133. številka. Ljubljana, v sredo 11. junija XVII. leto. 1884. i Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje In praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st rij sk o - og e rsk e dežele zu vse leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. ga četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po »i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole trunku .iti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v D i š t v o je v Ljubljani v Frana Kolin >inn Mil, „(ik-duliška stolba". Upravnifttvu n»j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Zaradi juteršnjega praznika izide prihodnji list v petek 13. junija 1884. Bolgarsko-srbski razpor. Na poluotoku balkanskem navstal je mej sorodnima narodoma, mej mlado kraljevino Srbsko in in sosedno kneževino Bolgarsko prav resnoben mejni prepir, ki je že tako močno narastel, da se je že odpoklical srbski zastopnik iz Sofije iu tako pretrgala diplomatiSna vez mej tema dvema nadobudnima državama. Uzroki temu prepiru imajo svoj izvor deloma že v Berolinskei mirovnej pogodbi, v katerej se neso toliko v ozir jemali dejanski odnošaji in mero-dajne razmere, v katerej so temveč diplomatje pri zelenej mizi vso zvijačo obračali le m to, kako omejiti silno Rusijo in zavirati rast in napredek novih držav na balkanskem poluotoku. Ne le, da se je narod bolgarski po nepotrebnem in nenaravno razcepil na dvoje, so se mu tudi nekatere meje tako čudno dolcčik, da povoda za prepire nikoli zmanjkalo ne bode. Ob reki Timok na pr. potegnena je meja mej Srbijo in Bolgarsko tako, da je zdnj na levem, zdaj na dtsnein bregu, dočim je bila iskrena želja vseh Bolgarov, da bi Timok b la naravna meja obeh držav. Preziranje te opravičene želje, ki bi ugajala naposled interesom takraj in onkraj Timoka, porodilo je prve prepire in neznatna stražuica v Bregovi bila je že pozorišče resnobnega sukoba, ker so to poprej srbsko stražnico zaseii silotnu bolgarski vojaki. A rateu tega mejnega nedostatku so še drugi razlogi, ki so pouzročili razpor. Ko Be je lansko leto krvavo silo udušd ustanek srbskih radikalcev pobegnilo je mnogo poslednjih, mej ujimi tudi glavni vodju per rontumaciam na smrt obsojeni inženir Pasie na Bolgarsko, kjer so bili gostoljubno vspre jet in odkoder so pričeli jako živahno agitac;jo v Srbijo. Ta agitacija ni mogla imeti velikega učinka, kajti pri Badnjih volitvah pridobHa je vlada srbska veliko večino, a kdor ima slabo vest, strah ga je čestokrat lastno sence. Tako j« tudi srbska vlada začela v Sufiji protestovati, da BrhBlii emgrautje. napadajo srbsko ozemlje, da nameravajo prouzroe.ti nov ustanek ter je v 6. dan t. m. dopoludne po svojem agentu predložilajultiinuturir v katerem se zahteva, da se morajo vsi srbski iz&eije-H'.! z biVaJm metropolitom Mihajlom vted takoj odstraniu iz Sofije in iz vseh na meji ležečih okn.jev, stražnica v Bregovi pa prepustiti srbskim Vojakom. Bolgarska vlada je na ta ultimatum odgovorila, da prevzame vso odgovornost za agitacijo srbskih izseljencev, pokrajiue ob Timoku pa naj bi ostale nevtralne. Srbska pa' ni hotela odjenjati niti za pičico in tako se je poostril razpor v toliko, da je srbski agent že ostavi 1 Sofijo. Rizjarjenost je na obeh straneh velika, javno mnenje v Bolgurskej pa brez izjeme proti Srbiji. Kako je ta razpor razburrl duhove, pokazalo se je v 2. in 3. dan t. m., ko je bivši metropolit Bel-gradski, Mihajlo, preselil Se iz Rušeuka v Sonjo. Ob vsem potu pozdravljalo ga je mnogobrojno prebivalstvo, mnogo in odličnega občinstva slo mu je iz Sofije dve milji dabjg nasproti in v demonstrativnem sprevodu spremili so ga v prvostolu co, kjer so ga s cvetlicami obsipali in mu preproge pregrinjali na pot. Najnovejši korak Srbije, ki ni hotela prav uic odjenjati, pa je sigurno se pomnožil to razburjenost, iu po načelu „ltegnum regno uon prae-scrtbit lege.b" ravnali su bodo tudi Bolgari in dane se vse premise, da bi se zof et obistinila znana pri-slovica o „dveh trdih kamenih". A ker Srbija kakor Bolgarska ne moreti delati politike na svojo roko, marveč se mora prva klanjati avstrijskemu, druga pa ruskemu uplivu, sme se skoro z gotovostjo pričakovati, da bosta kabineta na Dunaji in v Peterburgu posegla vmes, ter s svojo izdatno besedo poravnala ta razpor mej sorodnima narodoma, da se tako vsaj za sedaj s c obrani na Balkanu mir, ki pa ni nikakor za stalno osiguran, kajti kakor je leta 1875 Neve-sinjske puške pok spravil v tok orijentalno vprašanje in je „das Biscben Herzegoviua" prouzročilo orjaško rusko-turško vojno, tako utegne tudi mala stražnica v Bregovi in 40 srbskih emigiantov biti povod novej konfiagrccij». Iz deželnih zborov. Deželni »bor Goriški. Iz Gorice, 9. junija. Danes nekaj po 11. uri odprl se je Goriški deželni zbor. Ob 10. uri je bila sv. maša v velikej cerkvi, pri kateri je bilo mnogo deželnih poslancev in zastopnikov tukajšnjih uradov. Prve seje udeležil se ,)e tudi Gorišnn Karol Dolenee, Deperis in stari Urši--; naposled pripeljal se je vi-sokorodni gospod grof Liuthier , ko smo Bi ogledali pripravljene prostore za banket in predstavo, napotili smo se v cerkev, kamor so nas vabili zvonovi. Cerkev je bila uapolneui do zadnjfgi kota. Gospod župnik Tomšič izbral j-* svojej izvrstuo sestavljeni pridigi svečanosti primemo vodilo, staro naše slovensko ^a*lo : „Vso za vero, dom iu cesarja" ter v njegovem smislu proslavljal veUsasluznega svojega prednika,, gospoda Matijo Vrtove a, kot uzornega duhovnika, iskrenega domoljuba iu vernega drfavjjaoa Ves govor j.j bil umetno prepleten z prezanirnivimi podatki iz slavljeučevega življenja; globoko so segale v s;ce poslušalcem pomenljivi iu tolažljivi izreki nekdanjega župnika, s katerimi je blagi mož vzpodbujal svoje župljane k zmernosti, marljivosti in razumnemu obdelovanju zemljišča ter njih tolaži! v hudih časih nadloge in stiske zlasti 1. J 817, ko je vladala, po vsej Vipuv.-iki uoliui neusmiljena lakota. Marsikateremu starčku, ki je poznal ljudomilega gospoda, za)esketala je solza v očesu, ko je slišal govoriti o njem s posvečenega mesta tudi pohvalno Posebno so ganile vse poslušalce, oue Vrtovčeve besede, s katerimi je opominal ljubljene svoje mladeniče k lepemu vedenju, k dostojnemu Kuveseljevanju in k prebiranju koristnih, po-ucljivih časopisov in knjig: v zmislu dotičnih Vrtovčevih besed spomnil je gospod župnik na koncu svoje ptidige Šentviške mladeniče in može ter sploh vsa mladiuo, naj se shajajo v pošteni druščini, naj se vesele in pojejo ter vzajemno pospešujejo svojo omiko, s čemer bodo slavili najprimernejše spomin velikegt svojegn dobrotnika, Matije Vrtovca. Po pridigi je bila slovesna sv. maša z asisten-cjo. Izvrstni, po vsej okolici slavljeni Sentvidski pevci jeli fO na koru jako lepo; pridružil ue jim je ta dan izborni tenorist g. Gerovic is Gorice. Po božji službi vrelo je l.ud-tvo iz cerkve pred Vrtovčevo hišo, v katero je uzidana spominska plošča. Hiša stoji na severni strani trga biLu cerkve; to hišo dal je zidati slavljenec in je v njej tudi umrl; zdaj je lastnik tej hiši gosp Filip Vrtovec, sin Vrtovčevega netjaka, mlad, inteligeuten mož, obče priljubljen po vsej Vipavski dolini. Vrtovčeva rodbina je precej razširjena. Najbližnji sorodnik slav-ljenčev, je njegov netjak, strijc goreujega posestnika, umirovljeni podpolkovnik g. Filip Vr to v ec, živeč navadno v Trstu, kateri se je tudi udeležil stavnosti. Plošča je u/.idana na južni strani jednunad-stropne hiše; izdelal jo je domači kamnosek g. Fr. Stolfa, v Voičjem Gradu na Krasi. Okvir izklesan je vrlo umetno iz najlepšega, si.ega kraškega kamena; plošča sama pa »z najtim-jšegu kraškega mar morja ter ima uualeduji m»pis ! V hvaležni spomin gospodu Matiji Vrtovcu, rojenemu dno 28. jauuvarija 1784. I. v Šinariji na Primor-bkem, mnogoletnemu župniku St. Vidskemu, umrlemu dne 2. septembra leta 1851., kateri se je prvi trudil slovensko vinstvo povzdigniti, ob stoletnici njegovega rojstva postavili njegovi častitelji. Prvotno misel o tem spominku sprožil je go-Bpod Ribar d Doleuec I. 1875, ter v to svrbo nubral 92 gold. 74 kr. Ali ker so bile zaporedoma slabe letne na Vipavskem, opustiio se je daljne nabiranje, povedana vsota se je nalovila na obresti ter vsied tega narastla Da 109 gld. 86 kr. Temu znesku pridala je Šeutvidska oočina zn»tuo vsoto v gotovini ter je ob jednem z bialn m društvom „Sloga" prevzela vse priprave k odkritju plo-iče. Pohvalno nam je omeu ti sodelovanja pri tej slavnosti: v prvej vrsti g. Bi bar d a Dolenca^ vodje omenjene Vinarske šole na Slapu, g Antona Uišiča, posestnika in predsednika bralnega druma „Sloga" in g. P 11 i pa Vrtove«, sedunjega lastnika Vi tovčeve hiše in g. župu ka Tomažiča, kateri je storil ter porabil vsa sr< dstva svojega poki ca, da se je slav-nost v cerkvenem srni-lu puveličula. — Ko je gosp. župnik, spremljan po svojih as stetitih, L)ziškem in Poddražkem, blagoslovil spominsko ploščo, zapeli so Šeutvidski pe\ci, pod vo.isLvom g. Rustije, učitelja v Šent Vidu pesen: nRojakiu, katero je uglas-bil ranjki Avgust Leban. Po petji stopil je na govorniški oder g Rihard Dolenec, ter s krepkimi potezami obrisal posvetno, rouoljubuo delovanje eesti-tega slavijenea. Žal, da je baš takrat, ko je g. govornik začel razkladati najzanimivejše epizode iz Vrtovčevega življenja, ko je pravil, kako je pogostil ves slovenski polk, vračajoč se iz Italije — ul.la se je na zbraue poslušalce neusmiljena, brezobzirna jdoha, ki je večino ot>' instva stirala v ctrkvo iu v bližnje hiše. Toda hrabri n*š g. govornik je oosleduo vztrajal, isto t-iko g. župnik in njegovo spremstvo v svojem ornatu m z bat.derji. Iu ker je nevoščljivi dež uvi-del, da nas njegova zloba ue prežene, zamašil je svoje žlebove; ali popolnem se nikakor m hotel odreči svojej trmi, s katero uuin je zmotil sploh vso svečanost ter zaprečil tudi, nalašč za to svečanost spisano gledališko igro. No, vztrajali smo! Po odkritji plošče zapeli so pevci „Slavo"; potem smo se napotili ua pokopališče z lovorovim vencem, katerega je nesel svojeročuo gospod grot Lanthieri. Prišedši na grob slavljeuca, položil je venec na gomilo gosp. Rihard Doleuec, s primernim, jako gauljivim govorom. Nato so pevci zapeli milo nagrobnico: BBlagor mu, kdor se spo-Čijeu iu razšli smo se s posvečene pokopabške zemlje, ogledajo si ob jednem nagrobni spomenik slav-Ijenčev, stoječ ondu ob zidu ua levo, katerega mu je dal izklesati iz sivega marmorja ranjki njegov netjak, g. Filip Vrtovec, oče sedanjega lastnika slav-ljenčeve hiše. Ob jedni uri popoludne pričel se je banket, katerega je slavnostni odbor priredil prvotno na dvorišči g. Majerjeve hiše v zelenem šotoru. Ali ker se je, kakor je bilo videti, isti dan stari čmer-uež, zavidni „Daždbog"4, zaklel proti nam, morali smo se umakniti pod streho, v prvo nadstropje, kjer smo v prostorni podolgasti dvorani posedli okrog lično pogrnene mize. Banket, katerega se je udeležilo 35 gostov, bil je izvrsten, sijajen. Ne samo, da se nam je postreglo s finimi, lzbornitni jedili, katera je pripravila vešča gostilničarica gospa F u r-lanijeva, pospeševal je občno radost ter navdušenost izvrsten vipavee in ko je opešal ta, segnilo mu je pod pazduho plemenito buteljsko vince, tako-imenovano .cesarko vino", katero je lani pil ter z najvišjo svojo pohvalo počastil v Ljubljani sam presvetli naš vladar. In to vino prideluje vzgledna naša vinarska šola na Slapu! — Da brez napitnic ni banketa, pač ni treba naglaševati in tudi mi jih nesmo pogrešali! Saj Be je pa tudi slavil mož, kateri, kakor pravi spominska plošča, „se je prvi trudil slovensko vinstvo povzdigniti"! Najprej u.stal je Vipavski grof, gospod Lanthieri, ter napil po stari naši državljanski navadi presvetlemu vladarju, čemer so vsi gospodje gostje z navdušenim trikratnim živio-vzklikom pritrdili. Na to napil je gosp. Rih. Dolenec grofu Lanthieriju, kot vzglednemu slovenskemu plemenitašu iu ob jednem zastopniku kmetijske družbe. In odslej so se odprli govorniški toki! Gosp. grof Lanthieri napival je rodbini V rtov če vi iu gosp. Rihardu Dolencu, g. Pro-stoslav Kretauov vsem prebivalcem Vipavske doline, g. Rih. Dolenec vsem kmetovalcem, g. Bujec, zavedeo ter vrlo inteligenten kmet iz Podkraja slavnostnemu odboru zlasti g. Rib. Dolencu, podpolkovnik in netjak Vrtovčev, g. Filip Vrtovec, gospodu grofu Lanthieriju in g. Rih. Do lencu. Ni nam možno navesti niti vseh posamična zdravic, karno še vsebino vsake posebej! Btnket je trajal do poznega večera; napitnica vrstila se je za napitnico, vmes pa je svirala godba in zvenele so jarno glasne pesni vztrajnih iu neurnorn h Šent-vidskih pevcev. Ker je proti večeru, ko bi se imela predstavljati gledališka igra, nagajivi dež zavdal po vsej okolici, sklenilo se je, da se bode igra predstavljala prihodnjo nedeljo, ko Šeutvidska cerkev obhaja god svojega cerkvenega pntrona, sv. Vida, in nadejamo se, da bodo vsaj takrat, če bode vreme ugodno, prišel k nam v goste marsikateri, katerega smo zdBJ pogrešali ! Sploh nam je izpovedati svoje užalenje, da se častiti stan, kateremu je pripadal naš slavljenje, vzgledni svečenik, Matija Vrtovec, ni udeležil te svečanosti ! Onim pa, ki so bili priča, kako smo zavedni Vipavci, v prvej vrsti Šentvidci, stavili čestitljiv spomin svojega nekdanjega župnika iu pospeševalca našega vinstva, ostal bode 8. dan junija 1. 1884 neizbrisen v duši in v tej sladki nadeji vzkliknemo vsem udeležencem: Slava Matiji Vrtovcu iu požrto-valnim njegovim čeatiteljem! Za zboljšanje delavskega stanja. IV. (Konec.^ Nadalje pravi pisatelj: „Pomenj.ve so za tem določbe o nedeljskem delu. V uačelu je zaukazano: ob nedeljah ima počivati vsako obrtno delo. Vender pa vlada more obrtna dela dovoliti tudi za ob nedeljah, za posamezne razrede obrtov, pri katerih se obrtovanje pretrgati ue da, ali kjer je ueprestauo vršilo potrebno iz o/irov na potrebo konsumentov ali javnega ob-čenja. 0,b p r a zu i k i h je delavcem pripustiti potrebnega Časa, da morejo ustreči dolžnostim iz svojo vere glede predpoludanske službe božje. „otrok pred vzpolnjenim 12-tim letom se za pravilna obrtna dela Hploh rabiti ne sme in otroci pod ll-i in letom so izločeni od dela po f ab rikah. Če to določilo dobi svojo veljavo, to se bode moralo blizu 12.000 otrok pod 14-tim letom odstraniti iz fabrik v zahodui Avstriji. Otroci mej 12 tim in 14-tim letom smejo na dan imeti le 8 ur obrtnega opravila, otročnice še le Štiri tedne po porodu svojem. Po noči ne sme se sicer ženskam in mladostnim delavcem pod IG tim letom praviloma dajati dela; izime pa so dovoljene, k r se bojijo, da bi absolutna prepoved ponočnega dela za te osobe utegnila škodovati obrtnosti. (V Švici je po-iio.-no delo žensk in mladostnih delavcev pod 18-tim letom popolnem prepovedano. Izogniti se le-tej prepovedi in pravilnemu delovniku, dajo razni fabri-kautje v Švici delati v Vorarlborg in Italijo. To je nov dokaz, da morajo zakoni za varstvo delavcev ti t.i mejnarodni.) „Delavske k nj i z i ce so obligatorne. Zabraniti imajo, da se pogodbe no prelomi. Samovoljnemu popuščanju dela naložena je kasen. S tem pa se hoče zadržati „strikesM. „Kar se tiče učencev ima zakon bolj ostre propise mimo prejšnjih glede varstva in obrazovanja učencev. „Jako praktično vidi se nam določilo, da mora vlada vse, kar stori s svojim pooblastilom glede delovske dobe, glede nedeljskega in ponočnega dela, razglasiti in vsako leto državnemu zboru poročati. Tako bodo vso obrtnost nadzirali vlada, parlament in javno mnenje. Podjedno se bode dobilo mnogo statističnega gradiva za eveutuvalno revizijo določil. Kakšni pa bodo učinki novega delavskega reda: Praktična vrednost mu je v tem, da dela jez najhujšim brezmernostnim samopašnih iu brezvestnih podjetnikov nasproti delavcem. Nič več se ne bode moglo delati po 15 do 19 ur, kakor se je to godilo po fabriških tkalnicah na Moravskom in v Šle ziji, in se je uradno potrdilo po lanski delavski enketi. Vender pa se za to avstrijski obrtnosti ne bode treba izsel'ti v »svobodno" Ogersko. Veliko večja pa je še vrednost teoretična v delovskem redu. Ker se je le-tega odobrilo se je tudi pripoznalo, da je dolžnost države, gospodarske slabotneže kolikor možno varovati prot. gospodarsko jakim. Težave se bodo nastavljale izvedenju delov-skega reda še na več strani); kajti mnogotero so na Avstrijskem slepo zaverovani v vulgarni liberalizem. Ker se zapreke stavi n. pr. ustvarjenju obligatornih rokodelskih sodruštev, to se je tudi bati, da se bode delovski red često tolmač,io labrik »n-tom v prid in delavcem na kvaro. Državnega zbora konservativna večina bode torej ostro morala na prste paziti onim faktorjem. Vpitju liberalnih fabnkantov, da novi delovski red ugonobi avstrijsko obrtuost, velja že odgovarjati s tem, da se pokaže v Švico in na Angleško, kjer je že nekaj let uveden pravilni delovnik. Tudi v Švici storil je sebični industrijalizem vse mogoče 1877. leta, da se ne bi naredila fabriška postava, in da bi je pozneje odstranili po narodovem glasovanji. Tudi tam se je prorokovalo, da obrtnost more poginiti, če se ne bode več moglo brezobzirno izsesavati miadiue in žensk. Ali navzlic temu se je uvidelo iz poročil fabriških nadzornikov, da strašnih posledic ni hotelo bili: obrtnost v Švici rodi prej ko slej svoje milijonarje, in obrtnost na Angleškem, ta še posebuo". Slavnost v Mozirji. (Dalje.) Verovitica. — Blagoslovljena zastava bodi Vam srečna i napredna voditeljica na Čast i ponos slovenskega naroda. Živili! kliče Vam Bratsko hrvatsko pjevačko družtvo „Rodoljub" v Verovitici. Ptuj. — Hrabri sinovi Savinjske doline, ki ste se zbrali pod blagoslovljenim trobojnim praporom kot nov, za obrambo nurodoega življa se vojskujoč polk, da ste nam trdnjava proti sovražnim navalom in vedni u ur uiožke kreposti navdušenega redoljubja in neomakljive vztrajnosti 1 Za Ptujske Slovence: Dr. Gregor ič. Ormož. — Bori io vojskuj se vztrajno za mili narod. Slava Ti! Živio Sokol! Ormožki narodnjaki. O p č I d a. — Na vek dhra nuj zastava ponosno Bratov štajerskih Sokolov zmagonosno, V 1 .i z Vami in gosti z vseh naših mej, Kliče Vam iskreno: Na zdar! Naprej! Čitalnica na Opčini. Trst. — Svataim Mozircem napose junačkomu Sokolu gromoviti živio! Za društvo „Edinost": Mandić. Brežice. — Zadržan bo z Vami veseliti, Vam mili bratje Sokidi zakličem: Tisočeri na zdravje! Slava! J. C. JuvančiČ. Celovec. - Spominjajoč se svojih lepih časov v Mozirji, zakličeni vrlim prijateljem, Sokolu in celej lep narodnej SavinJBkrj dolini na dan njene slavnosti iz dna srca: Živili! Fr. Oz bič. Divača. — Sokol ivaj zložen možato iu značajno s svojo novo zastav* slovensko ime in slovensko časi, brani sled n ji ped svete naše rodne zemlje. Živelo značajno čisi.o rodoljubje, živelo nesebično napredno delo, naj se kmalu uresniči sveti program očeta Bleiweiss* ■ Zjedinjena Slovenija! Hribar, Obrisnel, Pečnik, Remec, ReBman, 6imesek, Zupan. Dunaj. — Bog živi vse zbrane Sokolovcel Zložimo se! Ne udajmo s«! Na zdravje! Nolli. Dunaj. — Dvigaj f»e Savinjski Sokol in pazi z bistrim očesom, da nam kleti sovrag ne izneveri sinov! Vinko Krušič, Kolšek. Ljubljana. — Naj srčnost, moč, krepost bi klila, Kjer Be Sokolska bo zastava vila. Br u ne t. Ljubljana. — Pod v-astavo Slovenstva naj vedno združuje lj bežen in skrb za domovino vse Slovence od Adrije do Mure. Savinjski Sokol čuvaj slovenstvo na Savinji z mVrim očesom, \akor Sokol Bvoje sokoliće. Anton Trstenjak. Maribor. — iromoviti živio kličem Sokol-cem in vsem udeležnik m. Van d a, Učitelj pri sv Benediktu. Ljubljana — Vrlemu Savinjskemu Sokolu in vnem njeaovim pustom : Na adravje! hostoalav Kretaouv, Brenče, Beden e k, Hribar, Kob. Ljubljana. — Zadržan se udeležiti slavnostnega blagoslovljenja krasne zastave, katero je tuku i nad dvajset tisoč ljudij občudovalo, čestitam. Na zdravje! Lozar. Mali r en berg — Od skrajne slovenske meje kličejo : Slava Sokolom ! Jazbec, Kocuvan, Ostrožnik, Ž m a vc, Raktelj. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranja «ležele. V Ljubljani 11. junija. Naučno mlnisterstvo je ravno tako kakor za srednje šole, ukazalo pregledali vse učne knjige za ljudske in meščauske šole v nemškem, češkem, poljskem, rusinskem, italijanskem, hrvatskem, cei kveno-slovanskem in romanskem jeziku. Državni finančni minister I4.allay nastopil bode 20 t. m. svoje potovanje v Bosno. Obiskal bode Bibuč, B-njaluko in Serajevo, ter pre gledal tamošnjo upravo. Kailay se res neki tioi) za nima za novo dobljene dežele, kakor so se njegovi predniki, zato je upati, da se bodo pod njim bolje razvile. S tem, da gre večkrat malo tja doli pogledat, odvrne|o se razne zlorabe v uradih. Dalmatiii«Ki namestil k baron Jovanovič se je vrnil s svojega inspeci|skega potovanju v Zader. Potovanje ga naje ni posebno zadovoljilo, kajti v več krajih je opazil, da prebtVaUtvo Ui prav zadovoljno z njegovo vlado, da ima več zatfpalkfa v svoje poslance, kakor pa v deželno vlado. Imel se je priliko prepričati, da Dalmacija ni pol;e za nemške eksperimente. Reforma volilnega redu za |»r<'«iar*'ls»iti deželni zbor je dobil« najvišjo sankcijo. Znamenito je v tej lefornii, da daje posestnicam pravico voliti po zastopnikih. Kraujski deželni zbor je pa odrekel posestnicam volilno pravo in sicer ua škodo uaroduej stranki. V lirvatttiit'in sabotu se ju včeraj začela specijalna debata o adresi na kialja /.uradi lUšenja ustave. \ nanje države. Kakor se poroča »z Varšave, vrnil se je tja generalni gubernator Gurko iz Petrogradu, kjer se je dalj časa mudil Vest poljskih listov, da misli ruttKa vlada prestaviti Gurka ua kako drugo mesto, je izmišljena Poljskim uradnikom pri železnicah je /auk../.,tim bitru dokasati točno znanje ruščine pred posebuo izpvaševalno komisijo, če ne, bodo odpuščeni. — Kobauovu komisija ju končala njen uovi načrt. Tudi je rešila vprašanje, da so povabijo eksperti k bodočim obravnavam, in bodo s pravimi člani komi.-ije imeli jednako glasovno pravico. Povabljenih bode petnajst ekspertov, iu tucer nekateri governerji, maršali plemstva iu jnedsedniki zemstev. Turčija je odbila angleško zahteva nje, da bi odposlala vojaško ekspedicijo v Sudan Sultan se je neki izrazil, da turške čete pojdejo v Egipet, pa le, če se Anglija in Turč-ja sporazumeti o skupuem resen]i egiptovskega vprašanja V Ntwry na irs*K,c»m uavstal je v nedeljo vsled nekega shoda iiiicjonalistjv pietej> m-j naCl-j on a I i ■ 11 in oraugisti. Nacijoualisti so šli, ko so končali svoia posvetovanja, pred sobano, kjer so bili zbrani orangisti, metali kamenje, pobili okua, več OBob ranili. Tudi se je slišalo nekaj strelov. Poli cisti iu vojaki so morali miriti. Več osob je dejanih v zapor. Dopisi. ■ ■#. Trsta 7. junija. [Izv. dop.] Sokolska naša deputacija na Mozirskej slavnosti, vrnila se je 3. t. m. zopet zdrava nazaj. Ne more pa dosti nahvaliti gospoda staroste Josipa Lipolda, njegove gospe in gospodičine za izredno gostoljubnost in prelepe slavnosti, katero je kalilo samo to, da je bil dež. Pri delavskem društvu se gode čudne stvari. Lansko leto je odbor odpovedal službo uradnika, zakaj ? — to se ni moglo zvedeti, člani pa, znajoč, da tukaj tiči drugi zajec za grmom, so se postavili po robu; pa ueso hoteli, da bi se kar v jeden dan odpustil uradnik, in tako je ostal še do zdaj. Letošnji nov odbor, po kopitu lanskega, mu je zopet prav iz zlobe službo do 1. julija odpovedal, samo zaradi tega, ker je urednik „Jurja s pušou. Člani so radi tega odborovega dejanja razjarjeni, in je že do dve sto podpisov, ki zahtevajo, da, ako uradnika odstranijo, prestopijo v Tržaško podporno društvo II, Tako se širi, namesto da bi se delalo za združenje obeh, razkol in nezadovoljnost. Kdo prouzročuje razkol in ima zlobni namen? Pa menda ne poročevalec „Slovenskega Naroda", kateri vedno resnico poroča. Naši Lahi se jako hudujejo na opozicijo za-stran Bistriško-Reške vode; pravijo, da Slovenci zavoljo narodnosti nečejo dati p tne vode mestu italijanskemu, in kar naravnost dolže vlado, da ovira stvar, na drugo stran zopet dolžijo južuo železnico iu konsoicijum Nabrežinske vode, češ, da ti skupno bujskajo, da ne bi mesto prišlo do dobre pitne vode, iu tako ne imela Nabrežinska voda konkurence, ker bi je potem nihče ne hotel piti. Mesto ima skrbeti za vodo po okolici in zato je bila v mestnej zborovej seji razprava, kako preskrbeti pitne vode za Sv. Križ. Razpravljalo se je, za uapekjavo Nabrežinske vode, ker je blizu te vasi, pa večin* mestnega zbora ni pnjatelpca tej vod', pa še inenj konsorcija. In tako se je opustila napeljava, mesto pa bude napravilo za potrebo, kal za žabe, na svoje stroške. Odšel je skozi Trst grški kralj Giorgios s svojimi otroci v Peterburg na svatbo velikega kneza Sergija. Vsprejela ga je in naproti po morji mu je šla tukajšuja grška kolonija na štirih parnikih, b štirimi godbami Obiskal je kralj grško cerkev, v kojej so mu peli ua čast „Te dtum". Iz Gornjesavinalic doline 9. junija. [Izv. dop.] (Neverjetno, pa i es nično.) Že v davno preteklih časih slovela je Gorujesaviiioka lesno trgovina, dandanes pak je v ob'e znauo, da se je ista po celem slovanskem jugu, da, celo doli uu Romunsko razširila iu da toraj les k stavbam v teh krajih dajejo gore Solčavske. Ponosen sme toraj b.ti Gorujesavinčan, ne samo zato, da ima bogastvo njegovih planin dal.ro v tujini veljavo, ampak osobito za to ker je ravno on s svojimi močmi, s svojim trudom povzdignil to trgovino, koje dobre ua.ileake ne »pričuje samo ugodno gmotno njegovo stanje, ampak tudi uprav iz tega ugodnega stanja izvira)oča duševna moč, duševna zavest. Čisto naravno, da je Gornjesavinska dolina bi'a knvonosemu, izvoljenemu rodu že od nekedaj zaželji ni kanan, v kojem bi se sicer ne brigali toliko za potoke medli m mleka, kakor za zlate potoke, izvirajoče v Gornjesaviuskih gozdih. Toda do sedaj je bila uaša dolina pred židovsko nadlogo še obvarovana. Dobro so ti izvoljenci vedeli, da jim tukaj rože nikakor ue cveto; pač pa so samo čakali ugodne j prilike, čakali so Mojzesa, ki bi jih upeljal in na-j stunil v „obljubljeni deželi". No, neso čakali zaman. I Mojzes se je našel in izvoljeni rod je že posedel i avoj novi rZionu. Akoravno ie zgodovinsko dokazana resnica, da i je židovstvo povsod, kjer se je naselilo, bilo ua kvar uaiodnemu razvitku, da je s svojim istinito ogrom nun podjetnim ćukom le sobi korist lo iu v mnogih obzirih un.čilo blagor prebivalstva, akoravno dobro vemo, da so se z zidovi pri nas ugnezdile prihodnje uaše krvne pi,avke, se mi iz tega stališča pohodu čudnih ge8tov prav nič ue čudimo, saj je že itak znauo, da Židu nkoro nič nemogoče ni ; toraj tudi ta invazija sama na sebi ni prebivalcev v toliko osupuila, povod njih razburjenosti je drugo. Ljubljanski škofje imajo namreč v Gornjegrad-skem okraji ueuiueruo velike gozde spadajoče h graščinam Gornjigrad in Vrbovec pri Nacaretu. Tik pri Vrbovcu postavljene so umetne žage za razre-zavanje hlodov iz škofijskih, kakor tu li drugih gozdov. Te žage tudi lastnina škofov, imelo je nekaj let škofovsko oskrbuištvo v svojem vodstvu; pozneje pak so postale iste zavod, v kojem so si podjetniki raznih narodnostij in ver iskali svojo srečo, samo zidovi še ue, ker bi si tudi noben človek mislil ne bil, da bi se ravno v škofovske žago naselili židje. — Pač se je govorilo, da namerava neku Zagrebška firma „Deutsek & Bernstein" imenovane žage vzeti v najem, vender se je ta govorica smatrala za šalo in sedaj, ko se je govorica uresničila, ko so se židje že utaborili v Vrbovcu, v svojem Zionu, ljudstvo ne ve, ali bi občudovalo veliko, vzgledno krščansko ljubezen dotične oblasti, ali bi se jezilo nad pravo pravcato ironijo. Neso še potihuile mej tukajšnjim ljudstvom pravljice o strogih sredstvih, katere so Ljubljanski škofje za časa svojega stolo vanja v Gornjemgradu uporabljali proti drugovernim in že se godi čudna prememba: škofovska poslopja postala so zavetje ue samo uničevalcem našega gmotnega blagora, nego tudi sovražniku naše narodnosti in naše vere. Nikakor si Gornjesaviusko prebivalstvo tega čina tolmačiti ne more, samo s tem se tolaži, da merodajni krogi v Ljubljani niti ne vedo, da se od strani, od katere bi se nikdar kaj tacega ne pričakovalo, dela pohujšanje in nemir. Vsekako pak protestuje prebivalstvo Gornjesavinjske doline odločno proti importiranju njemu sovražnih elementov in pričakuje za gotovo, da bode mero-dajna oblast toli tolerantnemu Mojzesu zaslugo, da je v Gornjesnvinsko dolino upeljal blaženi izvoljeni rod, dostojno nagradila. Trdno pa se bodo Gornjesavinčanje držali svojih načel, in, Če se bode Židovstvo v Vrbovcu proti našemu pričakovanju vender le držalo, držah ga bodo škofovski, nikdar pak gozdi naših kmetov. Gorujesavinčan je pred vsem tudi dober kristjan, tak bole tudi ostal vkijub vsem čudnim vzgledom od nepričakovanih stranij. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 10. junija. Navzočnih je 22 odbornikov. Veritikatorjema zapisnika imenuje župan Grasselli odbornika dra. Dolenca in Kleiua. Gosp. upati vabi mestne odbornike k udeležbi pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa v stolni cerkvi. Na to opomni, da, kakor je mestnemu zboru znauo. napravil se je pred kratkim skozi gozd nov pot v Šiško, o katerem je le jeden glas mej Ljubljanskim prebivalstvom, da je to najlepši sprehod. Da pa je bilo mogoče to pot izvesti, gre v prvi vrsti zahvala gg. bratom Koslerjem in g. J e n č i č u, gg. bratom Koslerjem posebuo še, ker so pot po svojem ».emlji^či sami oh svoj h stroških uapraviti dali, tako ua je bilo me .tu treba nov pot s mm posuti. Gospoda brata Koslerja sta se zavezala, da dokler ostane pot pod vmstvom Ljub Ijauskega mesta, ga ne odpovesta, iu ko bi se to zgodilo, odpovedala ga bosta štiri leta poprej. Se ve, da se zavarujeta, da bi s tem dovoljenjem njima navstala kaka služnost. Gospod župan prosi pooblastila, da izrazi gg. bratom Koslerjem in g- Jen-čiču pismeuo zahvalo mestuega zboru, čemur zbor c dobro-kiici pritrdi. Župnu Grasselli naznani dalje, da je mestni zbor v svoji javni Beji dne 12 oktobra 1883. leta sklenil, da se ko.:uja mestu h travnikov daje le proti temu v najem, da iihjemuik takoj pri dražbi plača dve tretjini najemščine, tretji del pa do 15. julija vsacega leta. Ta naredba pokazala se je jako nepraktična, kajti došlo je dosti mauj diažbeuikov, kakor »iruga leta, in travniki oddali so se dosti ceneje. Zato je mestni komisar g. To met dražbo ustavil iu o t-m poročal mestnemu magistratu, kateri je v svoji seji sklenil, da se ostali del košnje odda po starem v unjem da se namreč večji del skupila plača še le pozneje. Mestni /.bor temu ukrepu mestuega magistrata prtrdt. Gospod župan kouečno poroča, u druga mesta po podržavljenji železnic, ker njim odide mnogo davka, tu da je Dunajski mestni zbor v svoji seji dne 20. maja t. I. sklenil, naj se skličejo vseh deželnih odborov in občin zastopniki, kateri škodo trpe po podržavljenji železnic, b konfereuci ua Dunaj, katera je določena ua 26. dan junija t. I. m h kateri vabi župan Dunajski, da tudi Liubl ansko mesto pošlje jednega ali v« č odposlancev. Župan opomni, da ima Ljubljansko mesto po podržavljeuji Rudol-fove železnice vsako leto G50 gld. škode na šolski dokladi, in ko bi se svoj čas razpisale kake druge občinske prikl&de uu državne davke, na davek poslopij itd., bode Skoda še večja. Dr. Zar ni k predlaga, da se dopis, ki je velike važnost, izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Cesarski svetuik Murni k opomni, da je došlo i na kranjski deželni odbor neko povabilo k shodu 26. junija t. 1. na Dunaj, a ue ve, je-li od Dunajskega mesta ali od ministerstva. Če je to jedno in iu isto povabilo, so interesi mesta in dežele popolnem Identični, kajti me-to izgubi šolsko doklado, dežela pa še družili važnih doklad. Morebiti hode mogoče, da jeden odposlanec zastopa mesto in deželo. Predlog dr. Zamika se potem vsprejtne. Slede* poročila personalnega iu pravnega odseka. Dr. Zamik poroča o dopolnilni vobtvi, pri kateri je bil izvoljen g. Henrik Ni črn a n. Volitev se potrdi. Dr. Dolenec poroča, da g. Andrej Zakrajaek ni vsprejel volitve v odbor za upravljanje z meščanskim premoženjem, iu nasvetuje, naj se mesto njega izvoli hišni posestnik g. Jak. Spoljaric. (Vsprejeto.) Cesarski svetuik M u r n i k nasvetuje, da se dovoli Ivani Poljakovi, u lovi mestnega inženirja, pen-zijska pripudirna v letnem znesku 280 gld. (Vsprejeto.) Dr. Zamik nasvetuje, naj se mestni dedektiv Ivan Danec upokoji z letno pokojnino 400 gld. (Vsprejeto.) (Dalje prih.) Domače stvari. — (Red pri jutršnji procesiji) v stolni cerkvi je veleti nekaterih prememb naslednji: 1. Farne procesije s svojimi banderi: a) Trnovska, b) Frančiškanska, c) Št. Jakobska. 2 Šolani, dijaki. 3. Razna društva. 4. Stolna fara s svojim bande-rom: a) trgovska učilnica g. Mahra; b) mozki; C) Ženske. 5. Dekliški asil (zavetišče). 6. Udje bratovščine sv. ReS njega Telesa s prižganimi svečami (kateri se naprosijo, da prižgd sveče izven cerkve, da se ne zgodi kaka nesreča). 7. Belo oblečene deklice. 8. Glasba. 9. C. kr. vojaštva prvi oddelek. 10. P. n. gospodje uradniki mestnega magistrata, mestni zbor z županom, c. kr. uradniki firjančnega ravnateljstva, prokurature, deželne sodnije, c. kr. pošte itd., kranjska kupčijska zbornica, deželni odbor z deželnim glavarjem. 11. Duhovščina s sv. Reš-njim telesom. 12. Deželni predsednik, p. n. uradniki c. kr. deželne vlade. 13. Dostojanstva. 14. C. kr. vojaštva drugi oddelek. Vojaki Ljubljauske garnizije bodo postavljeni na desni strani na Kongresnem trgu, vsi službe prosti c. kr. častniki od nunske cerkve do gledališča, z njimi občno kranjsko veteransko društvo in kolona rudečega križa v svoji novi opravi. Ko bi bilo vreme neugodno, izostane Bprevod po mestu in se vrši slovesnost v cerkvi. Isto tako ne izidejo c. kr. vojaki na Kongresni trg. — („ Glasbe ne Matice" nov odbor) pod predsedstvom g. Franja Ravnikarja se je 9. t. m. konst tuiral. Pred konstituvacijo izjavil je g. Ravnikar, da od 2. častnih stopinj, katere mu je občni znor naklonil, to je: častno članstvo in predseduištvo vsprejme in uastopi poslednjo, a se odpove častnemu članstvu ter pristavi, da postane ustanovnik z upla-Čilom 40 gld. Odbor je izjave g Ravnikarja z jednoglasnim priznanjem vzel na znanje, ter potem volil podpredsednikom g. Frana Dreuika, tajnikom gosp. Juvunca, blagajnikom g. Steguarja, šolskim nadzornikom g. Valenta in arhivarjem g Rohrmanna. — (nŠkratau) izšla je danes 11. številki. Čivkoslav Lažan je zopet zastopati po dveh pesnih. Pridružil pa se mu je tudi pevec iz Štajerske. — (Zanimljiva j avua predstava.) V nedeljo 15. t. m. ob 4. uri popoludne priredi na dvori S č i g. Tonnies-ove tovarne ua Dunajski cesti g. inženir Šala predstavo, ki ima namen dokazati vrednost novega, po njem izumljenega stroja. Par sež-njev drv bode se polilo a žveplom, smolo in petrolejem, potem pa zažgalo. V tej grmadi ostane in ženir Šala tako dolgo, da bode vse pogorelo. — (Železnica B o b o vo-S 1h t i u a) ua Šta jerskem je, kakor smo žu poro5alf, v naći tu natančno izdelana. Trgovinsko ministerstvo je zdaj naznanilo vsem občinam, skozi iu blvu katerih bo Bi* železnica, da se bode 2. iu 3. julija cela črta pregledala in pohodila od vladnega konusa;jn n da naj zastopniki občin se tega komisijoua udeleže, da izrečejo svoje mnenje o stvari. — (V Postojinskem okraji) razpisane so naslednje učiteljske službe: III. učiteljska služba v Postoj ini z ietno plačo 500 gld., — v V'pavi II. učiteljska služba s 500 gld. m IV. s 400 gld.; v Tr novem II. učiteljska služba s 500 gld, Dalje so razpisane Učiteljske službe nu Ubeljskeni, v Spoduetn Zemunu, Nudaujein Selu iu ua Ostiožtuin Brdu s 450 gld. — iu na Planin', v Razdrtem in v Lozicidi s 400 gld. Telegrami ^Slovenskemu Narodu"; Iz Celja 11. junija. Sinoči je bil tukaj shod zaupnih mož iz vseh štajerako-slovenskih okrajev, da so se posvetovali o predstojećih volitvah za deželni zbor in o kandidatih. Oklic do volivcev in imena kandidatov bode „Slovensko društvo" razglasilo tekom prihodnjega tedna. Bruselj 11. junija. Pri volitvah v zbornico izgubili so liberalci, ki so do sedaj v zbornici imeli 20 glasov večine, 26 sedežev. V no-vej zbornici imeli bodo klerikalci 32 glasov večine. V Bruselji so imeli klerikalci 1347 glasov večine. Ostavka kabineta pričakuje se danes. Tujci: dne 10. junija. Pri Nloiin i Koesi t Dunaj«. — Pellis iz Budimpešte. Del Moro is Trebita. Pn M »liti : Herz z Dunaja. — Dr. Perko iz Gorice. Alle iz Prage. — Gerber iz Budimpedt9. Meteoioloirinio poročilo. 4 < a h opa-O i zovanja Stanje barometra v mm. Tem- j Ve-peratura | rrovi Nebo Mo-krina v umi. I * L .2. 1 2. p« »p-9. zvečer .-t 1 732 0f> um. 73197 inm, 733 (i 1 mm. -|- 108 0 j si. jz. -j- .'6 4*'C : si. j z. 4-10 0 C al. vzh. obl. obl. obl. 20 00mmJ dežja. . 1 l iir* Srednja temperatura -f* 12,4°, za 5 9° pod normalom. Tržne cene v LJubljani dne 11. junija t. I. 100 kilogramov kilogTHin . Pšenica, hektoliter Rež, Ječmen „ Oves, „ Ajda, Proso, , Koruza, „ Leča p Grah Fižol K lom i ni Maslo, Mast, Spon frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jaica, jedno...... Micko, liter...... Goveje iucho, kilogram Telečje „ „ Svinjsko Kofttrunovo „ „ Kokos....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ Drva trda, 4 kv. metru . t mehka, „ „ . gld. kr. 7 80 5 53 b 3 25 5 53 5 3S 40 8 50 8 50 9 — 2 50 — 94 — 80 — 60 — 72 — 85 — 2 8 — 154 — 56 — 70 — 40 — 42 — 1H 2 05 1 69 7 — 4 50 dne 11 junija 1.1. (Uvirno telegrafifiuu poročila.) Kapirna ran a ... ... 80 gld. 45 kr Srebrna tenta .... , . . 81 30 101 n 90 80 Akc.jv narodne banki 858 Al Krediine akciju .... 306 i 50 I London 22 10 Napoi.. . .... , - 67'/. 4 (.'. kr. cekin' 76 Neuaškv u'.i ■ l0 glr. oblig. Ferdinandove »ev, lolaaulce 106 25 Kreditne sn-čke......100 gld. 17« 25 Budolfove areeke .... 10 „ 19 _ Akeijti anjiloavHtr. bank« . . 120 r 110 25 1 Trauiiuway-dnist. valj. 170 gld. a, v. ■J 20 80 Dolenjsko vino se toči I Mor po :Ui Il jsviisi., !^tH,ri trg- sit. i ♦«wa**i JOSIP RAUNICHAR, i IL.j«tl>ljiini, ŽidovHke lilloo (kx,\ O, I priporoča svojo bogato zalogo (178—12) ♦ 1 za gospode, dame in otroke, | dobro in elegantno izdelane, po najnižje) ceni. 5000 1 (788—4; (po 3—4 metra , V vseh barvali, za polno inožko obleko, pušil ju po jioStnrin ])ovzetji, oKtanek j>o S gl. 9i. Storch v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti 2>oxifjatvi marke za ]<> kr. I jamu s piršo4* šaljiv list s podobami, izhaja v Ti*»stxi dvakrat na mesec ter stane do konca leta 1 sniku deželnega odbora kranjskega vlože. Ponudbe motajo biti kolekovane in zapečatene in z napisom na ZavjtkU: „Ponudba '/.a........ delo pri stavbi deželm-ga muzeja Rudo finuifl v Ljubljani." Vsaki ponudbi se ima priložiti 10°/0 jamčevina (vadium) zgoraj naznanjenih družbenih cen, bodi-si v gotovini, ali v branilničnih knjižicah kranjske hranilnice, ah v avstrijskih dr/avmh dolžnih jiismih jio sedanji tržni ceni (kurzu), ako ta ne pre-sega imenske vrednosti. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet d< hi m diažbine pogoje in da so Ktavijenim pogojrm pravokrepno podvrže. Piiredjeni so izghdnl izdelki iu sicer troja popolnoma Istdelaiid okna in popolnoma izdelana vrata v deželnem dvorci na ogled udeležnikom dražbe, kateri morajo v svojih ponudbah potrditi, da *o