pomen. Dr. Purič doma Belgrad, 6. nov. m. S snočnjim eksprsnim vlakom se je vrnil v Belgrad pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Purič, ki je na ankarski konferenci držav balkanskega sporazuma zastopal našega zunanjega ministra Jevtiča. Z istim vlakom je prispel v Belgrad tudi tukajšnji turški poslanik Hajdar bej. Na železniški postaji so g. Puriča pozdravili višji uradniki zunanjega ministrstva, odpravnik poslov grškega poslaništva, tajnik francoskega poslaništva in nekaj osebnih prijateljev g. Puriča. Seja Glavne zadružne zveze Belgrad, 6. nov. m. Pod predsedstvom dr. Ant. Korošca je bila danes seja ožjega odbora Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, na kateri je bilo sklenjeno, da se letošnji redni občni zbor Glavne zadružne zveze vrši 2. dcccmbra v Zagrebu. Kongresa Glavne zadružne zveze letos ne bo. Žid~marksist, vladar Rusije Volitve v Združenih državah Prv! revolucionarji v Rusiji so bili židje in so zaradi tega v vseh socialističnih revolucionarnih gibanjih zavzeli takoj od početka vodilno vlogo. Voditelji v vseh socialističnih strankinih odborih so židje postali voditelji sploh vseh revolucionarnih gibanj v Rusiji. To je prva resnica, ki si jo je treba dobro zapomniti pri proučevanju ruske revolucije. Druga pa je ta, da so židje znali v revolucionarnih frontah vzeti v svoje roke vse odločilne postojanke, lako, da so brez težave obdržali vrhovno nadzorstvo nad revolucijo in nad državo. k: je po revoluciji nastala. To je bil njihov cilj. To je bilo njihovo maščevanje. Mar jim je bilo za vse socialne krivice caristične Rusije, mar za tlako ruskega kmeta! Židje so Imeli svoj lasten obračun s carsko Rusijo in ta obračun so napravili z gesli marksizma na hrbtu ljudstva, ki niti slutilo ni, kaj se dogaja okrog njega in kaj vse prihaja. Žcj ni maščevanja Žejni maščevanja iu pohlepni po oblasti so stoje izobraženstvo iu polijobroienstvo porinili v vsa revolucionarna gibanja, kjer so — ker so bili najbolj glasni, najbolj breznačelni in najmanj vestni — zasedli vodilna mesta, predvsem tista, ki so prav /a prav v glavnem odločevala potek ruske revolucije. Med toni ko so ruski rovolucionarci šli pobirat članstvo med revne plasti, je žid-niarksist zasedel odbore in v odborih predsedniška mesta, v pravem pomenu poveljniška mosta vse revolucije. Zanimivo je, da se sprva niso hoteli prav sprijazniti l boljševizmom, ki se je na kongresu socialistične stranke Ru.sije leta t9(>S odcepil od skupne stranke. Židje so najprej podpirali menjSevike, ker jitrP boljševiško odklanjanje zasebnega premoženja ni šlo v njihov račun. Toda kakor hitro so videli, da so boljševiki bolj radikalni v svojem revolucionarnem stremljenju, so se židje v masah vsuli v boljševiške vrste in njihovo izobraženstvo in polizobraženstvo je v kratkih letih ludi pri njih zasedlo poveljniške mostove. Spoznali so. da jim bo v Rusiji samo boljševizem pomagal do zmage n j i h o v i h ciljev in da razpolaga samo boljševizem s sredstvi, ki hud« svet spreobrnila po njihovih zamislih. Sc bolj se je pokazal ta židovski goii. ko se je izkazalo, da >Kerenskijev režim« ne ho vzdržal. Samo en mesec po revoluciji, v poletju 1917, najdemo strašno naraščajočo maso marksističnega židovstva v boljševiških vrstah, in sicer vedno na poveljujočih mestih. Kaj je Židom za sredstva! Cilj je glavno! če niso mogli do oblasti s pomočjo denarnih sredstev, pa bodo s pomočjo pro-letarijata. Na zapadli vlada žid » kapitalističnih trdnjavah, v Rusiji bo vladal ua čelu zgaranega proletarijala. Kalinin je to potrdil v svojem gov&ru na I. (>/.et kongresu 25. novembra 1928, da »se je vsul a ogromna masa židovstva v revolucijo, kakor hitro je izgledalo, da bodo boljševiki provizoričnn revolucionarno vlado v rprli«. Židje med boljševiki Zelo poučne so sledeče številke, ki nam odkrivajo, kdo je vodil do revolucije leta 1917 ruske revolucionarne pokrete. Za zgled vzemimo samo osrednji odbor socialdeinokratične delavske stranke Rusije ZK (Z-entralni K-omite), ki je bil boljševiški, medlem ko se je menjševiški imenoval OK (Organizacijski K-omite): Vrhovni odbori boljševiške stranke so bili od 1908 do 1917 takole sestavljeni na strankinih kongresih: 1903 devet odbornikov (4 Rusi, 1 žid, 2 neruska člana): 1905 pet odbornikov (4 Rusi, l žid); 1906 trije odborniki (2 Rusa. 1 žid); 1907 pet odbornikov (3 Rusi, 2 Žida); 1912 decet odbornikov (2 Rusa, 5 Židov, 3 neruski člani): 1917 pri aprilski konferenci devet odbornikov (4 Rusi, 3 Židi, i neruska člana); 1917 pri letnem kongresu 21 odbornikov (8 Rusov, S Židov. 5 ne-Rusov). lz zgoraj navedenega sledi, da so židje-niarksi-sli bili v vseh odborih zelo močno zastopani, v odstotkih so naraščali od 11 do -11%. Če vzamemo vsa lela clo 1917 skupaj, ugotovimo, da so bili židje v vodstvu boljševiške stranke povprečno zastopani z | H2% odborniških mest. torej, da so predstavljali J eno tretjimi vsega pokreta, kar je ogromno, če pomislimo, da židje predstavljajo samo 4% vsega ruskega prebivalstva. Ko je leta 1917 prišel čas za revolucijo, so boljševiški vrhovni odbor vodili Rusi r 40%. židje tudi s 40%, neruski člani pa z 20 odstotki. »Carsko« revolucijo je torej prinravljala stranka, ki jo bila do (50% v neruskih rokah. Poglejmo, kako je bilo v prevratnih letih 1910 in 1917. Prva revolucija marca 1917 Leta 191(1 je bila vsa Rusija v polnem razpadanju. Nezmožnosti vojaških vodij, koruinpiranost I odločilnih državnikov, nemarnost vojnega gospo- i daretva, vse to je povzročilo nezadovoljnost vojske, ; ki je bila vojne kratkonialo sita in je holela domov, j Porazi na bojiščih, sramotna lahkoživosl in nemo-ralnost tako zvanih višjih krogov, je ta pokret le še podkrepila. Ljudje slednjič tudi niso imeli več hrane. Prišlo je do velikih delavskih nemirov, i stavk, pustošenj trgovin in podobno. Vojaštvo ni hotelo na svoje ljudi streljali :n je prešlo uieil upornike. Dne 12. marca 1917 se je zrušil 300 lel stari carski prestol Ramanovov. Židje so revolucijo pozdravili z veseljem, ker jim je odprla pot. da si privojujejo državljansko in politično enakopravnost. Ni še potekel mesec dni. tu je 3. aprila 1917 nova proviaorična vlada izdala uredbo o Židih, s katero postajajo enakovredni državljani svobodne Rusije. Židje so z vsemi silami podprli revolucionarno vlado, ker so vedeli, da bi pumeniia carska zmaga zanje enega največjih in najbolj krvavih pogritmov v zgodovini. Zato v revolucijo z vsemi silami! V državni dumi je zasedal ^Izvršilni odbor so-vjeta delavcev in vojakov«, ki je bil neke vrele spo-redna vlada v primeru z >Odborom državne dume«, ki je predstavljal revolucionarno vlado. Dva dni po izbruhu revolucije se je že pojavilo pri Odboru državne dume« kot zastopnik izvršilnega odbora odposlanstvo Ireh mož: Sokolnikov (Rus). Nteklov (žid) in Sultanov (žid), da se pogaja za sestavo prve revolucionarne vlade. V izvršilnem odboru delavskih in vojaških sovjetov. ki je šlel 42 članov,, je sedelo devet Židov, lo je 22%. V izvršilnem odboru kmetskih sovjetov. ki je štel 30 članov iu je obstojal nd 20. maja do 17. julija 1917, je sedelo sedem Židov, to je 23%. Da bo slvar še bolj jasna, pripomnimo, da sta bila v izvršilnem odboru delavskih in vojaških sovjetov vsega dva delavca, in v izvršilnem odboru kmetskih sovjetov saiim trije kmeti, Žid-marhsisi, tolmač ruske volje 7' zakonom od 3. aprila so židje dobili držav- vojaški povelju... ,,«,„...... „,„...,. „.„„, je zasedlo *iinanska ine-to im podeželskih mestih iu kmetskih občinah. Židje so bili najbolj trdna opora prve revolucionarne vlade. V vladi, ki ostane zvezana i imeni Ljvov, Miljukov in Kerenski, so postali Inko aaiuooblastnl, da t>o odklonili avtonomijo Finski in Ukrajini. Toda židovski razum-niški proletarijat ni sledil navodilom svojih vodij, ki so bili zadovoljni s tem, da so dosegli enakopravnost, ampak se je vrgel popolnoma v naročje boljševizma, ki je baš z židovsko pomočjo razvil v poletnih mesecih leta 1917 novo strastno propagando po vsej drŽavi. Po vseli industrijskih mestih v Ukrajini, kot Vasilskoje, Boguslav, Kameni BroiL so se židje zgrnili med boljševike. V velikih vojaških tovarnah za obleke in obutev, kjer so delali židje, so prav zato med delavstvom naenkrat zavladali boljševiki. Ogromen je bil prirastek iz-ohraženstva in polizobraženstva, ki so tvorili prav za prav vrhovno plast boljševiških vodij. Predvsem so se pojavili tisti tisoči židov, ki so jih carskc vlade izgnale v »čerte osodlosti« na obronke države in v Sibirijo. Polni maščevalnosti so se vrnili, se pognali v revolucionarni metež iu so v bližajočem se neurju zavzeli vodilno iu odločujočo vlogo. Boljševiški žid Pasmanik piše v svoji knjigi Ruska revolucija in židje' na strani 150, »tla sc v revolucionarnih letih 1917 in dalje židje niso več borili za svoje narodiio-židovske ideale, marveč, da so postali že pravi predstavniki ruski moči, njeni zastopniki in razlagafeljl«. S tem hoče Pasmanik podčrtati, da so ruske revolucionarne mase takoj v začetku ruske revolucije bile vprežene v jarem židovskih marksističnih vodij. Židje da so že postali »izraz ruske revolucionarne sile«, simboli ruske revolucije, »zunanji lik ruske revolucionarne volje«. Revolucija „kmelov in delavcev" Nad sto milijonov ruskega prebivalstva, jc >prodstavljalo iu zastopalo« par zakletih židovskih časnikarjev! Revolucijo »kmetov in delavcev« s» torej izražali in vodili pripadniki naroda, ki sam nikoli ni imel zemlje, ki se niti v Rusiji, niti nikjer drugod nikoli ni zanimal za zemljo in za njene obdelovalce, ki mu je bila zemlja in usoda kmet-skega ljudstva bitno tuja. Tako daleč smo torej prišli že leta 1917, da si upa židovsko-marksistični pisec s ponosom poudariti, da so bili židje ;iii-klicani tolmači« revolucije, ki jo je baje napravilo 150 milijonov ruskih kmetov in delavcev!' Vedno bolj se bliža boljševiški udar. Stranka dela z vsemi silami. Upori ee vrste, orožje se deli po tajnih kanalih med ljudstvo, na vseh trgih in ulicah Rusije se vale mase naroda k zborovanjem židov-markšistov. V začetku avgusta 1917 skličejo bolj. .mi strankin kongres. Predsedstvo kongresa tega odločilnega boljšaviškega kongresa tik pred drugo revolucijo je bilo sestavljeno iz 11 članov, med njimi trije Rusi, šest Židov in en Georgijevec. Stranka zviša število odbornikov za polovico: Lenin, Troc-ki, Ilvkov, Stalin, Svverdlov, liubnov, Buharin, Smil-gn, Džerdžineki, Sokolnikov, to so eedaj najboljši med najboljšimi. Med njimi je skoraj že polovica (40%) židov. Kongres boljševikov je ustanovil poleg ožjega izvršilnega odbora ludi posebne odbore za izvedbo revolucije in za polastitev državne oblasti, predvsem dva odbora, k: sta v vsej revo-lueijski dobi igrala ueodepolno vlogo: politični odbor (Politbiro) in vojaški odbor, oba neke vrsle vrhovna generalna štaba, ki sta odgovorna za vse, kar se je v boljševiški revoluciji zgodilo. Ožji izvršilni odbor strankinega vrhovnega vodstva. sestavljen i7, 11 članov, vsebuje 6ledcSa imena: Stalin (Georgijec), Sokolnikov (žid), Džerdžin-ski (Poljak), Miljutin (Rus), Uricki (žid). .Toffe (žid). Swerdlov (žid), Muranov (Rus), Bubnov (Rus), Stasova (Rusinja), Šavmjan (Armenec), torej vsega 4 Rusi, štirje Židi, 3 ue-Rusi. Usodepolni 23. oktober i9l7 Dne 23, oktobra »e je ta ožji izvršilni oilbur boljševiške stranke sestal k usodepolni seji, ko je padla odločitev, in ko je bilo izdano povelje za revolucijo. Z osmimi glasovi proti dvema (Kanienev "n Zinovjev) je bil sprejel sklep za takojšen udar. Na tej seji najdemo sledeča imena; Lenin (žid po materi, ki ae je pisala Blank), Svverdlov (žid), Zinovjev (žid), Kamenev (žid), Trocki (žid), Stalin (Georgijec), Uricki (žid), Džerdžineki (Poliak), Ko-lonlaj (Židinja), Bubnov (Rus), Lomov (Rus). Sokolnikov (žid), torej vsega en pravi in en pol-Rus, sedem Židov, dva ne-Rusa. Več kot polovico tega odbora, ki je izdal povelje za krvavo revolucijo, je tvoril žid-marksist. Predstavnik 15(1 milijonov slovanskih Rusov pa ,ic bil samo — eden! Židovski „Potitbiro" Na isti seji so izvolili ludi Člane »Politbiroja«, generalnega štaba revolucije, ki ima nalogo izpeljati upor in ga uspešpo končati«. Vrhovni -politbiro šteje sedem članov in ima za 14 dni vso oblast v svojih rokah. »Politbiro« so zgoščeni možgani boljševiške revolucije. Poglejmo imena njegovih članov: Lenin (po materi Blank je žid), Stalin (Georgijec), Trocki (žid), Sokolnikov (žid), Bubnov (Rus), Zinovjev (žid), Kanienev (žid). Prvi Politbiro-, ki je .boljševiško revolucijo dejansko izvedel, šteje torej enega pravega in enega pol-Rusa, štiri žide in onega ne-Rusa. Večino v tej najvišji revolucionarni ustanovi imajo torej v državi s 130 milijoni Slovanov — žiilje-niarksisti. Židovski vrhovni vojni odbor Za vrhovno vodstvo vojaških operacij je |>il postavljen »Vrhovni vojaški revolucionarni odbor«, ki je kot vrhovni generalni Slab prevzel organizacijo rdeče garde in vojaško izvedbo upora. Ta odbor šteje vsega 18 Članov, in sicer: predsednik je Trocki (žid), Podvojski (Rus), Lenin (po materi žid), Boki j (Georgijevec), Joffe (žid), Molotov (Rud), Nevski (Rus), Unschlicht (žid). Sverdlov (žid), Uricki (žid), Antonov-Oveeienko (Rus), Me-honnšiu (Rus), C.uzev (žid), Cialkin (?). Ereniejev (Rus), Džerdžinsk: (Poljak). Dyhenko (Ukrajinec), Razkoluikov (Rus). Torej sedem pravili iti en pol-Rus, šest židov in dva ne-Rusa. Dne 29. oktobra je bilo postavljeno »Vrhovno vojaško poveljstvo«, i. nov. b. /. romunsko-bolgarsKc moji: poročajo, da jc neka romunska obmejna straža videla, kako so bolgarski orožniki v bolgarski obmejni vasi kiobantts obkolili neki avlo iu je pri tej priliki prišlo do ostroga streljanja. Naslednji tlun so romunski obmejni stražarji zvedeli, da je l>il poskusen atentat na nekatere bolgarske ministre, ki so sc nahajali na poti iz Sofijo v Varno. Orožnikom se jo posrečilo napadalce aretirati, ki so jih \so brez kakršnekoli razprave in zavlačevanju v vasi Jirkli v bližini romunske inejc pobili. materi Blank), Stalin (Georgijec), Trocki (žid). Sokolnikov (žid), Bubnov (Rus), Zinovjev (žid), Kamenev (žid), Šved lov (žid), Uricki (žid), Džerdžinsk! (Poljak). Boljševiško revolucijo, ki jo bila usodna za 1311 milijonov slovanskih Rusov, s« torej izvedli in nosijo zanj odgovornost en R u s, e n p o I - i i il, šest židov, en Georgijec i n en Poljaki Tri ilni pozneje je slara Rusija izginila v ble- 1 sku požarov in krvavih pouličnih pub>iev. šest iidnv izmed uos- lin ruvoluriunnfcev je siiminsku Rusijo -■osrečilo, z boljševizmom, J Ko je francoski časnikar vprašal: Kaj pa ma-diarski caiinarji? — so se mu zasmejal! v Jugoslaviji in teklii Teroristi so uživali veliki zaščito pri njih. Sel carinerne v Barcsu je aktivni mad.ar-ski kapetan Balenovics, ki je dodeljen na službovanje v Barcsu in nosi uniformo carinskega uradnika. Ta carinar je gledal na to, da teroristom čim bolj olajša njihovo delo. Charles Reber misli, da so dobivali teroristi podporo tudi pri uglednih madjarskih plemičih, katerih posestva na jugoslovanskih tleh so priilr pod agrarno reformo. Nad 21 milijonov bremoseHnih Ženeva, 6. nov. — Kolikor jc število brezposelnih sploh mogoče izkazati s statistiko, kaže o naslednje številke: Koncem marcn 1934 je bilo po industrijskih državah sveta 22.5 milijona brezposelnih. Do konca poletja se je brezposelnost znižala za dobra dva milijona. Letošnjo jesen pa je zopet nastopilo poslabšanje, zlasti v Združenih državah, v Franciji, v Italiji in Angti i. Splošno sodijo, da je Število brezposolnih vsaj 21.5 milijona. Drobne vesti Zagreb. 0. nov. b. Danes sn bile v Zagreb" patriotske manifestacije, ki so mirno potekle. Policija je vzorno vzdrževala red. Belgrad, 6. nov. m. Z odlokom prometnega ministra jo postavljen /a uradnika Pošno hranilnice \ 0. pol. skupini v podružnici v Sarajevu Avgust Pogačnik, pripravnik isto podružnice. Praga, 6. nov. Poštno ravnateljstvo je sklenilo, da zgradi v zapadni Slovaški 100 KW močno radio-oddajno postajo. Kraj še ni določen. Dunajska viemenskn napoved: Oblačno in v južnih Alpah padavine. Temperatura nad normulo. Za obrtni muzej v Ljubljani Temeljni kamen Zbornice TOI - Ustanova za onemogle trgovce in obrtnike Ljubljana, 6. novembra 1934. Danes dopoldne je bila seja predsedstva zbornice za TOI v Ljubljani, na kar je bil sprejet soglasno ta-le predlog zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina: »Pod uničujočim vtisom narodne nesreče, ki je zadela našo kraljevino z izgubo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, sem sklical za 12. oktobra žalno sejo predsedstva, da s tiho komemoraeijo damo izraza neizmerni boli nad to nenadomestljivo izgubo. Vse nacionalne in javne ustanove stremijo za tem, da postavijo veličastnemu delu kralja Aleksandra trajen spomenik, Njemu, ki je s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo gradil proti vsem naporom sovraž- nih sil kraljevino Jugoslavijo. Moja želja je, da tudi naša zbornica kot predstaviteljica trgovine, obrti in industrije postavi za bodoča pokoljenja trajen spomenik ter s svojimi skromnimi sredstvi pripomore k temu, kar je za dovršitev stremljenj in dela blagopokojnega kralja storiti naša dolžnost. Znano vam je, da že dolga leta nabira zbornica z vso vnemo gradivo, ki priča o sposobnosti našega obrtništva in industrije v preteklih stoletjih, ki dokumentira našo gospodarsko zgodovino in s štednjo in vnemo se nam je posrečilo zbrati že lepe zbirke takih zgodovinskih del umetne obrti v naših krujih. Smatram, da bi gospodarski krogi dravske banovine najlepše počastili mane kralja Aleksandra, ako ustanovijo muzej, ki bo nosil njegovo slavno zgodovinsko ime. Zato mi je čast predlagati predsedstvu, da blagovoli skleniti, da zbornica osnuje Muzej kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V ta namen prosim, da odobrite, da zbornica iz svojih sredstev odredi znesek 250.000 Din kot temeljno dotacijo sklada za osnovanje tega muzeja, ter da se v bodoče proračune postavijo primerni zneski,, da bi mogla zbornica čimpreje postaviti zgradbo muzeja, v katerega bodo potem prene-šene vse že dosedaj nabrane in tudi v bodoče naikupljene zbirke. Obenem mi je čast predložiti vam, da osnuje zbornica »Podporni fond kralja Aleksandra 1. Zedinitelja« za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice TOI, iz katerega naj bi se vsako leto izplačalo onemoglim in osiromašenim pripadnikom naših stanov podpore za 25.000 Din. Prosim, da odobrite, da se za tekoče leto z ozirom na bližajočo se zimo, razpiše zbornica podelitev teh ustanov v omenjeni višini iz tekočih proračunskih sredstev. Minenja sem, da se bomo na ta način najbolje odzvali naši domoljubni in narodni dolžnosti in trajno počastili spomin na velikega kralja.« Kot je že iz predlaga g. predsednika g. Jelačina razvidno, se zbornica že dalj časa zavzema za ustanovitev muzeja, ki bi pokazal delavnost našega obrtništva ter tudi industrije. Posebno se je zato zavzemal obrtni odsek zbornice pod predsedstvom g. Iv. Ogrina ter pri tem tudi računal na podporo oblastne samouprave v Ljubljani in Mariboru, ki sta pokazali razumevanje za ta projekt. Toda radi nezadostnih finančnih sredstev se predlog ni mogel realizirati. f Marija Matezič Ribnica, 5. novembra 1934. Nemila smrt se je oglasila v družini Maleži-ievi, po domače pri Malenskih v Gorenji vasi, ter iztrgala iz njih srede njihovo mater Marijo Ma-ležič, ki je dosegla častitljivo starost 74 let. Kdo v domači fari im izven nje ni poznal te blage in vzgledne slovenske, krščanske žene in matere?! V življenju je okusila mnogo razočaranj in bridkosti, vendar ni obupala in klonila, ker je vso moč črpala v molitvi in presv. Evharistiji. Za številne otroke, s katerimi jo je Bog oblagodaril, je z vso materinsko nežnostjo skrbela, da so bili deležni dobre, vzgledne, krščanske vzgoje. Bila je v tej stroki pravi mojster. Saj se je _ izšolala v duhovni šoli pokojnega dr. Kreka, ko je bil pred mnogimi leti kaplan v Ribnici. Ni čuda, da so se vsi njeni otroci navzeli njenega izšolanega duha in bili deležni izvrstne krščanske vzgoje in se kot taki uveljavljajo na svojih življenjskih položajih. V času svetovne vojne je tudi njo zadela bridka usoda, ko so po vrsti odhajali njeni sinovi na vojno. Toda njena goreča molitev ie pomagala, da 60 se srečno vrnili z bojnih poljan. V teh bridkih časih, za nas Slovence še prav posebno, posebno one s Primorskega, ko so se zatekali v naše kraje kot begunci, ki so morali svoje domove in imetje ostaviti vojni vihri, so se le-ti v svojih stiskah z uspehom obračali na to blago ženo in bili deležni jod njeno streho bogatega gostoljubja in podpore, •n to ves čas tedanjih težkih dni. Mnogi teh" re-vežev bi znali povedati, kolikokrat jih je rešila gladu in pomanjkanja. Noben siromak ni odšel od hiše, ne da bi bil deležen podpore in tolažbe. Pri njej je veljalo načelo, naj ne ve levica, kaj daje desnica. Zato so jo vsi brez izjeme vzljubili in radi imeli, ker so jo poznali kot dobro, krepostno, radodarno ženo. Žal, da zadnje leto svetovne vojne ni prizanesla našim krajem epidemija, tako zvana »španska«. Tako je tudi to dobro ženo obiskala ta bolezen in jo priklenila na postelj. Od tega časa je mnogo pretrpela, vendar je uprav z Jobovo potrpežljivostjo prenašala bolezen, dokler je Vsemogočni ni poklical k Sebi po večno plačilo za vsa njena dobra dela, ki jih je storila v življenju bližnjim. Počivaj v Bogu, blaga, dobra, krščanska, slovenska ženal F, JCdo* VxkJHi jamči, da kupujete fPtavcr kavo fa&z* k&flejuut? -KAVA HAG, katere izborna kakovost in zdravstvene odlike temelje na 30 letnih tovarniških izkušnjah in svetovni organizaciji. DOBIVA SE SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH V Sisku letos ze 36 požarov Posestniki sami zažigajo svoje visoko zavarovane objekte Iz Siska poročajo: V današnjih težkih časih so se odločili neki ljudje v Sisku, da si na edinstven način popravijo svoje inaterijalne razmere — s požigom svojih hiš, katere so prej razmeroma visoko zavarovali. Prav ta okolščina je vzrok, da bo Sisek letos odnesel žalosten rekord — v požarih. Kako je prišlo do tega žalostnega pojava? Vsi ljudje so edini v tein, da tiči glavna krivda v konkurenci zavarovalnih družb, ki so razposlale po deželi svoje agente, ki so, samo da bi sklenili zavarovanje, zavarovali razne objekte visoko nad stvarno vrednostjo. Zavarovanci so znali izrabiti to priložnost in tako je »po potrebi« prišlo do požarov, ki so bili v največjih slučajih sumljivi. Vsi so dobili izplačano zavarovalnino, čeprav so preiskave o požarih dognale mnogo znakov, ki govore o krivdi lastnikov. In požari so se množili... Danes imamo že šestintrideset požarov v letošnjem letu. Za tako veliko število požarov so se končno začele zanimati nekatere zavarovalne družbe. Njihovi zastopniki so se nedavno mudili v Sisku in proučevali to vprašanje. Po njihovem mišljenju je potrebno, da se zavarovalnina objektov zniža za približno 5% in spravi v sklad s stvarno vrednostjo zavarovanih objektov, potem bodo morda požari prenehali. Meščani so se kar navadili na požare, čeprav je jasno, da povzročajo škodo tudi tistim, ki niso v nobeni zvezi s takimi požari. Silno zanimiv je zadnji požar. Pretekli petek popoldne je začela goreti hiša delavca Milana Filipoviča. Ogenj so takoj zadušili. Preiskava je bila za Filipoviča porazna. V podstrešju hiše so našli razlitega več litrov petroleja, smodnik, sveče in drugi materijal, ki pospešuje ogenj. Filipoviča so Ali že obfutife posledice, ker preveC sedite! Teh posledic se obvarujete, 5e pijete redno ROGAŠKO SLATINO „ TEM PEL" Vprašajte Vašega zdravnika! aretirali in mu dokazali krivdo. Zavarovalnina je bila vabljiva. Pohištvo je bilo zavarovano pri Fo-niksu za 50.000 Din, hiša pri »Croatii« za 40.000 Din, hlev pa za 20.000 Din. Že dva dni je Filipovič v zaporu. Najneverjetnejše pa pride šele sedaj. V ponedeljek zjutraj okrog štirih je požarna sirena naznanjala meščanom šestintrideseti požar. Kaj je gorelo? Gospodarsko poslopje Filipoviča, ki je vendar v zaporu. Niti topot se mu ni posrečilo, da bi dobil zavarovalnino, ker so gasilci počar hitro udušili. V poslopju je bilo par voz sena. Ko so dopoldne zaslišali Filipoviča, se je silno »začudil«, ko je slišal, da je preteklo noč ponovno gorelo pri njem. Ko je zvedel, da so gasilci poslopje rešili, je resignirano izjavil: »Torej tak malheur .. .c Sin zabodel očeta V Dobrinu pri Slavonskem Brodu se je odigrala te dni huda družinska žaloigra. Kmetu Štefanu Grgiču je pred časom umrla žena in se je hotel vnovič poroditi. Njegov 25 letni ein se je temu odločno proti vil. Posledica tega so bili neprestani prepiri. Te dni se je stari Grgič zopet skregal s snaho in jo začel daviti. V tem je prihitel njegov ein in ga je z nožem sedemkrat zabodel. Stari Grgič je v bolnišnici, kamor eo ga prepeljali, umrl. ZAKAJ GlADOVATI? Prekomerna debelost ne /e. da m lepa. temveč je tvdi mnogokrat znak\da /zmenjava snorf pr/ Vos ni v redu* Zakaj b/si zaradi takih moten) sam! sebi krajšali življenje Kupite BOX BEPvGF Kil VE . v rj $ S IN G| N TA B L [ T f: ZA Ii l! j'ŠAH H tfjss/ngenie kopališče svetovnega siovesa-lz ttssingenske soliproizvaiajopovsem svetu inane Boxoergerjeve tablete za hujšanje ka tere odstranju/ejo prekomerno debelost /s toča sno pa deiu/ejo kot blagodejno sredshv ia reguhranje»Ne vsebujejo niti joda niti kakih drugih snovi, ki bi škodovale srcu• Dobijo se v vsaki lekarni• * - w . » Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Pokrovitelji; Dr. Fran Novak, minister socijalne politike; dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine; divizijski general Cukavac Vladimir, poveljnik dravske di-vizijske oblasti; dr. Gregor Rožman, škof ljubljanski; dr. Josip Tomažič, škof mariborski; dr. Dinko Puc, predsednik stolnega mesta Ljubljane; dr. Ivan Lipold, predsednik mestne občine Maribor; Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama. Častni odbor: gg. bivši ministri; Josip Gostinčar, dr. Anton Korošec, dr. Albert Kramer, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Fran Kulovec, dr. Ivan Mohorič, Ivan Pucelj, ing. Dušan Sernec, Ivan Vesenjak, dr. Niko Zupa-nič, dr. Fran Ramovž, rektor vseučilišča, dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana, Ivan Vrančič, predsednik višjega sodišča v Ljubljani, dr. Alojzij Goričan, predsednik mestne občine v Celju, Ladislav Jerše, predsednik mestne občine v Ptuju, Mary Maister, vdova generala. Odbor: Predsednik: Ivan Hribar; podpredsedniki: Alfonz Lorger, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Fran Vindischer; glavni tajnik: dr. Ivan Lokar; tajnik: Josip Pogačnik; blagajnik: ing. Ladislav Bevc; odborniki: dr. Josip Cepuder, dr. Alojz Gradnik, Minka Govekar-jeva, prof. Evgen Jarc, Ivan Jelačin, Janko Jovan, Minka Krofta, dr. Josip Pippenbacher, Marija Pirkmajer, arh. Josip Plečnik, Olga Pucova, dr. Egon Stare, Vekoslav Turel, Ivan Vrančič, Maruška Vr-tovčeva, dr. Janko Žirovnik, Oton Zupančič, Jugoslovansko Novinarsko Udruženje, Delavska zbornica, Ljubljanska inženirska komora, Lekarnarska zbornica, Zdravniška zbornica. Kakor smo obveščeni, ta odbor še ni popolen in so vabljene vse osrednje organizacije in društva, da imenujejo svoje zastopnike. Kakšen naj bo spomenik, še ni določeno, pričakujemo pa, da bo zmagala socijalna misel in se bo odbor odločil za zgraditev prepotrebne bolnišnice za jetične ali kakšne druge nam tako potrebne socijalne ustanove za trpeče, kar bo gotovo najlepši in najbolj trajen spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru. Sem in tja po Zagrebu Za deseto obletnico škofa Langn, kateregn upajo Hrvatje videti kdaj na oltarju, kakor si mi to želimo za našega Slomška, je bil blagoslovljen »Langov dom«, dobrodelna ustanova, namenjena za varstvo in potnoč dekletom, ki iščejo v Zagrebu službe. Prav za deseto obletnico je prišlo, da je društvo »Langov dom« dobilo v dar lepo dvonadstropno h i šo, katera bo služila navedenemu namenu, in ki je prav z nedeljskim dnem bila izročena svojemu namenu. V nedeljo, 11. novembra priredi Slomškovo prosvetno društvo žalni spomin za blagopokojnim kraljem Aleksandrom, s ponovitvijo Finž-garjeve igre »Naša kri«, ob pol 5 popoldne v Je-ronimski dvorani. Ob tej priliki sc bo tudi poslovil slovenski duhovnik g. Hladnik. Preiskovalni sodnih zaslišal Iv. Kafotovo Ljubljana, 6. novmbra. Državno tožilstvo je bilo včeraj obveščeno, da bodo žrtev roparskega zločina Ivanko Kafolovo prepeljali iz Virja v ljubljansko bolnišnico, ker se je njeno stanje toliko zboljšalo, da je lahko vzdržala prevoz v Ljubljano. Kafolova je bila ob 13 sprejeta na kirurgični oddelek. Ko se je proti večeru zavedla, je bil o tem obveščen preiskovalni sodnik g. Viktor Prohinar, ki se je okoli 18 napotil z zapisnikarjem na omenjeni oddelek. Kafolova je ležala v veliki sobi. Poleg postelje se je vršilo zaslišanje. Sodnik je z vso obzirnostjo izpraševal po-škodovanko o vseh za roparski zločin važnih in bistvenih okolnostih. Zasliševanje je trajalo eno uro. Kafolova je opisala v glavnih potezah dogodek, kako je Josip Mavrin prišel k njej s sekiro v roki. Udaril jo je s plosko sekiro po glavi Nekaj minut sta se ruvala, ker se ga je skušala ubraniti. Ko je padla na tla, jo je še po prsih tolkel. Nato je brskal po hiši. Iz miznicc je vzel denar, hranjen za Brezje. Bilo je okoli 2000 Din, in sicer 1 baiikovec za 1000 Din, 9 bankovcev po 100 Din in nekaj kovancev. Pripovedovala je, da je dobila okoli 7 močnih in lažjih udarcev. Kakšne namene je imel Jože Mavrin, ne more pojasniti, najbrž gre za maščevanje, ker so se pravdali. Od spomladi letos niso kot sosedje spregovorili niti besedice. Tožili so se zaradi žaljenja časti. V tej pravdi je bil Mavrin obsojen. Pravdali so se tudi zaradi posesti. Drugače ona ni gojila zlobnega sovraštva proti Jožetu Mavrinu. Kakor nam poročajo popoldne s kirurgičnega oddelka, se stanje Ivanke Kafolove izboljšuje ter je upanje, da jo zdravniki ohranijo pri življenju. Fran Erjavec: Pismo s Kosovega polja Vučitrn, 4. novembra 1934. Za slovenskega človeka je muslimanski svet še vedno zavit v neko eksotično romantiko, kar je tudi razumljivo, kajti na eni strani je res tako zelo in v vseh pogledih različen od zapadnega, da nehote vzbuja radovednost, na drugi strani je pa celo takemu, ki živi sredi med njim, skoro popolnoma zaprt pogled vanj, kaj šele nam Slovencem, ki poznamo »Turke« komaj iz narodnih pesmi, pripovedk in izročil o njih roparskih pohodih v naše kraje. Nisem se tedaj mogel čuditi, če so me doma vedno iznova izpraševab, ali se »Turkinje« še vedno pokrivajo, ali je mnogo Turkov« z dvema ženama afi celo s celimi harmi itd. Izobražence je pa posebno zanimalo, koliko so Kemalove radikalne reforme vplivale tudi na muslimanski živelj pri na*. Po pravici povedano, tudi mene samega )e zadnje vprašanje jako zanimalo. Ko sem namreč v prvih povojnih letih ponovno potoval po Bosni, sem lahko in na prvi pogled vsaj po mestih na vsak korak opazil muslimane s fesi na glavi pri čaši vina, Ln muslimanke s tako redko tenčico čez obraz, da si lahko že na deset korakov ugotovil vsako črto njih lica itd. Skratka: vsaj po mestih je v Bosni že pred Kemalovim pojavom izginjala pristna muslimanska strogost in izginja danes seveda še hitreje. Čisto drugače je pa z muslimani tu v Makedoniji in v Stari Srbiji. Že v enem svojih prejšnjih kosovskih pisem sem omenil, da gotovo (razen morda v Albaniji) v vsej Evropi ni ohranjen muslimanski živelj v tako stari pristnosti in fanatični konservativnosti kot ravno lu v teh krajih. Vzrok tega pojava sta med drugimi gotovo tudi njih kompaktna naseljenost in pa popolna v kateri žive. Vsaj jaz nisem mogel zato doslej prav nikjer opaziti niti naimanjšega vpliva Kemalovih reform na tukajšnji muslimanski živelj. Da bi pa prišel glede te stvari vendarle čisto na jasno, sem skušal poizvedovati prav pri virih, to je pri muslimanih samih. Pravo Sisipovo delo je to, ker je tukajšnji musliman do skrajnosti zaprt, ne glede na to, da se je tudi iz jezikovnih ozirov z njim jako težko pomeniti. Šele prijatelj efendi aga Jahija mi je to zadevo razložil podrobnejše in me v svrho mirnega razgovora povabil celo domov, kar bo človek pri muslimanu doživel pač le redko. Prišel me je iskat domov in me peljal po mnogih stranskih ulicah in ovinkih proti svoji hiši. Musliman bo namreč postavil svoj »hane« (stanovanjsko hišo) le v najnujnejši potrebi ob prometni cesti, če je pa le mogoče, se umakne čim dlje od n.je, da ima tam čim večji mir. Ko sva prišla do vrat visokega ograjenega zidu, sem počakal seveda na cesti, da je mogel on obvestiti ženske, naj se poskrijejo. Ko je bil »zrak čist«, me je poklical in odvede! na »čiisku«, to je na nekako verando v prvem nadstropju. Na prvi pogled sem opazil, slii Že prej sem poznal prijate ega takih, za pravovernega muslimana skrajno pre- da sem prišel v liišo nekakega muslimanskega »liberalca«. Že prej sem poznal prijatelja Jahijo kot velikega ljubitelja vina, rakije, slivovke in drugih grešnih dobrot, toda tu sem opazil po steni viseti celo nekaj fotografij raznih moških sorodnikov, kar | je zopet nov, hud prestopek proti Mohamedovim j naukom. Tudi sicer dela prijatelj Jahija veliko izjemo, kajti v pravi muslimanski hiši ne boš našel ne stola in ne mize, temveč le nizek »minder« okrog treh sten, na katerem sede s prekrižanimi nogami, a moj prijatelj me je lahko posadil na stol za mizo ia mi med pogovorom tudi pridno nalival slivovko. Ne samo »liberalec«, pravi pravcati muslimanski »tramazon« bo Jahija, zato ni čudno, če je med svojimi soverniki na kaj slabem glasu, kakor slišim. Niti njegov neločljivi pivski tovariš Kasap Mehmed še ni zabredel tako daleč, kajti ta je imel časih vsaj dve ženi (sedaj mu ie ena umrla), dočim je Zahija vkljub svojim štiridesetim letom še vedno fant Res, v vsakem pogledu prava gar-jeva ovca. Toda o vsem tem se naj pomeni sam z Allahom, jaz ga imam prav rad, ker mi je razjasnil že marsikako skrivnost muslimanskega sveta in življenja. Torej kako gledajo makedonski in starosrbski muslimani na Kemala in na njegove brezobzirne reforme? V splošnem se lahko reče, da jih razen peščice mlajših izobražencev odločno odklanjajo, zlasti še arnavtski muslimani, ker ti so še precej bolj fanatični nego turški. Kemalove zmage nad Grki so vzbudile izprva seveda tudi_ med tukajšnjimi muslimani nepopisno navdušenje zanj, zato je v prvih letih, zlasti pa še leta 1923. in leta 1924. odhitelo jalko mnogo jugoslovanskih muslimanov v novo Turčijo. Cenijo jih vsaj na 20.000. Največ sta jih gnala tja versko in nacionalno navdušenje, mnoge pa tudi agrarna reforma, ki jim je pobrala tu zemljo, strah pred krvno osveto in še razni drugi vzroki. Odhajali so iz vseh slojev: revni in bogati, kmetje in meščani. Odhajali so posamezniki in cele zadruge, ki nikakor niso, kakor marsikdo misli, nekaka slaroslovanska specialiteta, temveč živi še danes tudi večina tukajšnjih muslimanov v rodbinskih zadrugah. Oblasti te muslimanske emigracije seveda niso ovirale, temveč jo še pospeševale, da dobe prostora za čim več srbskih (zlasti črnogorskih) kolonistov. Sredstva so bila pogosto jako preprosta: naseljenec je dobil odka-zano zemljo prav do muslimanov^ hiše^in si postavil poieg muslimana svoj novi dom. S tem je iz- gubil musliman svoj tako priljubljeni mir, a če je redil naseljenec še svinje, ki se jih ogiba musliman kot vrag križa, je postalo življenje zanj neznosno in je šel. Toda prišlo je kmalu razočaranje. Radikalne Kemalove reforme, zlasti verske, so zadele ob najsvetejša čustva pravovernega muslimana, zato je začelo zlasti pri starejšem rodu navdušenje zanj kopneti kot sneg pod pomladanskim solncem. Očividno tudi Kemalu ni bilo mnogo do teh emigrantov, zato jim je tam odkazoval le slabo zemljo. Že okrog leta 1926 je emigracija skoro popolnoma pojenjala tn v zadnjih letih se preseli le še kak redek posameznik, a turške oblasti tudi same vedno bolj nerade izdajajo dovoljenja za vselitev. Vkljub temu pa igrajo mnogi emigranti iz Jugoslavije v novi Turčiji prav odlične vloge; iz našega Vuči-trna je doma n. pr. celo tajnik ankarskega parlamenta, mnogo je pa profesorjev, častnikov itd. Marsikateri se je pa seveda tudi razočaran vrnil in sedaj tu pridno zabavlja proti Kemalovemu brezverstvu. Pri ogromni večini makedonskih in starosrb-skih muslimanov je torej navdušenje za Kemala popolnoma splahnelo, a starejši rod s hodžami na čelu gleda nanj skoro kot na nekakega muslimanskega antikrista. Zlasti odklanjajo vsi Kemalovo odpravo fesa in pa »feredže« (žensko pokrivalo za obraz). Fes ali vsaj turban je namreč prav bistveno združen z muslimanstvom. »Klanjamje« (molitev) brez pokrivala je namreč prepovedano, a s klobukom na glavi je pa zopet jako težko, ker klobu-kovi krajci ovirajo dotik čela k tlom. Bistvo muslimanskega pokrivala je torej tako, ki je brez krajcev (ne fes sam na sebi), a Kemal krajce, torej klobuk, pod kaznijo zahteva. Kdo bi se torej ne zgražal, saj Kemal s tem vsaj posredno ovira samo molitev. (Dalje.) Ljubljanske vesli: Oproščen Ljubljana, 0. novembra. Leopold Malin, pomožni delavec, stanujoč v Rožni dolini, je bil danes že drugič pred malim senatom. Prvič, 25. septembra letos je bila razprava preložena, ker ni bila navzoča glavna priča. Državni tožilec je obtožil'Malina uboja, ker je dne 12. avgusta ponoči zaklal delavca Stanka Šeligo na Cesti dveh cesarjev. Krvavi dogodek je vzbudil lakrat med Trnovčani in prebivalci delavske kolonije Sibirije senzacijo, zato je današnjo razpravo poslušalo prav mnogo ljudi. Malin je priznal, da je res sunil Šeligo z nožem v leva prsa. Navajal pa je priče in okolnosti za to, dn je bil v skrajnem silobranu. Samo branil se je pred nasilnim napadalcem. Šeligo, ki ga je že pred pivovarno Union napadel in udaril, je sko- Imenovanja in napredovanja na magistratu Ljubljanska občinska seja. Ljubljana, 6. nov. 1934. Danes ob petih popoldne je bila v magistratni dvorani seja občinskega sveta. Župan dr. Dinko Puc je poročal, da je mestna občina bila na kraljevem pogrebu zastopana s posebno deputacijo, ter da je poklonila pokojnemu kralju Aleksandru lep venec, na zadnje njegovo počivališče na Oplencu pa krasen šopek. Dalje je župan sporočil, da je Državna hipotekama banka odobrila mestni občini posojilo 2.5 milijona dinarjev za premestitev smodnišnice z ljubljanskega polja na drugo mesto. Zatem je prečital razne predloge. Zanimiva, dasi nekoliko mučna je bila interpelacija obč. svetnika Žitnika, ki je bila osebno usmerjena proti mestnemu uradniku in znanemu voditelju »Boja« Vla-dislavu Fabjančiču. S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan. Sledila je tajna seja, na kateri je občinski svet obravnaval razne osebne zadeve. Za novega ravnatelja mestne elektrarne je bil imenovan dosedanji podravnatelj in sedanji dejanski upravnik ing. Stanko Sonc. Višji mestni svetnik dr. Ivan L e t n a r je napredoval v skupino III-3. Za knjigovodkinji sta bili imenovani magistratni uradnici Emilija Koša k in Franja G n i d o ve c. Dalje je bilo na podlagi šestih notranjih razpisov prevedenih v višje skupine večje število mestnih nastavljencev. Te prevedbe pa ne obremenjujejo Ta novo mestnega proračuna. S tem je bil tudi dnevni red tajne seje zaključen. © Nov čeSki film. Kino Kodeljevo prične v petek predvajati najnovejši češki film »Mlada srca — mlada ljubezen« (»Reka«), ki je dobil na filmski razstavi v Benetkah eno prvih nagrad. 0 Dva ponesrečenca. Na Ce«sti dveh cesarjev, v koloniji barakarjev, se je včeraj ponesrečil enoletni Joško Eker, sin postrežnice. Otrok ie bil pri ognjišču, ko je eksplodirala aluminijasta steklenica ter mu je vroča voda poparila roke. — lz Spitali-ča so pripeljali 25 letnega Gregorja Grozda, ki 6e je spri z nekim sosedom zaradi pota in ga je sosed v pretepu 6unil z nožem v prsa. Rana k 6reči ni nevarna. 0 Soprogam in hčerkam državnih uradnikov in vpokojencev 15% popust pri nakupu filc in žalnih klobukov. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg žt. 10. 0 Za polovično ceno odprodaja hiln predavanje n Sni <*t n,i i i/. kateroga posnemamo, da jc za sedanjo sezono v milanski Scali ua sporedu ludi ta opera. Obsojen ponarejevalec kovancev Ljubljana, 6. novembra. Mali kazenski senat pod predsedstvom 8. o. a. g. Frana Orožna je danes sodil mladega ponarejevalca in razpečevalca ponarejenih 50 dinarskih kovancev, Franceta Šublja, 24 letnega ključavničarja, ki je bil dalj časa brez posla. Obtoženec je lani ustanovil no svojem domu pri Črnučah pravo kovnico, v kateri je izdeloval kar na debelo ponarejene kovance po 20 in 50 Din. Napravil jih je okoli 25 komadov. Subelj je pred sodniki priznal in pojasnil vse manipulacije, kako je delal denar in ga potem razpečeval. Njegovi izdelki so šli v promet po Kamniku, okoli St. Vida in v Ljubljani. Ponujal je ta denar po trafikah in malih trgovinah, kjer je imel dolgo časa srečo, dokler ga niso prijeli. Predsednik: »Za božič ste kupili drevesce. Dali ste ponarejenih 50 Din!« Obtoženec: »Da!« »Kam ste dali drevesce?« Obtoženec prostodušno: »Proč sem ga vrgel.« Ko so mu pokazali kup ponarejenih ko- Kaj pravite? Amerika je po vojni rodila posebno vrsto tolovajev, ki jim pravijo »gangsler-ju. Ti ljudje ropajo pri belem dnevu banke, bogatinom kradejo otroke, prodajajo na debelo prepovedane strupe, tako, da ima oblast vedno kaj opraviti. Ta beseda (rgangster*) je mila svojo pot tudi v Evropo. Najbolj se je razširila na Francoskem. Na Francoskem so imeli lelos izvrstno letino tn pšenice imajo baje 20 ali 30 milijonov centov prevet. Da pa ne bi kmetje prevei trpeli, oziroma da ne bi državna blagajna prevei trpela vsled izgub na kmečkih davkih, je francoska vlada določila kot najnižjo ceno za cent pšenice 108 frankov. Za to odredbo se pa špekulanti seveda ne brigajo in plačujejo kmetom pšenico po 60—70 frankov za cent. Tem špekulantom pravijo sedaj razjarjeni francoski kmetje »gangsterji*; tako pa imenujejo tudi mlinarje, ki kupujejo žito po tržni, moko pa prodajajo po vladni ceni; prav tako so tudi peki »gangsterjitako da ne bo dolgo trajalo, ko bodo na Francoskem sami »gangsterji* — ne v resnici, ampak v ljudski govorici, kakor je bil pred leti pri nas vsakdo »verižnih«, ie je le kakšno boljšo cigareto kadil. Kaj pravite, g. urednik, ali nismo pri nas vendar dosti na boljšem? Pri nas se vendar še nikdar ni zgodilo, da bi n. pr. mesar ponujal kmetu nižjo . ceno za živino, kakor jo zahteva kmet, ampak vedno dobi kmet višjo ceno. — Kdo pa naj plačuje kilo žive leže po 4 Din, ie je meso vredno med brati poštenega kovača? Tudi jajčka, solatko in korenček in peteršiljiek plačujejo gospodinje tako, kolikor je res vredno, ker jih je pač sram, da bi trpele prodajalke zaradi njih. Pa se še najdejo ljudje pri nas, ki niso zadovoljni! Le počakajte, kako bo takrat, ko bomo tudi mi dobili »gangsterje« v deželo....' lelos priCahutemo trdo zimo. Razpošiljanje mineralne vode v v mrazu je zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potu ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in privatnike, da se pravočasno oskrbe z dokler ne naslopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne pogoje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda. Uprava zdravilišča Slatina Radenci Koledar Sreda, ?. novembra: Janez Gabriel Perb., mučenec. — Mlaj ob 5.44. Herscliel napoveduje deževno in hladno vreme. Osebne vesti — Spremembe pri okr. sodišču v Ljubljani. V pogledu sodnijskih poslov so izvršene nekatere spremembe pri okr. sodišču v Ljubljani. Preiskovalni sodnik oddelka VIII g. Viktor Pro-hinar je premeščen kot okr. sodnik v Gornji grad. Na njegovo mesto pride g. J. Brelih, sodnik v Cerknici. Kazensko-preiskovalili oddelek IX je prevzel g. Jože Rus, doslej kazenski sodnik pri ljubljanskem okr. sodišču. Ta oddelek je vodil dr. Mirko Kresnik, ki je odšel na daljši lolezenski dopust in ga. je zasopal dr. L. Pompe, premeščen kot sodnik v Laško. Vodstvo oddelka XI. je kot preiskovalnemu sodniku poverjeno eod. pristavu g. Cirilu Golouhu. Kazenski oddelek VII. pri okr. sodišču je prevzel sodnik dr. Taminec. = Imenovani so za poveljnika 4. pešpolka pehotni polkovnik Friderik Kren; za poveljnika 5. pešpolka peh. polkovnik Julij Marae in za vršilca dolžnosti poveljnika 44. pešpolka peh. podpolkovnik Rudolf Knez; za poveljnika starobečejskega vojnega okrožja peh. polkovnik Franc Pacak; za vršilca dolžnosti poveljnika plevljanekega vojnega okrožja peh. podpolkovnik Dušan Jorgovič; za poveljnika kičevskega vojnega okrožja peh. polkovnik Kamilo Herak; za poveljnika 3. bataljona 19. pešpolka peh. major Josip Šole; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. bataljona 40. pešpolka Triglavskega peh. kap. I. razreda Aleksander Ungar; za poveljnika 3. bataljona 41. pešpolka peh. major Božidar Corn; za poveljnika 1. bataljona 49. pešpolka peh. major za generalštabne posle Dragotin Šten-celj; za vršilca dolžnosti načelnika štaba drinske divizijske oblasti peh. podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Vauhnik; za upravitelja jadranske stalne vojne bolnišnice 6an. polkovnik dr. Viktor Ružlč; za šefa kemijskega laboratorija stalne vojne bolnišnice IV. armijske oblasti lekarniški podpolkovnik Gustav Vidale; za vršilca dolžnosti načelnika intendance poveljstva jadranske divizijske oblasti višji vojni uradnik IV. razreda ekon. stroke Todor Štajner; za načelnika intendance vr-baške divizijske oblasti int. podpolkovnik Mirko Vilfan; za vršilca dolžnosti načelnika intendance poveljstva savBke div. oblasti višji vojni uradnik IV. razr. ekon. atroke Josip Sušnik; za vršilca dolžnosti načelnika Intendance poveljstva dravBko div. oblasll peh. podpolkovnik Dragotin Matič; za vršilca dolžnosti upravitelja delavnice zavoda za izdelovanje voj. obleke int. major Ivan Jane; za poveljnika 1. polka trdnjavskega topništva topniški podpolkovnik Bogomil Armič; za pomočnika po- vancev, je pripomnil: >Veliko jih je, toda vai niso moji.« — »Obtoženi ste dalje, da ste ustrelili par zajcev in jih prodali.« Tudi to je priznal. Ko je prišel iz preiskovalnega zapora, je skušal spraviti v promet še nekaj svoje stare zaloge. Tako je dal tak falzifikat nekemu znancu proti plačilu 10 Din. Ta ga je skušal spraviti v promet. Svojemu znancu, ki je bil obtožen zaradi prikrivanja, je pripomnil: »Sedaj imam tako dober model, da jih kar mrzlo stiskam.« Neko pričo je vabil v Šiško na vino in piSke, pa je dejal: »Pridi na dom, da boš videl, kakšnega »tička« imam v hiši.« France Šubelj je bil zaradi ponarejanja in raz-pečavanja ponarejenih kovancev ter zaradi divjega lova obsojen na 8 leta robije in šo 3780 Din denarne kazni odnosno 63 dni nadaljnjega zapora. Njegov pomagač V. pa na 2 meseca in 10 dni zapora. Državni tožilec ni bil zadovoljen in se bo pritožil zaradi prenizke kazni. Obsojeni Subelj se je okrog bahal, »da je kavelj, ki zna delati denar.« veljnika topniškega polka II. armijske oblasti topniški podpolkovnik Janko Hrast; za pomočnika poveljnika 1. pionirskega polka inž. podpolkovnik Vekoslav Cener; za pomočnika poveljnika železniškega polka inž. podpolkovnik Vladimir Celestin; za poveljnika 2. divizijona 7. topniškega polka topniški major Roman Domanik; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 15. topn. polka topn kap. I. razr. Otokar Sterfiček; za poveljnika 2. div. 17. topn. polka topn. major Kazimir Poje; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. div. 28. topn. polka topn. kap. I. razr. Hubert Tamborino in za vršilca dolžnosti poveljnika 1. div. topn. polka I. armijske oblasti topn. kap. I. razr. Oskar Abel. Aromatin Vam omogoča pravilno začin:enje klobas in 8 tem res dober okus. Ostale vesti — Jakčeve slike v bakrotisku Nj. Vel. kralja Petra II. v večjem formatu 50 X75 cm po 75 Din so danes izšle in jih prične kulturni oddelek mestne občine v Ljubljani tudi takoj razpošiljati vsem, ki so jih naročili. Slike so izdelane točno po originalu, ki ga je stavil kraljevski dvor v Belgradu ljubezr nivo na razpolago za reprodukcijo, in je zato velike umetniške vrednosti. Ker gre za domače delo in je del čistega dobička namenjen za umetniški fond, slike toplo priporočamo. Naročajo se pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani._ — Pri utruienosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež- ! kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josef« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo da se izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — Ovadena zaradi manipulacij z mlekom. Na zahtevo nekega posestnika izpod šmarne gore so šentviški orožniki aretirali neko mladenko, ki je bila pri njem zaposlena W je vozila mleko raznim strankam v Ljubljano. Mladenka je pri strankah denar kasirala, pa ga ni vedno oddajala svojemu gospodarju. Tudi pri nekih trgovcih si je naročila blago na gospodarjev račun. Posestnika je oškodovala za 13.600 Din. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatemu natr-ganib črevih. abcesth sečnem pritisku odebelelih jetrih bolečinah v križu, tesnobi v prsih hudem srčnem utnpaniu napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno priletno olatšame ?esto tudi popolno ozdravlieme — Sneg In volkovi. Na Velebitu in drugih okoliških planinah je zapadel visok sneg. Pojavile so se velike trope volkov, na katere so že priredili več pogonov, toda brez uspeha. — Cenj. čitatel je opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborila pijača — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani, priporoča sledeče novosti: Greeve: Kurz und gut. Petminutne pridige. 166 str., kart. 36 Din. — Heinen: Familienpadagogik. 84 str., vez 72 Din. — Kastner: Tage der Einkehr. Osemdnevne duhovne vaje. 420 str., vez. 96 Din. — Klima: Die Osannass-glocke. Pridige za praznike in priložnostni govori. 186 str., nevez. 67.50 Din, — Krajewski: Christus bei den Kindern. Nove pridige za otroke, 157 str. I nevez, 40 Din. — Lang: Katholische Miinner. Eine i Apologie in Lebensbildern. 185 str., vez. 90 Din. — { Pelz: Neue folge Kinderpredigten. 207 str., nevez. l 64 Din. — Schreiber: Fiihrer durch das Kirchen-! jahr. 382 str., vez. 136 Din. — Spiegel: In Gottes Auftrag. Pridige. 376 str,, nevez. 100 Dim_ — Pri boleznih srca in poapnenju žil nagnjenosti B krvavitvam In napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčiea lahko tzpraznjenje črevesa brez vsakega napora Celie 0 Sestanek za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. je bil v ponedeljek zvečer. Dr. Milko Hrašovec je v imenu sklicateljev poudarjal, naj ne saino Celje, temveč ves celjski okoliš postavi v Celju svojemu kralju viden trajen spomeuik. Dr. Vrečko je poudarjal, da ima glede te akcije razne pomisleke. Ministrstvo notranjih zadev je že izdalo glede tega vprašanja posebno okrožnico, v kateri navaja današnji težki položaj in da bo pravočasno dalo navodila. «iradi tega in ker o tej zadevi še ni razpravljal mestni svet, naj bi se to vprašanje začasno odložilo. Ta sestanek ni imel namena izvoliti celotnega odbora niti končno določiti, kakšen spomenik naj bi se postavil v Celju, temveč je imel nalogo samo izvoliti predsednika. Po daljši deibati, ko so se zastopniki posameznih skupin posvetovali, je bil izvoljen za predsednika dr. Juro Hrašovec, kot eden najstarejših Celjanov. Predsednik si bo sam izbral tajnika, v ostali ožji odbor pa pridejo zastopniki glavnih kulturnih organizacij ter katoliške, pravoslavne in evangeljske veroizpovedi. 0 Zdravstveno stanje g. knrata Mat. Ljubše, ki se zdravi, kakor smo že poročali, v celjski bolnišnici, se je poslabšalo. Priporočamo ga v molitev. 0 Instrukcijc išče revnejši dijak. Naslov v podružnici »Slovenca«. Drago Vlagaš Knjiga o športu Slovenska športna literatura je dobila z Ulagovo knjigo o športu, delo, katerega smo pri nas ze dolgo pogrešali. Kaj pomeni doto61', Pripomoček za športnike, ve le oni, ki je delal brez njega in ki je bil navezan sam nase. Na stotine imamo danes med Slovenci športnikov, a nobene knjige, kjer bi mogla vesela m športa željna mladina črpati potrebno hrano. Ce izvzamemo štiri smučarske knjige,, ki so jih izdali naši idealni športniki, ki so tako rekoč orali ledino v našem smucarstvu, potem moramo samo z žalostjo konstatirati, kako velika škoda je bila za naso mladino, da ni imela knjige, kjer bi lahko dobivala navodila za to ali ono sprotno panog-o. In ta nedostatek je odpravil D. Ulaga, absolvent berlinske visoke šole za telesne vaje, z onieujeno knjigo. Knjiga o športu je že trotje delo Ulage. bpisal je svoječasno še kot študent berlinske visoke šole, kamor ga je poslala bivša Jugoslovanska Orlovska Zveza študirat telesno vzgojo, dve knjigi, in sicer: Talna telovadba in Gimnastika. Obe knjigi je sprejela tedaj vsa slovenska mladina, ki se je bavua s telesno vzgojo, z velikanskim navdušenjem, saj jo Ulaga dal s tema svojima deloma nove smernice naši telesni kulturi. Kakor je tedaj dal Ulaga z omenjenima knjigama noderno osnovno podlago za vse športe in telovadbo, tako je s svojim najnovejšim delom dodobra seznanil našo mladino s športnimi panogami, ki se v naših krajih goje. V kratkih in jedrnatih besedah je obdelal vse najvažnejše športne panoge; s točno razlago ter z jasnimi besedami pa je povedal vsem, tako sportnikii-tekmovalcu kakor trenerju, kar morajo vedeti. Največ prostora je odmeril — čisto naravno — lahki atletiki, kraljici športov. Plavanje je dobilo primeren prostor in tudi zimskemu športu je posvetil precej pažnje, kljub temu, da imamo o tej lepi športni panogi že kar štiri knjige. Zgodovini olimpijskih iger je tudi odmeril primeren del prostora. Manj prostora so dobile pri nas manj znane panoge kakor veslanje, rugby, golf in lawn-tenis. Le škoda, da kolesarstvu ni dal več prostora in da nekatere, v naših krajih tako razširjene panoge, kakor odbojka in table - tenis niso našle kakega kotička v tej potrebni knjigi. S tolmačem strokovnih izrazov ter tujk pa ji; zaključil Ulaga svoje delo. Knjiga, ki jo je razdelil pisatelj v dva glavna dela: »Pota in cilji telesne kulture« ter »Šport v praksi« je lično delo Mohorjeve tiskarne v Celju. Na sprednji strani ovitka vidimo krasno postavo športnika, ki je ravnokar vrgel disk. v ozadju pa so tekači pri treningu. Olimpijske igre nekdaj in sedaj so več ali manj zgodovinskega pomena, vendar tako potrebne za našo športno mladino kakor praktični šport sam. Današnja mladina ne pozna drugega kakor samo trenotne rekorderje in to je ves šport velike večine sodobne mladine. Ulaga nam pa v kratkih in lepih besedah opisuje olimpijske igre nekdaj in sedaj, spartanske tekme, tedanjo trdo vzgojo; dalje nam pripoveduje o atenski vzgoji, o olimpijskih igrah ter njihovi obnovi. Pisatelj so je dotaknil tudi nalog športnih organizacij, kjer govori o rekordih, prireditvah in pravilni telesni vzgoji. Namen športa ali bolje športne organizacije je, da organizira ljudi in jim nudi priliko, da se krepijo in razvedrijo v športnih vajah. Zelo posrečeno je poglavje o posebnih vzgojnih nalogah slovenskega športa, katerega program naj bi bil: krepiti in oblikovati človeka, vzgajati osebnosti. Da bo rasel krepak in zaveden rod na zemlji, ki nam je najdražja. Tudi ženam je povedal pisatelj v poglavju »Šport in žena« nekaj zelo primernih besed. Ženskemu značaju odgovarja šport kot igra, moškemu šport kot borba. Čim bolj se približuje ženski tip moškemu in obratno, tem bolj jadramo v propad, ker ves napredek leži v stopnjujoči se diferen-cijaciji med obema spoloma. V drugem delu. Šport v praksi, pa je pokazal Ulaga šele svoje strokovno znanje. Ta — najvažnejši del — obsega: Trening in tekme, Pripravljalne vaje. Lahko atletiko, Plavanje, Waterpolo, Skoke v vodo. Nogomet, Smučanje — ljudski šport, Drsanje, Težko atletiko, Sabljanje, Lawn-tenis, Kolesarstvo, Veslanje, Rugby, Golf in končno Tolmač strokovnih izrazov in tujk. Vsa ta poglavja so zopet razdeljena v pododdelke, v katerih razmotriva: zakaj tekmujemo, o treningu dece, otrok od 9.-—14. leta, mladina v letih dozorevanja, t. j. od 16. do 19. leta. Za vse letne dobe daje pisatelj primerna in zelo poučna ter koristna navodila. Športnemu slogu življenja je posvetil posebno poglavje, istotako prehrani, regulaciji telesne teže in športni masaži. Ta poglavja so bistveno važna za onega športnika, ki hoče doseči na športnem polju kake uspehe. V pripravljalnih vajah, ki jih Ulaga prav skrbno obdeluje, je dokazal, da je to njegova specijalna stroka. Gimnastiko in telesno vzgojo, Sprostilne vaje, Raztezne vaje, Hitrostno vajo. Ravnovesne vaje, Mno-gostranost učinka, Dihalne vaje je strokov-njaško obdelal, saj so to panoge, s katerimi se peča že petnajst let. Isto velja za lahko atletiko, ki jo je porazdelil v: Splošno o teku, Tek na kratke progo, Srednje proge, Dolge proge, Teorijo skakanja, Teorijo lahkoatletskih metov ter Lahkoatletske rekorde. Pod poglavjem Splošno o teku pravi Ulaga, da smo Slovenci manj sposobni za športe, ki zahtevajo bliskovito hitrost in prisotnost duha. O tem naj mi bo pa dovoljen rahel dvom (Kovačič, Stepišnik!) Saj pisatelj sam v istem poglavju pravi, da pra-ksa kaže, da naši sprinterji niso nesposobni, le vaje jim manjka. Premalo je resne volje pri naših atletih, vse premalo so vztrajni in mnogo preveč nedisciplinirani. Ulaga čisto pravilno zaključuje poglavje v tekih nn kratke proge s temi resničnimi in značilnimi besedami: »V splošnem pa lahko rečemo o slovenskih atletih, tla trenirajo pre-nožno; premalo znoja pada na na&a tekal i-šča, zato so suha ln nočejo roditi.« Kar se liste rekordov tiče, je samo pozdraviti zamisel pisateljevo, da jo je uvrstil v knjižico, samo pridobila bi na svoji zanimivosti, če bi označil še datum, a katerim jo jo zaključil, kar je zlasti važno za našo dobo, ko se tako hitro monjavajo rekordi. Plavanje .ie pisatelj istotako zelo dobro obdelal in se. takoj vidi, rla je hil to njegov specijalni predmet na berlinski šoli. Največ se peča s crawlom, katerega tehnika predstavlja najsmotrnejše izkoriščanje vodnega upora, zato je cravvl tudi najhitrejši način plavanja. Waterpolu je namenjeno posebno poglavje, istotako skokom v vodo. Nogomet tudi obširneje obravnava pisatelj. Smučanju, temu ljudskemu športu, Ulaga ni posvetil toliko prostora, kakor bi ga ta šport zaslužil, to pa iz razloga, ker imamo že štiri smnške knjigo in jo z ozirom ua to — kakor Ulaga sam pravi — naša naloga v okviru to knjigo le dodatna. A kljub temu nam podaja pisatelj toliko zanimivosti iz smučanja v svoji knjigi, da bo celo izkušenemu smučarju prav prišla. Dalje se bavi Ulaga z drsanjem, tem lepim zimskim športom, zlasti za naše otroke. Težki atletiki, t. j. boksu, rokoborbi in dviganju uteži je posvetil tudi nekaj strani, saj si tudi ta panoga pri nas utira ^pot med mladino. Prav je, da se bavi z jiu-jiutsom, ki je pri nas še prav malo poznan. Sabljanja, tega lepega športa seveda tudi ni izpustil. Dalje se bavi pisatelj z lawn-tennisom. Tudi kolesarstvo, ta privlačna panoga, ki se je baš v zadnjem času začela tako lepo razvijati, bi zaslužilo večjega prostora. Ostale panoge, kakor veslanje, rug'by in golf pa pisatelj samo v toliko opiše, da nas v glavnem seznani z njimi. Na koncu svojega dela je podal Ulaga še Tolmač strokovnih izrazov in tujk, ki bo dobrodošel našim športnikom. Knjiga je precej bogato ilustrirana, le škoda, da niso vse slike ravno prvovrstne, kar gre očividno na rovaš prevelikega forsiranja domačih športnikov. Knjiga, ki obsega 270 strani, je težko pričakovano delo našega strokovnjaka in absolventa berlinske visoke šole za telesne vaje Drago Ulage, v kateri bo dobil vsakdo potrebnih naukov, pa naj si je to sportnik-lietokmovalec ali sportnik-tekmovalec in tudi trenerji bodo lahko našli marsikaj poučnega v njej. To je odlično slovensko športno delo, katere bi moral imeti vsak naš športnik. I. K-er. Nedeljske moto-dirke Kakor že opisano, je moto-sekcija ŽSK Hermesa z nedeljsko motodirko zaključila serijo prireditev njenih sekcij ob proslavi 15-letnice. V nedeljo zvečer se je zbralo v restavraciji »Keršič« v Šiški nad 60 motoristov. Motoriste je predsednik kluba g. dr. Mauri pozdravil z sledečimi besedami: »Sestali smo se, da izvršimo podelitev daril zmagovalcem pri današnjih motodirkah, ki so se vršile v okviru proslave 15-letnice ŽSK Hermesa. V globoki žalosti izvršujemo ta častni posel, ob svežem grobu našega najvišjega pokrovitelja, športa, viteškega kralja Zedinitelja. Temne zločinske sile so prekinile utrip viteškega kraljevskega srca, ali udarec, ki so ga s tem namenile Jugoslaviji, je padel z vso silo nanje nazaj: duh tega viteškega kralja je zaplaval nad širno Jugoslavijo, ovenčan z nesmrtnostjo. Zavladal je v srcih in dušah Jugoslovanov. Ojeklenela je Jugoslavija v moči in ponosu, lo je neizmerni delež te viteške mučeniške kraljevske smrti. Velikega pokojnika pa imamo poosebljenega v njegovem vzvišenem sinu. Zanj in za očetnjavo delati in boriti se pod mogočnim praporom viteštva zmagovitosti in plemenitosti, to je naša naloga za bodočnost. Slava spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja! Živel kralj Peter II. Hermes se v športu skorajda lahko sklicuje na besede pesnika ... da kip njegov bi vam podal, raztresene sem ude zbral... Z dograditvijo modernega moto-dirkališča je privabil v svojo sredo odlične naše motoriste in jim je dal priliko za borbo moči in sposobnosti. V moto-sportu lahko gledamo z najlepšimi nadami v bodočnost in Hermes bo vsikdar ponosen na to, da je po svojih močeh tudi doprinesel k razvoju te športne panoge. Za svoje uspehe na tem polju se pa ima naš klub zahvaliti prvenstveno načelniku moto-sekcije g. Ciglarju, ki je z veščo roko, velikim idealizmom in velikimi žrtvami dal pobudo in izvršil organizacijo moto-sporta v našem klubu. Tako lepi uspehi naj mu bodo v zadoščenje za njegovo delo in trud. Klub pa mu je dolžan veliko hvaležnosti, športna javnost pa odlično priznanje.« Nato je načelnik sekcije g. Ciglar motoriste še enkrat z zbranimi besedami pozdravil in nato razdelil krasna darila, ki jih jc bilo nad 30 kom. tako, da je vsak motorist dobil spomin od teh dirk. Klubu je tudi čestital slovenski nestor mo-tosporta ter podpredsednik Moto zveze kr. Jugoslavije. G. Gorjanc je pohvalil moto-sekcijo ŽSK Hermesa za uspelo prireditev in za pojačenje mo-to-sportnega gibanja v naši banovini. Naglasil je, da ima moto-sport v Ljubljani lepe tradicije, k; kažejo zadostno jamstvo za mogočni napredek v bodočnosti. Moto-sport ima pokrovitelja in podpornika na najvišjih mestih. Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavle je kot pobornik za razvoj moto-sporta. Jasno je tudi, da moramo zastaviti vse sile, da pridemo z motoristiko času primerno naprej, ko imamo toliko dobrih vozačev, ki potrebujejo samo strumne organizacije in pravilne športne vzgoje. Nadalje so klubu čestitali delegati M. K, Ilirije I.H.M. K. Zagreb in drugi. ★ TSK Slovan. NocoiJ ob 20 v gostilni pri Krtišiču izredni občni zbor s sledečim dnovnini redom: 1. Voli tov novega odbora, 2. sprememba pravil. I'o sklopu odbora imajo dostop mimo Slani s plačano članarino in aktivni igralci. Kratstvo—Gorenjec H:J (3:1). Prvenstvena nogometna teknm mod Bratstvom in Gorenjcem Je končala z zmago Bratstva. Gorenjec, ki Je nastopil s tremi rezervami in z desetimi igralci, Je nudil nn«protniiku nio-por- Igra ni »"dila nikakega iržitka. Občinstva Je/ bilo tudi tnalo. V pričakovanju, v cev, da rp ga polnoStevilno udeleie. Marijina knnnrcgacija akademikov, pri oo Jezuitih ima svoj redni sestanek nocoj ob 19 45 v navadni! prostorih: Zrlnjsikega cesta 9. Vabimo tovarlSe novine iu goste! Poizvedovanja Oseba, ki Jo v nodeljo, <. novembra prt popoldan ski pr odstavi v dramskem glodaligču na galeriji vzela d a ni ski dnin i k pomoloma ali namenoma, se poziva, naj ga nemudoma pr.nosa r,a'.:aj, hicet bo ua^nungeuu policiji. Žaloigra pogorelega pomika pred sodniki Krivci požara na „Morro Caslte" Poročali smo že, da je 8. septembra ob ameriški obali zgorel veliki parnik »Morro Castle« in z njim 124 potnikov. Ze poročila o reševalni akciji kažejo, da na parniku pomorska služba ni bila v redu. Izmed 240 mož posadke so se skoraj vsi rešili, medtem ko je med 318 potniki bilo mnogo mrtvih. Med 124 mrliči je velika večina potnikov. Posadka se je takoj ob izbruhu ognja vrgla v reševalne čolne in se rešila na obalo, potnike pa je pustila na goreči ladji brez vodstva in brez navodil. Ubogi ljudje so morali 6kakati v vodo in se plavaje reševati. Američani so to nesrečo imenovali »neizbrisno sramoto* ameriškega pomorstva. Preiskavo je najprej vodila newyorška carinska oblast, potem zvezno porotniško sodišče ter končno tudi poseben preiskovalni odbor. Ta preiskava je dognala čudne reči. Omenjamo le nepojasnjeno in skrivnostno smrt parnikovega kapitana Wilmota tik pred požarom. V zvezi s tem so 6e oglasili glasni očitki proti prvemu častniku Viljemu Warmsu, proti drugemu telegrafistu Geor-gu Alagna in še proti nekaterim. Medtem se je stvar toliko razjasnila, da je sedaj dvignjena obtožba proti petim častnikom zgorelega pamika. V Newyorku se je pričel proces proti krivcem. Ta proces ne bo obravnaval vprašanje, kdo je kriv, da je nastal požar, ampak se bo pečal le z vprašanjem, ali je bilo obnašanje petorice obtoženih med nesrečo pravilno pomorsko, ali so vse storili, da bi rešili popotnike. V tej pravdi gre za mornarsko čast vsakega izmed petorice. To je pravda, katero pomorščaki vsega sveta z zanimanjem zasledujejo. Že sedaj je namreč jasno to-le: Ti-le častniki z nesrečnega pamika »Morro Castle« svoje dolžnosti niso izvrševali, ali pa so jo izvršili le površno. Imenu in ugledu ameriškega pomorstva so s svojim postopanjem neizmerno škodovali. Le odločna sodnikova sodba bo jamčila,a da se take nezgode v ameriških vodah ln pod ameriškim vodstvom ne bodo več dogajale. Kapitanu Warmsir očitajo, da je prepozno poslal klice na pomoč, da je prepozno zaprl odprtine v ladji, da je prepozno napeljal cevi k hidrantom itd. Sploh se pomorski svet še čudi, da je ta mož sploh še smel opravljati pomorsko službo na potniškem parniku. Ugotovljeno je, da je paroplovna družba Ward-Line, ki je tudi lastnica zgorelega pamika, VVarmsa že leta 1926 enkrat odpustila iz službe, ker na parniku »Jomuri«, na katerem je tedaj poveljeval, ni imel v redu predpisanih gasilnih naprav. Prav ta zločinska lahkomiselnost pa je ugotovljena vnovič 6edaj pri tej nesreči. Poleg tega mu očitajo, da po smrti kapitana Wilmota ni preskrbel za straže, kakor določaio ladijski predpisi. Resnično, bolj lahkomiselnega človeka bi nesrečni parnik ne bil mogel imeti za svojega poveljnika. Pregreški drugih štirih, drugega častnika Hackneya, tretjega častnika Hansena, prvega in-ženjerja Abbotta in prvega pomožnega inženjerja Bujia, niso manj težki. Prav hudo jih obremenjujejo dosedanje izpovedi rešenih popotnikov. Prvima dvema očitajo, da 6ploh nista ubogala kapita-novega povelja, naj moštvo najprej popotnikom pomaga v čolne, kar je v mednarodnem pomorskem prometu samo po sebi umljivo. Niti najvišjega pomorskega pravila, da je treba ženske in otroke najprej rešiti, se nista držala. Pod vodstvom teh ljudi je posadka spustila reševalne čolne v morje, sama poskakala vanje in na vse kriplje veslala proti bregu. Med potjo so vzeli v čolne le tu in tam kakega popotnika, ki se je boril z valovi. Tako ni čudno, da je med 124 mrliči večina popotnikov. Prvemu inženjerju očitajo, da se je odločno branil iti dol v strojnico, ravno tako njegov namestnik Bujia. Oba sta mislila le na to, da bi si rešila sama sebi življenje in sta bila med prvimi, ki so poekakali v čolne. To so strašne obdolžitve. Sodniki bodo morali prinesti jasnost, kaj je resnica na teh obdolžitvah. Zato se sodišče ne bo smelo dati vplivati od paro-plovne družbe, ki je že poskušala poseči vmes. Ko bo vse to jasno, se bo pa moralo razrešiti še vprašanje, kje so vzroki, da je ladja začela sploh goreti. »Pavel, to suknjo pa vendar enkrat lahko podarim kakemu beraču?« — »Ne, nikar! To suknjo vedno oblečem, kadar grem na davkarijo.« V Sest dni v letečem hotelu Zračno potovanje s Holandshega v Batavijo Vojaška vzgoja v angleških šolah. Gojence višjih šol na Angleškem tudi vojaško_ vzgajajo. Učence podučujejo podčastniki ancleške armade. Uče jih kako se uporablja strelno orožje ier urijo tudi v pravilnih vojaških prijemih Angleški ministrski predsednik Macdonald hodi peš v parlament in se ne vozi z avtomobilom. V začetku prihodnjega leta bo holandska le- | talska družba »Kanniglijke Luchtfaart Maatscha-pay< spustila v zračni promet svoj prvi leteči hotel. To bo novo letalo »Fokker 36«, ki bo vozilo na progi Amsterdam—-Batavia. To bo doslej najdaljša zračna proga na svetu. Iz Evrope na Javo! V letalu bo 32 6edežev; gonili ga bodo štirje motorji s 700 konjskimi silami. Razdaljo 6000 milj bo letalo preletelo v 6 dneh s povprečno hitrostjo 163 milj na uro. Ti načrti so bili narejeni seveda že davno prej, preden se je vršila letalska dirka iz Anglije v Avstralijo. Zato ta čas ne bo noben rekord. Toda potovanje v tem letalu tudi ne bo rekordno, ampak udobna in vendar nagla vožnja. Predvsem zelo udobna in prijetna! Le poslušajte, kako ee boste imeli, če boste hoteli potovati v tem letečem hotelu: Podnevi bodo potniki lahko zajtrkovali kar v zraku. Popoldne ali proti večeru bo letalo pristalo v kakem večjem mestu, da bodo popotniki lahko v mestu večerjali. Okrog polnoči bodo morali »lezti v svoje postelje v letalu ter speč nadaljevati ijH»t, takorekoč na »perutih noči«. Letalo bo res imelo sedežev za 32 potnikov, toda sprejeli bodo le 16 potnikov, da bo prostor za postelje. Te bodo napravili iz sedežev, kakor v Pullmanovih vagonih na železnici. Zjutraj bo strežaj zbudil potnike ter jim kar Letalec v boju z orkanom Iz Honolula poročajo: Avstralski letalec KingB-lord Smith je komaj ušel smrti. Kakor je letalec po radiu poročal o svoji vožnji, kar je vjela bono-lulska radio-postaja, je Smithovo letalo severovzhodno od otočja Feniks zašlo v silen vrtinec. Smith je poročal po radiu: »Kmalu se nisem mogel več znajti; hudi sunki so me metali sem ter tja. Moje letalo je začelo skakati navzdol, da eem že mislil, da letim z nosom naravnost v morje. Vedno sem poskušal, da bi ee dvignil ter da bi ušel iz objema črnih oblakov v sinje višine. Toda orkan me je vsakokrat vrgel nazaj. Slednjič sploh nisem vedel, kje sem, ter sem moral leteti kar na slepo. Toda vse to, kar eem doslej doživel, so bili le sunki viharja ob kraju. Kajti sedaj se peklenski ples šele začne. Višinsko krmilo mi je odpovedalo. Končno tudi stransko krmilo. Zaradi 6trašne sile viharja, ki je metal moje letalo kakor pero sem in tja, se je letalo začelo kolebati ter je končno s strašno silo strmoglavilo proti vodi. Kakor nor sem vlekel za višinsko krmilo. Hvala Bogu! Čez nekaj strašnih in obupnih minut 6e mi je posre- v postelji postregel s čajem in pogačo. Po tem okrepčilu bodo popotniki vstali ter se bodo najprej okopali v dveh velikih kopalnicah. Nato pojdejo v posebno kabino, kjer bodo imeli prekrasen razgled. Tu jim bodo servirali drugi zajtrk, ki ga bodo pripravili v električni kuhinji. Znotraj bo letalo zelo okusno urejeno in lepo prostorno. Kabine bodo 3 metre visoke. Ventilatorji in grelni aparati bodo skrbeli za svež zrak in primerno toploto. Na letalu bo ta-le posadka: Kapitan, prvi častnik, ki je obenem drugi pilot, zraven bo še blagajnik. Njegova skrb bo, da bodo popotniki v Perziji imeli perzijski denar, v angleški Indiji rupije, v Singapuru malajske dolarje. Mož bo torej bankir v »leteči menjalnici« ter bo za popotnike vse 6am plačeval, a obračunaval vsak večer. Tak let iz Holandije v Batavio bo stal 1750 holandskih goldinarjev (en holandski goldinar je vreden 24 Din). V tej vsoti je poleg voznine obsežena vsa prehrana in vse drugo. Upajo pa, da bodo voznino še znižali, da bo manjša, kakor je na oceanskih parnikih na to razdaljo — 9000 milj. Kdor ima denar, zanj to res ni veliko, če pomislimo, koliko časa si bo prihranil. Saj bo letalo n. pr. progo iz Rangovna v Indiji do Bankonga v Sijamu opravilo pot v 6 urah, medtem ko parnik vozi devet dni. čilo. Tik nad razburkanim morjem eem ujel svoje letalo in ga uravnovesil. Sedaj — tako končava Smitbova radio-brzo-javka — že letim precej visoko nad morjem ter ' sem letalo že naravnal naravnost proti Havajskim otokom.< Pet ljudi zgorelo Strašna avtomobilska nesreča se je 28. oktobra zgodila blizu francoskega mesta Calais. V avtomobilu se je peljalo pet ljudi. Avto je drvel čez železniško progo, ki pa ni bila zaprta. V istem hipu je od strani privozil tovorni vlak, ki je zgrabil avto, ga 50 metrov daleč vlekel s seboj in ga potem gorečega vrgel na polje. Strojevodja je takoj ustavil vlak in železničarji so hiteli na pomoč. Toda vsaka pomoč je bila brezuspešna, ker niso mogli do gorečega avtomobila. Vode pa ni bilo v bližini. Tako je vseh pet ljudi v avtomobilu živih zgorelo med najhujšimi mukami. Zgorel je lastnik avtomobila s svojo ženo in otrokom ter njegova g06ta, njegov službodajalec in njegova žena. Priča. »Ali je od onega tepeža Vam kaj prišlo na ušesa?« vpraša sodnik Vtikača. — »Da, dve zaušnici.« Na angleških šolah so uvedli nov predmet: otroke poučujejo v porabi plinskih mask in pa, kako uaj ^ se vedejo za časa plinskih napadov. Milijonarjeva nagrada Iz Toronta v Kanadi poročajo, da je tam leta 1926. umrl čudaški milijonar John Vance Millar. V oporoki je zapustil pol milijona dolarjev tisti ženi, ki bo v prvih 10 letih po njegovi smrti imela največ otrok. Sedaj vse kanadske družine tekmujejo za to nagrado; časopisje pa je nekak razvodnik. Največ upanja na zmago leta 1936. imajo doslej žene: Matthevv Kannedey, 31 let stara, ki ima od leta 1926. že 10 otrok, vsega skupaj pa 11; Štefanija Darrigo, ki ima od leta 1926. tudi 10 otrok, a so trije bili mrtvi rojeni; Gracija Bagnato, ki je imela v tem času 8 otrok, vsega skupaj pa kar 22; Flo-renca Brown, ki ima od leta 1926. sicer le 8 otrok, a v 22 letnem zakonu vseh skupaj — 27! Sedaj je nastal prepir, ker pravijo, da Darri-gova ne bo všteta, ker so trije otroci bili mrtvi rojeni. Se večje pa je razburjenje zato, ker je v provincijalnem zboru bil sprožen predlog, naj se milijonarjeva oporoka razveljavi, češ, da mož ni bil pri pravi pameti ter naj se ta denar porabi za vseučilišče v Ontariu. Predlog še ni bil sprejet. Družine, ki se potegujejo za to dediščino, hočejo posredovati pri vladi, da bi se oporoka ne razveljavila. Slovanski tečaji v Varšavi Varšavsko »Društvo slovanske mladine« ima nalogo pospešiti kulturno sodelovanje slovanskih narodov in prireja v ta namen brezplačne tečaje slovanskih jezikov. Letos se je priglasilo posebno dosti slušateljev. Varšavski dnevniki navajajo tele za poljske razmere zanimive številke: Največ obiskovalcev, nad 400, je privabila ruščina, češčina ima nad 100 slušateljev, srbo-hrvaščina skoro 70. Na zadnjem mestu je ukrajinščina s tremi slušatelji (da6iravno biva na Poljskem najmanj petmill-jonska ukrajinska manjšina). > Avtomobilov „popotni list" Na Nemškem so uvedli popotne izkaznice za avtomobil. Kakor mora pri nas vsaka krava imeti svoj živinski popotni list, to se pravi: gospodar, kf jo prodaja, ga mora imeti za kravo — tako bo tam z avtomobili. Brez tega lista bo avtomobil, najsi je še tako lep, brez vsake vrednosti, ker ga ne bo hotel in smel nihče kupiti. Kdor bi se vozil z avtomobilom in ga bo ustavila straža, bo poleg svoje izkaznice moral pokazati tudi avtomobilov popotni list. Če tega ne bo imel, bosta aretirana oba — mož in avto. Ta uvedba je naperjena predvsem proti tatovom, ki ei sedaj ne bodo znali pomagati z ukradenimi avtomobili, 5e ne bodo obenem ukradli tudi popotnega lista. Popotni list je tiskan v državni tiskarni na posebnem papirju in s posebnimi znaki. Vsak izvod bo imel svojo številko na vsaki strani. Natančno bodo pazili, komu bodo izročili kak izvod. Navadno ga bodo dobile le avtomobilske tovarne, katere bodo morale izpolniti te liste za vse avtomobile, katere so izdelale od 1. maja leta 1934. Pozneje pridejo na vrsto drugi avtomobili. V listu bo moral biti avtomobil natančno popisan: vrsta vozila, kdaj je bil narejen, kdo ga je naredil, tovarniška številka ogrodja in motorja, velikost, teža, obremenitev, število sedežev, kakšno je kolesje, obroči, zavore itd., ali je obit s pločevino in kje. Vsako popravilo ee bo moralo s podpisi in pečatom zapisati v popotni list. S tem je napovedan šah maicfa avtomobilskim tatovom. * »Vi imate pa glasan zvočnik, Marija.« — »Ah, kaj zvočnik! To je milostljiva, ki kaže gospodu šiviljin račun.« Zima se bliža in ž njo veselje zimskih športnikov. Izdelovalci smuči imajo pred zimo polne roke dela. Pravilnih k uredbi o zaščiti kmeta Kmetijski minister je predpisal na podlagi čl. 16 Uredbe o zaščiti kmetu pravilnik za izvrševanje te uredbe. Iy. pravilniku posnemamo' tale važna določila: . . čl.' I. Neveljavne so pogodbe, .s katerimi sc unet obveiuje, da se ne bo okoristil z. odredbami uredbe. ' Pod »svojimi dolgovi« se smatrajo vse denarne obveznosti zaisebiiopravnegu in ja v noti ravnega značaja, v kolikor niso izvzete s čl. S, brez ozira na to, iz katere podlage izhajajo in lire/, ozira na to, ee jih dolguje kmet kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok. Obveznosti, ki obstoje v dajanju kakšne stvori ali pravice, v delu ali delih, v kakšnem dovoljenju, se ue smatrajo zu dolgove. Čl. 2. Uredba se nikakor niti glede načina izplačila niti glede višine obrestne mere niti glede pravdnih stroškov, zavarovanja, izvršbe uiti odvetniških stroškov ne nanaša ua dolgove kmetov, ki bi nastali po 2». aprilu t')>2. Ž uredbo se morejo okoristiti osebe, ki so dokazale s potrdilom, da so v času zadolžitve bile kmetje po odredbah uredbe. Uredba se nanaša tudi ua kmeta, ki je prišel v konkurz. Kdo je kmet? Čl. 3. Kot pogoj, da neko osebo v smislu uredbe smatrajo za kmeta, je potrebno, da je dotični osebi kmetijstvo glavni poklic. Zato so ne morejo smatrati za kmete osebe, katerih glavni poklic je neka druga gospodarska panoga (kot so n. pr. trgovci, induistrijci, obrtniki itd., državna javna ali privatna služba, državni, samoupravni aktivni uradniki, za tem odvetniki iu javni notarji, zdravniki itd.), pa čeprav jim obdavčeni dohodki dotekajo pretežno iz, kmetijstva in njih posestvo ni večje, kot to določa uredim. . ... Ne bodo smatrani za kmete trgovci z. živino, ki samo sezonsko pasejo živino radi špekulacije. Dohodki iz, kmetskih gozdov se smatrajo kot dohodki od kmetijstva. Za to. da nekoiga smatrajo za kmeta, je dovolj, da obdeluje zemljo,, ne zahteva pn se zraven, da bi se tudi naselil nu zemlji, katero obdeluje. Samo« pomeni ali osebno ali v osebni režiji t. j. s pomočjo najete delovne sile. ne pa dajanje v zakup. Da bi za kmeta smatrali lastnika, ki obdeluje zemljo mešano, t. j. en del obdeluje sam, drugi del pa daje v zakup, je treba, da več kot polovico obdeluje sam ali s člani svoje rodbine, razen v primeru iz odstavka 4a čl. 2 uredbe. Ža presojo vprašanja, če je koga smatrati za kmeta, je merodajno razmerje njegovih dohodkov, ki so podvrženi davku, lic pa razmerje . posameznih davkov, katere plača za posamezne vrste svojih dohodkov. Zato se bo v smislu čl. 2, odst. t, smatralo, da obstoji pogoj, da bo priznan za kmeta, ee je njegov dohodek oil kmetije večji od vseli ostalih dohodkov, zu katere plača davek, čeprav jc davek, ki ga plača za vse ostale dohodke večji kot davek, ki gu plača za dohodek od kmetijstva. Pod obdavčenimi dohodki je razumeti davčne osnove onih davčnih oblik, kakor so ugotovljene v knjigah. Kot obdavčeni dohodek se smatra tudi oni, ki je trajno ali začasno oproščen davka. Izraz posestvo se razume kot istoveten izraz. lastnina, odn. lastništvo in po tem takem pri .ugotavljanju maksimuma zemlje prihaja v poštev samo površina zemlje, ki dotični osebi pripada kot lastnina, ali tudi ona zemlja, katero ima v zakupu ali kako drugače v posesti. Kot orna zemlja se razume tudi ona zemlja ki se ne obdeluje odn. se ne more obdelovati (n. pr. zapuščeni vinogradi), pašniki se ne smatrajo za orno zemljo, za livado pa se smatra ono zemljišče, ki se redno saj enkrat letno pokosi. drugače se računa kot pašnik. Zakupniki, ki obdelujejo tujo zemljo, čeprav nimajo svoje zemlje, a izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete. Čl. 4 in 5 imata isti tekst kot v uredbi določila o ženi itd. Čl. 6. Tudi za žene in otroke veljajo določila kot ta kmete, kdaj jih je smatrati za kmete. Kot neodklonljiva ovira v smislu odst. 4 a ?.e smatra tudi to, da se posestvo nahaja na krajih, ki so toliko oddaljeni drug od drugega, da je lastniku fizično nemogoče, nekatere teh posestev osebno, odn. s člani svoje družine obdelovati, nadalje se smatrajo za take ovire tudi visoka starost, odsotnost radi službe v kadru, zaradi sezonskega dela, trajna bolezen itd. Tudi se smatra zapuščina kmeta za kmetijo, dokler je sodišče ne dodeli naslednikom brez ozira na to, kdo za ta čas obdeluje zemljo. rod stranskimi posli se ne razumejo samo taki posli, katere kdo opravlja brez obrtnega dovoljenja ali če dela pri drugem, ampak tudi tedaj, če jih opravlja z obrtnim dovoljenjem, toda pod pogojem, da mu ni to glavni poklic in da izpolnuje ostale pogoje. Da bi se kdo po točki b. odst. 4 čl. 2 uredbe smatral za kmeta, je treba, da živi na kmetih in da se poleg kmetijstva kot glavnega poklica bavi s posli malega obrtnika, malega vaškega trgovca itd., glavni vir za vzdrževanje družine pa mora biti dohodek od kmetijstva. Kmet so tudi osebe, ki so stopile kot začasni sluge v zasebno službo ali javne urade. Beseda vas se ne razume v administrativnem smislu, ampak kot kraj, v katerem žive kmetje s kmetijstvom kot glavnim poklicem brez ozira na to, če tvorijo večino napram drugim osebam ali ne. Čl. 7. Pri oceni obdavčenega dohodka se ne vpošteva obdavčeni dohodek za hišo, v kateri kmet stanuje, ki se nahaja v rajonu mesta (trga), če letni dohodek (obdavčeni) ne presega 10.000 Din. V primeru, da la letni obdavčeni čisti dohodek presega 10.000 Din, tedaj se mora računati v skupnem znesku, ne pa samo presežek nad 10.000 dinarjev. Čl. 9. O tem, kateri pogoji (po odst. 2 čl. 3) so za dolžnika ugodnejši, odloči dolžnik sam. Ce se odloči za odplačilo dolga po pogodbi, se lahko okoristi z odredbami uredbe samo glede obresti. Če jc ostanek pogojenega roka za izplačilo dolgoročnih posojil dališi kot 12, ima i v tem slučaju dolžnik pravico, da izvrši plačilo ostanka dolga v 12 obrokih po čl. 3 odst. 1. uredbe in da se okoristi ludi z ostalimi odredbami uredbe. Pri brezobrestnih posojilih pripada upniku pravica na obresti po uredbi od dne pogojenega roka za izplačilo. Za one kmete, člane agrarnih zajednic, ki so dobili brezobrestna posojila po zakonu o brezobrestnih posojilih, veljajo predpisi po zakonu o teh posoilih, ne pa predpisi uredbe. Čl. 10. Poleg obresti more upnik izterjavati iuui efektivne izdatke zb takse, računajoč iu tuui poštnino. Čl. 11. Dolžnik-kmet mora plačati upniku (gre za svote do 2000 Din op. uredil.) —- denarnemu zavodu dospele obresti ob priliki dajanja nove menice v dveh četrtletjih,- kateri si sam izbere, toda najkasneje ob izdaji nove menice za tretje in četrto četrtletje. Čl. 12. K čl, 3 odst. 5 uredbe določa pravilnik: Do 23. decembra 1933 neplačane, odn. nepriraču-nane, a še ne zastarele obresti v višini, dovoljeni po obstoječih zakonih v dobi dospetja, se priraču-najo glavnici dolga, kot obstoja na dan uveljavlje-nja uredbe. Priračunajo se tudi zastarele dospele obresti, katerih zastarelost je bila prekinjena z uveljav-ljenjem zakona o zaščiti kmeta dne 20. aprila. Pravdni in izvršni stroški, ki so nastali po 23. novembru 1933, faktični izdatki za zavarovalne premije, javne dajatve in ostala plačila, katera je upnik izvršil za dolžnika, pa so nastala po uveljav-ljenju uredbe, se morajo plačati v gotovini. Kmečke menice Čl. 13. V uredbi omenjeni »Podpisi enake vrednosti« pomenijo najmanje isto število podpisnikov in z isto kreditno sposobnostjo. Če glavni dolžnik na novi menici svojevoljno izpusti iz obveznosti enega podpisnika, obenem pa ne preskrbi drugega podpisnika iste kr ditne sposobnosti, se smatr, da nove menice ni izdal. Če dosedanji podpisnik odkloni podpis na novi menici, izgubi pravico na zaščito po uredbi glede te menice, v kolikor ne najde novega podpisnika iste kreditne sposobnosti Ce tudi v takem slučaju glavni dolžnik ne dobi popolnega števila podpisnikov, mora upnik sprejeti merico z ostalimi podpisi, toda dobiva pravico do plačila meničnega dolga od podpisnika, ki je odklonil podpis na novi menici in more v to svrho zadr ati staro menico. V tem slučaju so ostali podpisaiki-dolžniki zaščiteni po uredbi za regresno terjatev. Menice s poteklim rokom, ki še niso zamenjane niti vtožeue, se morajo zamenjati najkasneje do 15. novembra 1934. Dolžnik mora ob dospetju menice, katere rok pade v čas vel avnosti uredbe, izdati novo menico s trimesečnim rokom, če dolguje denarnemu zavodu, menico z letnim rokom pa ostalim upnikom. Če tega dolžnik ne stori, tedaj ima upnik pravico vložiti tožbo za plačilo menične terjatve. Rok nove menice se računa v vsakem slučaju od dospetja prejšnje menice. Čl, 14. Upnik, ki ima pravomočno sodno odločbo ali pravomo en menični plačilni nalog, ne izgubi svojih pravic, če ne zahteva od dolžnika nove menice. Smatra se, da je pismen opomin redno izročen dolžniku, če upnik dokaže s povratnim rece^isom pošte, da je dolžniku priporočeno pismo bilo ali izročeno, ali pa da ga ne sprejme. Dolžnik izgubi pravico do zaščite, če v roku 90 dni od dne, ko mu je bil izročen redno dostavljen pismen opomin, ne zamenja menice. Rok menice teče od dne potrdila prejema odn. od datuma poštnega žiga na povratnem recepisu. Čl. IS. Kmet, če je porok ali solidarni do! n;k, odgovarja po pred-isih uredbe, četudi glavni dolžnik, odn. sodolžnik ni kmet. Kot porok ali solidarni dolžnik kmeta se smatra tudi ona oseba, ki se je samo formalno obvezala kot glavni dolžnik, stvarno pa je dala samo svoj osebni kredit, da kmetu dobavi potrebni denar, če dolžnik doka e, da je to upniku bilo znano. Čl. 16. Namesto dolžnika more ponuditi plačilo ali novo menico tudi tretja oseba. Čl. 18. Potrdila za lo, da presegajo dolgovi 2.000 Din, izdajajo občinske oblasti brezplačno. 01. 19. Dogovor o obrestih je ničen po pogodbah, ki so veljale do uveljavljenja uredbe. Za prej-snje dogovore o obrestih veljajo predpisi, ki so bili tedaj v veljavi. Čl. 20. V kolikor se plačujejo višje obresti, kot določa uredba, se mora kazenski postopek zaceli po službeni dolžnosti. Odložitev izvršb Čl. 21. Kot pravomočno izvedene se smatrajo one naložene prodaje, glede katerih je tedaj, ko je stopila uredba v veljavo, potekel rok za vlaganje pravnega loka proti odločbi o izvršni prodaji, pa v tem roku ni bil predložen pravni lek, ali glede onih prodaj, kjer obstoječi zakonski predpisi sploh ne dajo pravnega leka. Prisilna javna dražba v smislu 61. I odst. 6 ob- sega tudi prodajo iz proste roke in prevzemanje predmetov izvršbe, kjor to po zakonu zamenjuje prisilno prodajo (primerjaj izvršilni red za Slovenijo m Dalmacijo). Ustavitev dražb obsega tudi dovoljenja novih sekvestraeij. Vsi drugi izvršilni akti ali. akti za zavarovanje nu nepremičninah, so dovoljeni brez omejitve. Po tem takem je dovoljena n. pr. vknjižba prisilno izvršne pravice v zemljiških knjigah, sploh pa vsa sredstva zavarovanja, v kolikor niso vezana za transferacijo (odvzem) premičnin od. zavzemanje posestva in uprave dolžnikovih nepremičnin. Določila o odlaganju se nanašajo tudi na administrativne iz.\ ršbe. Če je pred pravoniočnostjo javne dražbe tretja oseba predložila naknadno ponudbo, položivši v sadni depozit z zakonom predpisane svole denarja ter je sodišče sprejelo naknadno ponudbo, v odlok pa postavilo izgled, da se bo s posebnim odlokom odredil rok za novo licitacijo, med tem pa so po uredbi družbe ustavljene, se bo vrnil tretji osebi plačani znesek. Potrdila občinskih oblast* čl. 22. Sodišča' niso pooblaščena preiskovati, če. je kdo kmet ali ne, če je o tem izdano potrdilo pristojne občinske oblasti. Občinske oblasti so občinske oblasti kmetovega bivališča brez ozira, kje se nahaja posestvo. Potrdila občinskih oblasti so brez taks. Kot dokaz, kdo je kmet, veljajo samo potrdila izdana od občinskih oblasti nu podlagi uredbe. Čl. 23. Nobenega vpliva na postopek pri odložitvi prodaje nima okolnost, da potrdilo občinske oblasti še ni postalo pravomočno. <1. 24. Če glavni dolžnik ni v stanju dati za zavarovanje posebnega dokumenta, s katerim ie upnik zu svojo terjatev dovolj zavarovan, more upnik zahtevati zavarovanje od porokov ali solidarnega dolžnika. Nobena izvršna delu ali akti zavarovanja niso dovoljeni na denarju, denarnih terjatvah ali premičninah. Čl. 25. Prispevki Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev se smatAjo za javne davščine. Pod z zakonom predpisane pristojbine ne pridejo pristojbine javnih beležnikov in nagrade duhovnikom za duhovska opravila, loda pod »pristojbinami predpisanimi z zakonom : se razumejo denarne kazni, globe, pričnine, pristojbine vešča-kov ali članov sodnih komisij. Menice, izdane za kritje, ne spadajo \ terjatve, ki so pretvorjene v menične. Dolgovi, pretvorjeni v menične terjatve, se ne smatrajo kot stvarno novi dolgovi. Dolžnost vzdrževanja obsega dolžnosti na podlagi zakona, pogodbe in poslednje volje. Terjatve, ki izvirajo iz kazenskih del. obsegajo vse terjatve brez ozira, če je to ugotovilo kazensko ali grajansko sodišče. Ravnotako obsegajo tudi terjatve iz kazenskih del tudi naknado škode, naknado kazenskih stroškov in naknado stroškov izvršitve kazni. Polovična odvetniška tarsla Čl. 29. Čl. 9, odst. 3 je določil posebno tarifo za spore glede kmetske zaščite. Dokler pa ta tarifa ni izdana, se postavke obstoječih odvetniških tarif ne zmanjšajo na polovico, če je dolžnik kmet zaščiten. V onih pravnih področjih, kjer odvetniška tarifa ni ugotovljena, izvrši oceno sodišče na podlagi polovice zneska, ki ga dobi advokat na podlagi ocene sodišča. Čl. 30. Nasnovatelji, pomagači itd. izgube pravico na zaščito, četudi niso kmetje, če so kol poroki ali solidarni dolžniki odgovarjali za kmetske dolgove. Če je kmet izgubil pravico zaščite, se to ugotovi v izvenpravdnem postopku. Zaščito izgubi ludi kmet, če je prestopek izvršil po 23. novembru 1933. Čl. 31. Kupci, ki so se s kupoprodajnimi pogodbami obvezali, da bodo plačali del kupne cene na ta način, da od denarnega zavoda, odrejenega v fiogodbi, izposlujejo posojilo v znesku tega dela kupne cene in da znesek zakupne cene izplačajo, odn. doznačijo prodajalcu, odgovarjajo napram denarnim zavodom ravnotako, kot bi odgovarjali napram prodajalcu. Čl. 34. Odredbe tega pravilnika imajo moč avtentičnega tolmačenja Uredbe o zaščiti kmeta, ki je bila objavljena 27. avgusta t. 1. v Službenih no-vinah in je tedaj stopila v veljavo. Borza Dne 6. novembra Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha, t ariza in Prage, dočim so vsi ifrugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi ostal avstrijski šiling neizpremenjen 8.10—8.20, dočim je na zagrebški borzi popustil na 8.08—8.18. -OrJki boni v Zagrebu 28.65—29.35, v Belgradu 29.25 blago. - Angleški luni je na zagrebški borzi na-lastel na 230.25—231.85, na belgrajski pa na 230.34 do 231.94. - španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.775 blago. Ljubljana. Amsterdam 2303.74—2315.10 Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 795.52—799.46, London 169.64—171,24, Curih 1108.35—1113.85, Nen Vork 2379.11—3407.37, Pariz 224.32—225.44, Praga 142.23 do 143.09, Trst 290.90—293.30. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2375, London 15.35, New Vork 307.375, Bruselj 71.775, Milan 26.28, Madrid 41.925 Amsterdam 207.S25, Berlin 123.45, Dunaj 72.85 (priv. 57.10), Stockholm 70.15, Oslo 77.15, Kopenhagen 68.55, Praga 12.84, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7925. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes neenotna. Opaža pa se približevanje tečajev na zagrebški in belgrajski borzi. Tako so danes tečaji na belgrajski borzi j bili slabejši, dočim so na zagrebški borzi narasli tečaji 7% invest. posojila in agrarjev. Na vseh ! borzah pa nadalje popušča vojna škoda, z njo vred pa tudi dolarski papirji. Vendar ponudba ni znatna. Promet je slab, saj je bila danes na zagrebški borzi j zaključena samo vojna škoda, in sicer 500 kom. Ljubljena, 7% inv. pos. 71 den., agrarji 41 d., vojna škoda 323—325, begi. obv. 57.50 den., 8% Bler. pos. 60 bl„ 1% Bler. pos. 51—53, 1% po,s. Drž. hip. banke 62 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50, agrarji 40—42, vojna škoda 322—325 (322, 323), 12. 323—327 (321, 328), 6% begi. obv. 53.50-55, $<'„ Bler. pos. 59 bl„ 7% Bler. pos. 51—54.50, 1% pos. DHP 63 den. — Deln ice: Narodna banka 4130 do 42C0, Priv. agr, banka 214—216, Osj, sladk. tov. 120 d en., Bečkerek sladk, tov. 750 bi,, Osj, Kvarno 135 bi., Impeks 50, Trboveljska 100—115. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50—71.25 i (71.25), agrarji 40—41 (41, 40.50), vojna škoda 322 j do 325 (330, 335), (,% begi, obv. 55.50 bi., 7% Bler. pes. 54 bi. — Delnice: Narodna banka 4470 den. Priv. agr. banka 212—213 (212). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal v primeri z včeraj neizpremenjen in prav tako tudi cene. Notacije so bile danes naslednje: pšenica bč. 110 do 1 112.50, koruza umetno sušena 70—72.50, času primerno suha 62—65, času primerno suha s kvalitetno garancijo 59—62.50; moka se je pocenila na 195 do 210. Hmelj Cene hmelju rastejo Žatec (ČSR), 6. novembra. Žc v soboto so se začeli nakupi znatno povečevati in so cene začite naraščati. Največ so kupovali izvozniki. Hmeljarji se drže rezervirano. Plačuje se po kakovosti 2000 do 22-75 Kč za 50 kg pri zelo čvrsti tendcnci. 2166 trgovin in ohrtov letos manj Pravkar je izdelala Zbornica za TOI v Ljubljani statistiko prijav ili odjav trgovskih, obrtnih, industrijskih ter gostinskih obratov za 3. četrtletje. Iz te statistike je razvidno ponoven padec števila trgovskih in obrtnih obratov na zborničnem področju, kar dokazuje težke gospodarske razmere v naši domovini. Številke pa so take, da dajejo resno misliti, kako bi bilo pomagati naši trgovini in obrti, da bosta vsaj lahko izhajali. Veliki odpad števila trgovin in obrti pa je tudi migljaj za davčno upravo, ker je s tem izgubila na tisoče plačnikov in bo te dohodke težko pogrešala, šušmarstvo, proti kateremu se bore vse strokovne organizacije, tako trgovine kot obrti, bo moralo nujno zavzeti še večji obseg. Tu je značilna nedavna izjava nekega trgovskega združenja, da so slišali v razgovoru tole: boljše je plačati parkrat kazen za šušmarstvo, kot pu imeti obrtni list in izpolnjevati vse obveznosti.. V naslednjem navajamo nekaj podatkov iz zbornične statistike: rezultate. Obrtnih obratov je bilo v prvih 9 mesecih letos prijavljenih 757 novih, odjavljenih pa je bilo 1832, tako znaša zmanjšanje 1065 obratov. S tem se je zmanjšalo število obrtnih obratov na 23.020, dočim je še leta 1931 dne 31. decembra znašalo 25.812 obratov. Število novo prijavljenih gostinskih obratov je REPERTOAR DRAMA (Začetek ob 20) Sreda, 7. novembra: Orlič. Red Sredti. Četrtek, S. novembra: Migu, dekle . Moutpui imsa. Red A. Unstandov »Orlič« spada mnl najpomembnejša r«. pertoania delu te sezone iu jc vsebinsko posebno zanimivo, ker kaže psihološki! razvoj vojvode Keiehsl mil -sivega, dozorevujnecKu Napoleonovega sinu, sredi spletk avstrijskega dvora. Vojvodo igra g. .lan, kneza Melter-nletia g. Levar, Flnmboanja g. Cesar, v ostalih vlogah nastopa vos dramski ansambel, Režija prof. Sešteva, scenograf k. arh. Franc. Predstava se vrši za red Sreda. OPERA (Začetek ob 20) i Sreda, 7. novembra ob 16.30: Žalni koncert :a dijaštro. Izven. Globoko znižane e.eno od :> do 15 Din Sobota, lil. novembra: Manon. Gostuje Andre Burdino iz Pariza, laven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 7. novembra oh 30- Konflikt. Rod T). Četrtek, S. novembra ob 2(1: Idealen soprog. Red A. Petek, !). novembru: Zaprto. JS/azsnanila j znašalo v prvih 9 mesecih letos 241, odjav pa 233 j Ltuhlifinn j in znaša povečanje 8 obratov, kar je pri skupnem ! MUOi|ann številu vseh obratov te stroke dne 30, umita 1934 I .. 1 Orkester ln r 3. četrtletje 1033 4. četrtletje 1933 1. četrtletje 1934 2. četrtletje 1934 3. četrtletje 1934 trg. obrati prij. odj. 182 443 obrtni obr. prij. odj. 225 308 gost. obr. prij. odj. 166 179 160 168 482 648 383 587 204 274 238 245 580 688 473 671 87 90 61 96 84 94 136 108 51 74 Število prijav se v vseh panogah našega gospodarstva giblje v ozkih mejah. Sicer se je od 2. četrtletja sein neznatno povečalo, toda istočasno so pa narasle odjave, ki so le malo nižje kot v 1. četrtletju leta, ko navadno dosežejo najvišje stalijo. Zuradi lega se je ludi število obratov v vseh strokah znatno zmanjšalo. Tako je dosoglo zmanjšanje pri trgovini v drugem četrtletju 223 obratov, v 3. pn že 419 obratov. Podobno je pri obrtnih obratih, kjer so v 2. četrtletju odjave prekašale prijave za 235 obratov, v 3. četrtletju pa že za 416 obratov. Ugodnejšo stanje je v gostinski stroki, kjer so prijave še višje kot odjave. Le v 1. četrtletju so tu odjave znatno prekašale prijave. Skupno je bilo v prvih 0 mesecih t. 1. prijavljenih na področju zbornice 507 novih trgovskih in pomožnih trgovinskih obratov, odjavljenih pa 1618, tako dn znaša zmanjšanje 1101 obrat, kar pomeni skoro desetino vsen trgovskih obratov v Sloveniji. Statistika za celo leto 1934 bo pokazala še slabše številu vseh obratov te stroke dne 30, junija 1934 s 7416 malo. Trgovski in trgovinski pomožni obrati. Podrobna statistika po strokah nam kaže naj-znatnejše gibanje v tehle (prva šfevilka pomeni prijave, v oklepajih odjave): Trgovina z živino 3 (29), trgovina z. lesom 2 (62), z manufakturo 2 (13), z deželnimi pridelki 16 (29), z živili 13 (32), z mlekom in mlečnimi izdelki 3 (12), s sadjem 5 (15), s perutnino 6 (20), branjarije 7 (52), z mešanim blagom 56 (146), sej-marstvo (30), nvtotaksl 11 (22). Obrtna podjetja. Največje je bilo gibanje v tehle strokah: kovači 11 (29), 'ključavničarji 4 (9), lcolarji 3 (18), žnge 9 (84), mizarji 22 (43), sedlarji 1 (14), izdelovanje pletenin 2 (10), krojači 26 (55), šivilje 11 (77), čevljarji 21 (104), mlini 27 (70), mesarji 12 (26), izdelovanje žganja (9), izposojevanje mlatilnic 10, godbeniki (16) itd. Mod gostinskimi obrali je bilo prijavljenih 50 gostilen, odjavljenih pa. 62 ter prijavljenih 11 krčem, odjavljenih pa 5. V industriji so bili prijavljeni 4 novi obrati, odjav na ni bilo. V 2. četrtletju so bili prijavljeni 3 novi industrijski obrati, odjavljenih pa ni bilo nič. * Že'ezr>Ukl promet. Od avgusta na september je število natovorjenih vagonov na naših železnicah • naraslo od 126 na 137.00.0. Lani septembra je znašalo število natovorjenih vagonov 153.000. Državne finance v septembru. V mesecu septembru letos so znašali državni dohodki H5f> mili. D,in (avgustu 906, lani septembra 854 milj. Din). 1 Orkester In pevski ibor Glasbene. Malice ljubljanske in r. njim orkester državnega konservatorija, vsi trije faktorji nastopijo v potek, 0. novembru 'na zalaom koncertu v počastitev spomina blngopokodnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v veliki uni-Oiuski dvorani, lz.vn,1u s« naslednji spored: llrislie: Opelo, žalni spevi za mešani zbor, dirigira ravnatelj Pol ie; Adumič-ftantot: Zalnit koračnica; Čajkovski: Kle Kij«; Sibelius: lioma.ncn; liebikov: Večerna v.uiin; Snint-Saens: Preludij. Izvaja združeni] godalni orkester pod vodstvom dirigenta b. M. Skerjaneii, vlotiimki šoto Igra prof. Knrio Kujiet. Preilprotlaja vstopnie v knjigarni Glasbene Matice. t Zdravniška -bmnica ia rlinrsko banovino sklt cujo za nedeljo, II. t. ni„ ob 10 izredno skupščino v dvorani (»UZD, Miklošičeva eesta 20, z dnevnim ie dom: 1. Obdavčenje zdravnikov. 2. Slučajnosti 1'de tožba nujno potrebna. Odbor. i JASO. Urevi ob 18 (brez akademske četrti) bo na tehniki (soba 82) seja širšega odbora. l?o prižem Slnvrntev naimani? insrrai Usnjeni suknjiči pumparce — naiboliši nakup A Presker. Sv Petra cesta 14. Kupimo l English l^ssons and courses Miss Farler, Dvorakova ul. 3-III. (u) Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12500. (u) Preklic Preklicujem vse žaljivke, ki sem jih govoril v železniškem vagonu o trgovcih in se zahvaljujem g. St. Legatu, da me ne toži, ker sem pregrešil tudi zoper njegovo čast. T. Okoren, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (o Širile »Slovenca«! Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Patent Knjiga, iz katere sa vsakdo lahko nauči, kako postati iznajditelj. Pošljite Vaš naslov in 10 Din v znamkah, da se Vam do stavi knjiga. - Privredno Poučna Biblioteka, Beograd, Kr. Marije 121. — Iščejo se preprodajalci za vsako mesto. (r) Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Hotnan, Ljubljana, Sv Petra c. 83, telefon 27 66. Železne postelje vseh vrst. železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in pO' pravlja naiceneie Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizei). Liubliana II) Šivalni stroj za pogrezniti, z okroglim čolničkom, poceni pro dam. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje, levo. (1) Ia. zimska štajerska jabolka strogo sortirana in prebrana po sortah, cena od 2.25 Din dalje, za kuhanje tudi ceneje. Oglejte si »Stalno sadno razstavo« Kmetijske družbe v Ljub' liani, Novi trg št. 3. (1) Plo^e - gramofone Izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo „ELEKTR0T0N" LJUBLJANA Tavčarjeva ulica * Trpežno ilanelo od 7 Din naprei Blago za plašče od 30 Din, zimske rjuhe, deke, kovtre, trikotažo in pletenine -najceneje pri F I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) Med raznimi grenčicami je mnogo falzifakatov, zato pijte pri bolezni prebavnih organov samo domačo, garantirano naravno Jordan grenčico. Tudi za otroke neškodljiva. Lastnik V. Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova št. 16. PERNICE izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega perja 220. 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER Marijin trg 2, Ljubljana VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Liubljani. Radi velike zaloge damskih plaščev Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Šivalni stroj z okroglim čolničkom — prodam. Ogleda se ga 'ahko pri tvrdki Ivan Iax in sin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. (1) Spalnice moderne 12 orehove korenine oleskane tn ku-hmiske oprave ter drugo pohištvo dobite naiceneie pri Andlovic. Komenske ga ulica 34 (š) Citajte in širite »Slovenca«! Izšla je in se bo dobivala odslej skoro po vseh tr jovinah 1935 Krasi je lepo število slik v bakrotisku Cena Din 5.- po pošti 50 par več Razprodajalci velik popusti Segajte po njej, seznanjajte z njo svoje prijatelje! NAJDOLJSl šivalni stroji ADUR in .GMTINER pokroinana kolesa ..GRITZNER" i pletilni stroji ..Diamant- po izredno nizkih cenah tSTkipri JOSIf PETfUNC LJIDLIAMA blizu Prešernovega spomenika, za vodo Telefon št. 2913. Večletna garancija I Pouk v umetnem vez n u brezplačen! ^ KUBANY-JEV MATE ČAJ orani ler KrepCa živcc m mišice ruape-... šuje prebavo, de a apeft, regulira delo-* vanje si ca in ledvic Kd >r ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Uobi ie v vseh lekurnah v originalni' zavojih po 'dn >5'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr Millvoj LeusteU, Ljubljana, Resljeva c 1, ako pošljete v naprej Din 15--. Športniki turisti lovci nogometaši: pflte ga rednol PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din. (Reg S B. 18117-32. 9 lise za volane v različnih gubah Specielni erttel oblek, volan, šalov Itd. ^utiranje — predtiskanje. Velenje monogrsmov, zaves, perila. Navaden fin entel vložkov in čipk. — Hitro, fino in poceni! Matek (J Mikeš, Ljub'iana (poteg hotela štrukelj) SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE OD.1EMALNE KNJIŽICE KiSALNE BLOKE ITD. j c z X 5 NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 II. NADSTROPJE Alja Rahmanova: 71 Zakoni v rdečem vihariu Dnevnik ruske žene Sedaj pa spet živiin v naravi; iznova 6em j; prišla naproti in z novimi očmi jo gledam, z očmi zrelejšega, popolnejšega človeka, skušani se prepričati, da 6em jaz in ne narava, kjer so se izvršile tolike spremembe. O, kako rada bi pridržala to čudovito, tajin-etveno noč, ki s temnimi očmi zre name, z očmi, ki je v njih globoka, razmišljajoča modrost... Tiho pojem pesemeo iz davne dekliške dobe, isto, ki mi jo je nekoč pel Vadim, ki mi je povzročil toliko gorja. Toda pozabila sem vse trpljenje, le pesem je ostala. Pojem jo brez žalosti in vesela eem te ljubke, preproste pesmi, zakaj stap-lja 6e z zamolklimi, globokimi zvoki čarobne noči v nežno harmonijo. Nebo je postalo temnomodro, ko baržunasta preproga onstran svetlih zvezd. Nekdo prihaja po ulici mimo naše hiše. Razločujem obrise fine dekliške postave. Ničesar ne vidim razen nežne silhuete in vendar se mi zdi, da vidim, kako jo muči mesec s svojim mehkim, hladnim sijem, da ji zadira puščice koprnenja v mlado 6rce... Sedaj je čisto blizu mojega okna. Dijakinja Nina je, ki ljubi dijaka Solovjeva. Nesrečno ljubi, zakaj njegovo srce si je že osvojila vesela, čvrsta Vera Trofimova ... Uboga Ninica je Sla mimo. Sinili se mi, pa še večje je moje veselje, da mi mesec s svojimi lokavimi žarki več ne more do živega, saj imam žo Otmarja! Kako nežno se odražajo temni obrisi daljnih gora na nebu in kako skrivnostno se razprostira daljina, ki se leskeče onstran rečne struge!... 5. avgusta 1924. >Veš kaj, Alja,« je rekel danes Otmar, »treba bo le misliti, da se izseliva v inozemstvo. Pritisk na vseučilišče postaja od dne do dne neznosnejši in kmalu bomo tako daleč, da bodo trpeli samo še stoodstotne pravoverne marksiste na vseh področjih duševnega življenja. Knjigo bova dokončala in potem otresla ruski prah z najinih čevljev. Sedaj morava kajpak zelo štediti, da spraviva skupaj nekaj denarja za v6ako silo.« Te Otmarjeve besede so me zelo poparile. Zapustim naj Rusijo, svojo domovino? Toda uvidim, mora biti, zakaj tu naju čaka duševna smrt. Raje živeti v tujini, nego umreti v domovini... Kako bodo pa prenesli moji starši, če 6e ločim od njih in jim vzamem otroka, edino veselje v starih dneh? 4. septembra 1924. Profesor Muratov sedaj mnogo občuje z Ot-marjem in pogovarjata se o bodočih načrtih. Profesor Muratov namerava prihodnje leto za vedno zapustiti Rusijo; Otmar ga potrjuje v tem sklepu in meni, da se bo za učenjaka s takim slovesom že našla kaka stolica v Evropi. Za nas je mnogo te-žavnejše, Otmar si mora šele pridobiti ime. Raje bi danes nego jutri odšel iz Rusije, toda preden ne bo najina knjiga gotova, nima pomena, zakaj ta knjiga bo podlaga za njegovo eksistenco. In tako z različnimi čuvstvi gledani na to knjigo: ena izmed najinih življenjskih nalog je, da jo končava, toda čim se to zgodi, bom izgubila svojo domovino. 28. oktobra 19?4. Živiva zelo varčno in izmenjavava denar, ki 6i ga devljeva na stran, v dolarje. Iztaknila sva nekega žida, ki dobiva iz Amerike dolarje od svojih sorodnikov in je vesel, da jih more zamenjati za rublje. To se mora kajpak vršiti čisto na skrivaj, zakaj v Rusiji je vse prepovedano, često celo to, kar jc umdno dovoljeno. Opoldne je zazvonil telefon. »Kdo tam?« sem vprašala. 1. novembra 1924. »Tu vseučiliška pisarna. Prosim Otmar Kar-lovič naj pride takoj na kolodvor. Pripelje se inozemska delavska delegacija, ki si bo ogledala tovarne in vseučilišče. Potrebujemo nekoga, ki jim bo vse pravilno razložil!« >Moj mož je žal bolan,« eem odgovorila. »Bolan? Kako to? Saj je davi še predaval.« »Da, toda sedaj mu ni dobro. Saj veste, bil je šele predvčerajšnjim po svoji bolezni prvič na univerzi; najbrž je malo prezgodaj šel z doma.« 2Škoda! Trdno smo se zanašali nanj! Imamo sicer tolmače, vendar bi radi inieli še koga izmed inozemcev, ki eo nameščeni na tukajšnji univerzi!« Sla 6em v sosednjo sobo. »Kdo je telefoniral?« je vprašal Otinar. »Z neko inozemsko delavsko komisijo bi moral govoriti. Nočem, da greš tja! Lagati znaš slabo, in če boš govoril lako, kakor ti pride na um, boš lahko imel največje sitnosti.« 25. novembra 1924. Spet nčistka« v stranki! Strankarji trepetajo, zakaj v vsakem kraju jih morajo nekaj odstotkov »pomesti«. Ene zaradi buržujskega življenja, druge zaradi nezadostne gorečnosti, tretje zaradi ne-rednosti v služb: itd. Kogar zateče čistka, mu ne bo do 6melia, zakaj komunisti ga Imajo več ali manj za hudodelca, oni pa, ki so zunaj stranke, ga očitno prezirajo in mu privoščijo, da je spet prišel med nje. 6. januarja 1925 Irina se je pravkar vrnila od Nataše, ki jo je obiskala. »Nataša je obupana,« je rekla. »Ira se hoče peljati v Omsk. Tam bo, tako pravi, laže dobil delo nego tu, Nataša je pa prepričana, da ima Tosja 1 svoje prste vmes. Čuti, da se ji Igor vedno bolj I odtujuje, da še vedno bolj ohlaja, čim bolj se ons j zanj vnema. Res, prav je imela takrat, ko je rekla da jo bo Igor le toliko časa ljubil, dokler se nn Lo upirala!« 14. januarja 1925 Igor in Nataša sta se preselila v Omsk. Nataša se je težko poslovila od nas, kot da ee ne do nikoli več vrnila. 3. marca 1925. Po dolgem času vendar enkrat pismo od Nataše iz Omska! Brezupno pismo. Igor je sicer dober in vljuden do n je, ampak hladen, dočim komaj skriva svojo ljubezi ,i do Tosje. Tosja ima zelo dobro službo in vzdržuje Igorjevo nialer in sedaj tudi Igorja in Natašo. Zdi se ji, tako piše, da igor-jeva mati sili k razporoki. 9. marca 1925. Pismo od Nataše: »Ljuba Alja! Vloga, ki jo tu igram, postaja vedno neznosnejša. Danes zvečer smo sedeli vsi skupaj v sobi: Igor, njegova mati, Tosja in jaz. Sedela sem v kotu in pletla, kar nenadoma ugasne luč. Bili smo nekako pol ure v temi, potem je luč spet zagorela. Žarko je osvetlila Igorja, ko ip ravno poljubljal Tosjo. Vstala sem in hotela ili iz sobe. Igor je pristopil in mi dejal z zmedenim usmevom: ,Oprosti, Nataša, res se ni zgodilo nalašč. V temi sem vaju zamenjal, mislil sem, da si ti!'« 7. aprila 1921 Pismo od Nataše, ki nas je močno pretreslo. Igor se je dal od nje ločiti in se je poročil s Tosjo. »Igor meni, da se bom kmalu spet poročila,« piše. »Toda jaz ne morem dvakrat ljubiti. Jaz sem izmed tistih ljudi, ki imajo sicer malo ljubezni v srcu, ki pa lo malo oddajajo popolnoma za vedno. Ne morem drugače, Igoria bom ljubila vse žive dni in potrpežljivo bom čakala, da se spet vrne k metli,«