Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Pn- licealna en J IZ tli CA
Lfi.hii ^Judijana
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Letnik II*
66.
V LJUBLJANI, dne 28. oktobral931.
458. Državni odbor: objava o popravkih in izpremembah objave, s katero se določajo volišča in predsedniki volilnih odborov za volitve narodnih poslancev.
459. Zakon o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin.
460. Odločbi po zakonu o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin in o postajah za kontrolo sodov.
461. Uredba o natančnejših odredbah za izdajanje občinskih potrdil ob plačevanju bolnične pristojbine.
462. Pravilnik o predmetih in prirejanju tečajev za socialno medicino.
463. Pravilnik o odboru in upravi šole za zaščitne sestre društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
464. Pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravni-
____Skih_£otrdil:__________
VSEBINA:
465.
466.
467.
468.
469.
170.
471.
472.
473.
Odredbe o pravici do naziva specialista za otroško in šolsko higieno.
Podrobnejše odredbe o specializaciji iz socialne medicini. Poslovnik stalnega strok, sveta za preizkušanje zdravil. Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za uradniške pripravnike drž. osrednjih gledališč.
Objava roka za izplačilo kuponov št. 9 k 4% obveznicam za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1921.
Popravek v uredbi, s katero se določa tarifa o nagrada': javnim beležnikom.
Navodila za izvoz žganja v inozemstvo z ugodnostjo. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Razne objave iz »Službenih novink. ______________________________
458.
Državni odbor.
V zvezi s svojo objavo z dne 6. oktobra 1931., št. 135, izdano na podstavi §:j 5. in 6 in §§ 34. in 37. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, priobčeno v izredni izda.;i »Služi enih novin« št. 237 z dne
10.	oktobra 1931.,* je odredil (državni odbor) v svojem razporedu naslednje izpremembe in popravke:**
si	Občina	Volišče	Izpremembe in popravki
*			
Ljubljana mesto.
11 Ljubljana
24 Ljubljana
Ljubljana
XI
Ljubljana
XXIV
Namesto dr. Borka Jakoba, direktorja državnih železnic v Ljubljani, se postavlja za
firedsednika odbora Deržič van, načelnik direkcije drž.
železnic v Ljubljani. Namesto dr. Lapajneta Stanka, vseučiliškega profesorja v Ljubljani, se postavlja za predsednika volilnega odbora dr. Šaplja Tone, agrarni inšpektor v Ljubljani.
4. Srez Dolnja Lendava.
8. Dolnja Lendava
Dolnja
Lendava
Namesto Sikiča Stanka, mag. pharm. v Dolnji Lendavi, se postavlja Geder Josip, kanc-list v Dolnji Lendavi.
^ Občina "	Volišče	Izpremembe in popravki
19. Šmihel Stopiče 2 4. Slovenj-gradeo Legen	20. Srez N Stopiče 4. Srez Sle Slovenj- gradec	ovo mesto. Namesto Mastnaka Franca, notarja v Trebnjem, se postavlja za predsednika volilnega odbora Luznar Jakob, sodnik v Novem mestu. »venjgradec. Namesto dr. Kunca Rasta, notarja v Slovenjgradcu, se postavlja za predsednika volilnega odbora ing. Puppis Emil, sreski šumski referent v Slo-
Člani:
venjgradcu.
V Beogradu, dne 22. oktobra 1931., Št. 74».
Državni odbor.
Predsednik državnega odbora Marko Radulovič s. r., predsednik volilnega sodišča v Podgorci.
dr. Dušan M. Subotič s. r.,	dr.	Milivoje Simič s. r.,
predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu,	predsednik	vrhovnega sodišča v Sarajevu,
dr. Ernest Ciinič s. r.,	dr.	Aleksa Stanišič s. r.,
predsednik stola sedmorice v Zagrebu,	drž.	svetnik,	zastopnik	predsednika	državnega	sveta,
Živ. Arandelovič s. r.,
___________________________ drž.	svetnik,	zastopnik	podpredsednika	državnega	sveta.
* Gl. »Službeni liste 442/64 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 24. oktobra 1931., št. 249.
(Tu so navedene le one
izpremembe in popravki, ki niso upoštevani že v prvotni objavi volišč in predsednikov, .volilnih odborov, priobčeni v »Službenem listu« pod šts 442^64 iz leta 1931, O P, ux.)
Zakoni in kraljevske uredbe.
459.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih.*
§ i.
Za opravljanje poslov kontroliranja in žigosanja meril, merilnih priprav, steklenic, sodov in posod, kakor tudi preizkušanja čistine in žigosanja izdelkov iz zlata, srebra in platine, se ustanove pri sreskih načelstvih oddelki kontrole mer, kojih sedeže in teritorialno pristojnost določi minister za trgovino in industrijo. Tistim sreskim referentom za kontrolo mer, ki se postavijo za več srezov, določi sedež minister za notranje posle v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo.
Sreski referenti kontrole mer vršijo vsak na svojem območju svoje posle skladno s predpisi členov 28. in 29. zakona o notranji upravi** tako, da so glede na konkretne službene posle podrejeni sreskemu načelniku, za čigar območje jih opravljajo, sicer pa sreskemu načelniku, v čigar območju jim je določen sedež.
Pri svojem delu se morajo ravnati po odredbah zakona o merahf in zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platineff ter predpisov posebnih naredb, izdanih za izvrševanje teh zakonov.
§ 2.
V območju mest s pravicami občega upravnega ob-lastva prve stopnje, izvzemši mesti Zemun in Pančevo, vršijo posle, navedene v § 1. tega zakona, sreska načelstva.
Glede na določbo prednjega odstavka so mesta s pravicami občega upravnega oblastva prve stopnje v območju teh-le srezov:
I. v Dravski banovini:
1. mesto Ljubljana v ljubljanskem srezu;
2. mesto Celje v celjskem srezu;
3. mesto Maribor v srezu Maribor, levi breg;
4. mesto Ptuj v ptujskem srezu.	•
II. v Savski banovini:
1. mesto Zagreb v zagrebškem srezu;
2. mesto Osijek v osiješkem srezu;
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. marca 1931., štev. 62/XVIII/108.
♦* Zakon glej »Uradni liste štev. 313/76 iz leta 1929. t Zakon glej »Uradni list« štev. 252/70 iz leta 1928.
jjt Zakon glej »Uradni liaU atflf i Pžtk™ ift kiti l02**
3. mesto Koprivnica v koprivniškem srezu;
4. mesto Bijelovar v bijelovarskem srezu;
5. mesto Virovitica v virovitiškem srezu;
6. mesto Slavonski Brod v brodskem srezu;
7. mesto Slavonska Požega v požeškem srezu;
8. mesto Sisak v sisaškem srezu;
9. mesti Sušak in Bakar v sušaškem srezu;
10. mesto Karlovac v karlovškem srezu;
11. mesto Petrinja v petrinjskem srezu;
12. mesto Varaždin v varaždinskem srezu;
13. mesto Sinj v sinjskem srezu;
14. mesto Križevci v križevskem srezu.
III.	v Drinski banovini:
1. mesto Sarajevo v sarajevskem srezu;
2. mesto Vinkovci v vinkovškem srezu;
3. mesto Sremska Mitroviča v mitroviškem srezu;
4. mesto Vukovar v vukovarskem srezu.
IV.	v Dunavski banovini:
1. mesto Novi Sad v novosadskem srezu;
2. mesto Som bor v sombčrskem srezu;
3. mesto Karlovci v staropazovskem srezu;
4. mesto Vršac v vršaškem srezu;
5. mesto Bela Crkva v belocrkvanskem srezu;
6. mesto Velika Kikinda v velikokikindskem srezu;
7. mesto Veliki Bečkerek v velikobečkereškem srezu;
8. mesti Senta in Stara Kaniža v sentskem srezu;
Za območje mesta Subotica se ustanovi poseben oddelek kontrole mer v ustroju sreskega načelstva v Senti s sedežem v Subotici.
§ 3.
V območju uprave mesta Beograda (za mesta Beograd, Zemun in Pančevo) vrši posle, navedene v § 1. tega zakona, ministrstvo za trgovino in industrijo (osrednja uprava za mere in dragocene kovine), ki ustanovi v ta namen oddelek kontrole mer.
§4.
Na zahtevo posameznih občin sme minister za trgovino in industrijo odobriti v sporazumu z ministrom za notranje posle, da se ustanove v območju posameznih ali več srezov skupaj posebne postaje za kontrolo sodov. Odobrene postaje so v ustroju tistega sreskega načelstva (oddelka kontrole mer), v čigar območju so.
Občine, v katerih se ustanove postaje za kontrolo sodov, morajo dati brezplačno na razpolago potrebni prostor in tehnično pripravo, v času poslovanja pa tudi postrežbo, kurjavo, razsvetljavo in vodo.
§ 5.
Oddelki kontrole mer vrše prvi pregled meril in merilnih priprav (novih in popravljenih) ter preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine redoma v svojih službenih prostorih. Na zahtevo stranke se smeta pregled in žigosanje meril izvršiti tudi na mestu samem, če to zahteva tehnična potreba.
Na prošnjo industrijskih podjetij, ki izdelujejo merila, merilne priprave, steklenice, posode in sode ali vobče stvari, ki se morajo po zakonu o merah pregledati in žigosati, kakor tudi na prošnjo podjetij, ki uporabljajo pri svojem obratovanju v večjih količinah žigosana merila in merilne priprave, sme odobriti minister za trgovino in industrijo, da se ustanovi pri takih podjetjih stalna ali občasna postaja za kontrolo mer. Odobrena postaja stopi v ustroj tistega sreskega načelstva (oddelka kontrole mer)«
v čii/iir nhmi^iii im.
Tako podjetje mora povrniti vse stroške za vzdrževanje odobrene postaje in za nabavo vseh tehničnih priprav, potrebnih za delo, ter mora dati na razpolago prostor, primeren za poslovanje, in potrebno postrežbo.
§6.
Občasni pregled in žigosanje meril ter merilnih priprav vrši strokovni organ kontrole mer po odobrenem delovnem programu v središčih za občasni pregled in žigosanje v svojem območju. Središča določi minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle.
Merila in merilne priprave, ki se morajo občasno pregledovati, se dostavljajo zaradi pregleda in žigosanja v določena središča, kjer začasno posluje strokovni organ kontrole mer.
' Prostore za uradno poslovanje ob pregledu meril v središčih in potrebno postrežbo daje brezplačno na razpolago strokovnemu organu dotična občina.
Občasni pregled in žigosanje se vrši redno v stalnih ali začasnih prostorih urada. Na željo stranke se sme izvršiti na mestu samem, če to zahteva tehnična potreba.
Prihod strokovnih organov kontrole mer v središča občasnega pregleda in trajanje njih bivanja morajo objaviti občine prebivalstvu na običajni način vsaj osem dni prej.
§ 7.
Uredbo o ureditvi in področju oddelka in strokovnih organov kontrole mer predpiše minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle.
§ 8.
Mestni in občinski uradi, pri katerih se pregledujejo in žigosajo sodi, morajo najkesneje do konca leta 1933. likvidirati ter te posle predati državnim upravnim obla-stvom.
Minister za trgovino in industrijo sme izvršiti v sporazumu z ministrom za notranje posle prenos teh poslcv postopoma tudi pred rokom, določenim v prednjem odstavku.
§ 9.
S tem dnem nehajo veljati odredbe členov 6., 7., 8. in
9.	zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov z dne 30. junija 1928. (»Službene novine« številka 156. z dne 10. julija 1928).*
Beograd, dne 2. decembra 1930., I. štev. 37169/0.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat duvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
— .
* GL »Uttuiiu lisk UL 261/7$ iz L 1828.
Uredbe osrednje vlade.
460.
Odločbi.
i. 't
Na podstavi § 1. in 2. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih
odločava i’
Člen 1.
Sedeži in teritorialna pristojnost oddelkov kontrole mer se določajo tako-le:
I. v Dravski banovini:
Pri s r e s k e m načelstvu:
1. v Celju, z območjem, ki obsega politične sreze: celjskega z mestom Celjem, gornjegrajskega, konjiškega, slovenjgraškega, laškega, krškega, brežiškega in šmarskega ;
2. v L j u b 1 j a n i, z območjem, ki obsega politične sreze: ljubljanskega z mestom Ljubljano, radovljiškega, kranjskega, kamniškega, litijskega, novomeškega, kočevskega, logaškega in čabarskega;
3. v Mariboru, z območjem, ki obsega politične sreze: Maribor, levi breg z mestom Mariborom, Maribor, desni breg, ljutomerskega, murskosoboškega, dolnjelen-davskega, ptujskega z mestom Ptujem in dravograjskega.
(Pod II. do IX. slede druge banovine.)
Člen 2.
Dokler se pri sreskih načelstvih, naštetih v členu 1. te odločbe, ne organizirajo potrebni strokovni referati (oddelki) kontrole mer, obsega teritorialna pristojnost sedaj obstoječih oddelkov poleg rednega, začasno tudi še ta-le območja:
(Od I. do VI. so naštete Savska, Drinska, Zetska, Dunavska, Moravska in Vardarska banovina.) ’
Člen 3.
Za preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine se določa teritorialna pristojnost oddelkov kontrole mer tako-le:
I.	v Dravski banovini;
Oddelek pri sreskem načelstvu:
v Celju za območje po točki I., 1. in 3., člena 1.; v Ljubljani za območje po točki I., 2., člena 1.
(Pod II. in IX. slede druge banovine.)
Oddelki, ki niso našteti v tem členu, ne vrše preizkušanja čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Njih področje obsega eden izmed spredaj naštetih oddelkov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 19. marca 1931., štev. 62/XVIII/i09. _ Zakon gl. »Službeni lisk št 459/66 iz 1. 1931,
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general P. R. Živkovič s. r.
Člen 4.
Ta odločba dobi moč, ko se razglasi v »Službenih no-vinali«.
V Beogradu, dne 17. januarja 1931., štev. 7764/1930. Minister za trgovino in	Predsednik
industrijo	ministrskega	sveta,
Juraj Demetrovič s. r. minister za notranje posle.
častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r.
II.
Na podstavi čl. 4. in 8. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občeupravnih oblastvih ter v sporazumu z ministrom za notranje posle
odločam:
Člen 1.
Postaje za kontrolo sodov so:
I. v Dravski banovini:
a) v ustroju oddelka kontrole mer v
Celju:
1. v Brežicah, 2. Konjicah, 3. v Kozjem, 4. v Krškem, v Rogatcu, 6. v Šoštanju, 7. v Sevnici in 8. v Slovenj-gradcu.
b)v ustroju oddelka kontrole mer v
Ljubljani:
1.	v Kamniku, 2. v Kočevju, 3. v Kranju, 4. v ldtiji,
5.	v Novem mestu, 6. na Rakeku.
c) v ustroju oddelka kontrole mer v
Mariboru:
1.	v Borlu(?), 2. v Gornji Radgoni, 3. v Ljutomeru, 4. v Murski Soboti, 5. v Ormožu, 6. v Ptuju, 7. v Slovenski Bistrici in 8. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
(Pod II. do IV. tega člena slede Savska, Primorska In Drinska banovina.)
Člen 2.
Pregled in žigosanje sodov vršijo do končne likvidacije tudi ti-le mestni in občinski uradi za žigosanje sodov: ' (Slede pod I. do III. Savska, Drinska in Dunavska banovina.)
Člen 3.
Mestni in občinski uradi za žigosanje sodov so pod nadzorstvom tistega oddelka kontrole mer, v čigar območju so.
Člen 4.
Ta uredba dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5- marca 1931., štev. 1821/1931.
Minister za trgovino in industrijo'
Juraj Demetrovič s. r.
,Yt;\ .ijv?
461.
Na podstavi § 7. zakona o bolnicah predpisujem,po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta (zak. št. 32/1931)
uredbo
o natančnejših odredbah za izdajanje občinskega potrdila, da bolnik ali kdo drugi, ki je po zakonu zavezan skrbeti zanj, ne more plačati bolnične pristojbine.*
Člen 1.
O vsakem sprejetem bolniku se sestavi v bolnici prevzemni zapisnik (obrazec štev. 6. uredbe štev. S.
25426/30.).
Člen 2.
Po podatkih, navedehiji v prevzemnem zapisniku, poizveduje uprava bolnice, kdo je po §§ 7. in 8. zakona o bolnicah,** dolžan plačati bolnične'stroške za prevzetega bolnika.
Člen 3.
Ko to poizve, pošlje uprava bolnice prevzemni zapisnik oni občini, ki jo je bolnik navedel kot občino svojega stalnega bivališča (§ 7.) in zahteva, naj se ugotovi: ali more bolnik sam plačati bolnične pristojbine ali je kdo drugi po zakonu zavezan, da plača zanj (§ 9. zakona o bolnicah).
Občina popolni potrdilo za dotičnega bolnika in ga vrne upravi bolnice po pristojnem občem upravnem oblastvu nrve stoonje.	..	.
Člen 4.
Občinska uprava in obče upravno oblastvo prve stopnje sta dolžna, po zahtevi uprave bolnice najvestne-je postopati in poslati najkesneje v 15 dneh bolnični upravi zahtevane podatke (§ 9. zakona o bolnicah).
Člen 5.
Ko je občinska uprava vse te okolnosti poizvedela, zaprosi za oprostitev od plačila bolničnih stroškov za one osebe, ki jih po svojih gmotnih razmerah ne morejo plačati, in sicer predvsem: 1. za one, ki so oproščeni plačevanja taks po zakonu o taksah; 2. za občinr ske siromake, ki nimajo nobenih stalnih dohodkov, .po* trebnih za vzdrževanje rodbine; 3. za one z velikim številom rodbinskih članov, ki pa so jim dohodki nezadostni za vzdrževanje in bi jim plačilo bolničnih stroškov oteževalo vzdrževanje; 4. za one, ki so oproščeni davka zaradi elementarnih nezgod in nimajo nobenih drugih virov za življenje.
Obenem mora občinska uprava označiti, v čigavo breme gre po § 7. zakona o bolnicah plačilo teh •trO'
ŠkOV.
To potrdilo občinske uprave mora obče upravno oblastvo prve stopnje preizkusiti in resničnost overoviti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« & dne
4.	marca 1931., št. 49/XIII/79.	*	.
•* »Uradni list« št, 180/41 ^ 1, 1&2&./19&
Člen 6.
Po vseh teh zbranih podatkih in po zakonskih odredbah iz §§ 7. in 8. zakona o bolnicah odloči bolnična uprava o tem, od koga se zahtevaj plačilo bolničnih stroškov za dotičnega bolnika.
Če misli uprava bolnice, da so izdana potrdila nepravilna in neverodostojna, prijavi to občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da jih preizkusi in ugotovi njih resničnost, da se more po § 9. zakona o bolnicah dalje postopati.
,Če se ugotovi, da se podatki ne ujemajo s pravim stanjepi ali da so namenoma netočno navedeni, odgovarja odgovorni uradnik ali uslužbenec disciplinski in kazenski (člen 9. zakona o bolnicah).
Člen 7.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in odtlej prestanejo veljati vse dosedanje odredbe.
V Beogradu, dne 14. februarja 1931.; S. št. 25.472/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
462.
Na podstavi § 1. zakona o sprejemanju zdravnikov v službo, o pridobitvi pravioe do osebne pokojnine, o upokojanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov-uradnikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov* in po zaslišanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev predpisujem ta-le
pravilnik
o predmetih in prirejanju tečaja za socialno medicino.**
Člen 1.
V šoli za narodno zdravje v Zagrebu se začne Vsakega dne 1. septembra v letu tečaj za socialno medicino za zdravnike, ki žele vstopiti v službo kot zdravniki-uradniki pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov ali ki so že v takšni službi ali žele pridobiti pravico do naziva specialista za socialno medicino.
Člen 2.
Zdravniki, ki žele pohajati ta tečaj, se morajo prijaviti najkesneje do dne 15. julija vsakega leta šoli za narodno zdravje s temi-le podatki:
1. ime in priimek;
2. leto diplome;
3. leta službe (javne ali pri socialnem zavarovanju);
'• 4. značaj službe, ki jo izvršuje.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora v 5 fctih odrediti na ta tečaj zdravnike-uradnike, ki so v
* »Službeni list< št. 108/18 iz 1. 1931.
' •** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne i, marca 1831., št, 49/XIII/83,
službi pri osrednjem uradu a.li njegovih krajevnih organih, kolikor se ne bi tem •dravnikom priznala pravica do naziva specialista za socialno medicino. Osrednji urad mora prijaviti odrejene zdravnike šoli za narodno zdravje prav tako do dne 15. julija vsakega leta s predpisanimi podatki vred.
Člen 3.
Šola za narodno zdravje sme sprejeti v ta tečaj največ 30 zdravnikov.
Člen 4.
Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Razpored teoretičnega in praktičnega pouka določi tdČajni učiteljski zbor.
Člen 5.
Tečaj vodi ravnatelj šole za narodno zdravje sporazumno z ravnateljem zdravstvenega oddelka pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev.
člen 6.
Učiteljsko osebje postavlja minister za socialno politiko in narodno zdravje izmed strokovnjakov na šoli za narodno zdravje, pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in na vseučilišču, in sicer na predlog ravnatelja šole za narodno zdravje.
Strokovnjaki z vseučilišča imajo pravico do nagrade iz proračuna za šole za narodno zdravje
Člen 7.
V tečaju se poučujejo ti-le predmeti:
I. Higiena.
II.	Epidemiologija in zatiranje "alez-1 j i v i h bolezni.
III. Zakonodajstvo.
IV. Socialna medicina.
V. Socialno zavarovanje: zgodovina današnje stanje na tujem in pri nas, naš zakon o zavarovanju delavcev, zdravstvena služba pri socialnem zavarovanju, zdravstvene ustanove, ugotavljanje delovne sposobnosti pri zavarovanju ob bolezni, nezgodah in onemoglosti, uprava socialnega zavarovanja, finančne osnove občega in socialnega zavarovanja, statistika socialnega zavarovanja, profilaksa pri socialnem zavarovanju, sodelovanje z državnimi ustanovami.
VI. Zaščita delavcev: zgodovina, današnje stanje na tujem in pri nas, mednarodni biro dela, fiziologija dela in obča higiena dela, poklicne bolezni, industrijska higiena, poslovne nezgode in njih preprečevanje, prva pomoč ranjencem in ponesrečencem, naknadno zdravljenje ranjencev, zakon o zaščiti delavcev, inšpekcija dela, borze dela, delavske zbornice, higienski in tehnični zaščitni ukrepi v podjetjih; sanitetna tehnika pri gradnji in ureditvi tvornic, delavnic in podjetij.
VII. Predmeti obče vsebine.
Pouk iz predmetov pod I., II., III., IV. in VII. vrši po načrtu v pravilniku o tečajih za zdravnike*, predpisanem na podstavi § 4. uredbe o organizaciji in področju šole za narodno zdravje v Zagrebu (»Službene novine« z dne 8. aprila 1930., št. 80-XXXI),** in praviloma obenem s tečaji za zdravnike.
* Pravilnik gl. »Uradni list« Št 266/54 iz 1. 1929./30-
** Uredbo gl. »Uradni list« št. 263/54 iz L 1929-/3ft
Najmanj polovica skupnega števila predavalnih ur in praktičnega dela iz predmetov pouka mora biti od-inenjena socialnemu zavarovanju, zaščiti delavcev, poklicni higieni in poklicnim boleznim, ki so najbolj razširjene med delavci.
Člen 8.
Po končanem tečaju opravljajo udeleženci praktični in teoretični izpit pred komisijo, ki jo odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje izmed učiteljev. Najmanj polovica članov izpraševalne komisije se mora vzeti izmed strokovnjakov za socialno zavarovanje.
Praktični del izpita se sestavlja:
1. iz terenskih del;
2. iz laboratorijskih del;
3. iz del v ustanovah osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
4. iz strokovnih del v tvornicah, delavnicah, seliščih;
5. iz pismene naloge, v kateri obravnava udeleženec na znanstveni način vprašanje iz tečajnih predmetov po svoji izberi in po učiteljevem pristanku.
Clen 9.
O opravljenem izpitu izda šola za narodno zdravje udeležencem izpričevalo, podpisano po izpraševalci komisiji.
Clen 10.	•
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. februarja 1931.; S. št. 2390/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
— m
463.
Na podstavi § 2. zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi in sporazumno z društvom Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, sklenjenim pri seji društvenega odbora z dne 9. februarja 1931., predpisujem
pravilnik
o odboru in upravi šole za zaščitne sestre društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu.*
Člen 1.
Šolo za zaščitno sestre društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavijo vodi ob nadzorstvu ministra za socialno politiko in narodno zdravje odbor iz predstavnikov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.
Clen 2.
Odbor je sestavljen iz šest članov, od katerih odreja tri minister za socialno politiko in narodno zdravje, tri pa društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.
Odbor ima predsednika, podpredsednika in tajnika.
• »Službene novine krajevine Jugoslavije« z dne
4.	marca 1931., št. 497X111/84,
Predsednik se voli za leto dni za vsako šolsko leto izmenoma izmed predstavnikov ministrstva in društva Rdečega križa.
Če je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik, če pa je tudi podpredsednik zadržan, ga zastopa po letih najstarejši član odbora.
Posvetovalni člani odbora smejo biti tudi druge osebe, ki jih odbor izbere.
Clen 3.
Odbor šole za zaščitne sestre:
1. upravlja šolsko imovino;
2. odloča o sprejemu učenk po zakonskih predpisih in določa višino šolskih pristojbin;
3. predlaga ministru za socialno politiko in narodno zdravje kandidate za direktorja šole in nastavnike;
4. sestavlja in predlaga ministrstvu proračun dohodkov in razhodkov šole;
5. odloča o izdatkih iz šolskega proračuna, ki so večji od 5000 dinarjev, toda ne presegajo vsote 50.000 dinarjev;
6. sprejema poročila šolskega direktorja, se posvetuje o njih in jih predlaga ministru za socialno politiko in narodno zdravje v rešitev, kolikor jih po odredbah tega člena ne rešuje sam.
Pravice in dolžnosti predsednika odbora so:
1. odločati o izdatkih iz proračuna, ki niso večji od 5000 dinarjev;
2. vršiti dolžnosti naredbodavca po šolskem proračunu;
3. vršiti nadzorstvo nad poslovanjem direktorja, na-stavnikov in učenk;
4. podajati po svojem preudarku ministru za Bocial-no politiko in narodno zdravje predloge in poročila o svojih opazbah.
Clen 4.
šolski odbor se mora sestajati najmanj po enkrat vsaka dva meseca.
Na koncu šolskega leta poda odbor o svojem delovanju poročilo in predloge ministru za socialno politiko in narodno zdravje kakor tudi društvu Rdečega križa za minulo šolsko leto.
Clen 5.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in društvo Rdečega križa izročata po svojih predstavnikih svoje predloge šolskemu odboru, ki o njih sklepa, izda potrebne odločbe po pooblastitvah iz člena 3. ali jih predloži ministru za socialno politiko in narodno zdravje v odločitev.
Ce se v šolskem odboru predstavniki ministrstva ali društva Rdečega križa protivijo predlogu, odločita sporazumno in dokončno o njem minister za socialno poli' tiko in narodno zdravje in predsednik Rdečega križa.
Člen 6.
Odbor ostane sestavljen po členu 2., dokler odobruje ministrstvo, odnosno društvo Rdečega križa dosedanjo dotacijo za vzdrževanje šole ali dotacije, ki so potrebne za pokritje presežka razhodkov nad dohodki v pravcu, ki sedaj velja.
Ce bi ministrstvo ali društvo dotacijo negledc na to znižalo, so zmanjša število predstavnikov v odboru za
66. kos
1315
enega na vsakih začetih 100.000 dinarjev znižane dotacije.
Člen 7.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. februarja 1931.; S. št. 300.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
464.
Na podstavi §§ 27., 28., 29. in 30. zakona o zdravnikih1* predpisujem ta-le
pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil.**
Pravica izdajati potrdila.
Clen 1.
Zdravniška potrdila (izpričevala) smejo izdajati:
1. zdravniki, ki so zadobili pravico do zdravniške prakse in so vpisani v imenik zdravniške zbornce;
2. zdravniki v javni službi (državni, banovinski in občinski).
Člen 2.
Zdravniki pod točko 1. člena 1. morajo voditi vpisnik o izdanih zdravniških potrdilih po zaporednih številkah s temi-le podatki: ime in priimek osebe, ki se ji je potrdilo izdalo, leto rojstva, stalno bivališče, povod, ob katerem se je izdalo zdravniško potrdilo in kratek popis izvida.
Zdravniki pod točko 2. člena 1. smejo izdajati samo uradna zdravniška potrdila po odredbah § 29 zakona o zdravnikih.
Oblika zdravniških potrdil.
Člen 3.
Ko izdajajo zdravniki pod točko 1. člena 1. zdravniško potrdilo, ga smejo izdati samo na predpisanem obrazcu.	.	.	.
Zdravniki pod točko 2. člena 1. smejo izdajati urad-ha potrdila samo na zahtevo javnih obastev ali ustanov, in sicer v obliki uradnega zapisnika, ki ga mora overoviti predstavnik oblastva ali ustanove.
Zdravniki, ki izdajajo zdravniška potrdila za potrebe zavarovalnih društev, jih smejo izdajati na obrazcih društev, če ti obrazci v glavnem ustrezajo odredbam Člena 6. tega pravilnika.
Pri učencih, o katerih se vodijo zdravstveni listi in ki so pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom šolskih zdravnikov ali šolskih poliklinik, se smejo, če izostanejo iz šole, pošiljati šolski upravi po šolskih zdravnikih ali šolskih poliklinikah navadna uradna poročila; vendar sme zahtevati šolska uprava izjemoma tudi zdrav-
• »Službeni liste št. 107/18 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne it marca 1931., št. 49/XIII/82,
niško potrdilo po odredbah drugega odstavka tega člena ali po odredbi člena 5. tega pravilnika.
Zdravniki osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovili krajevnih organov, bratovskih skladnic, železniških humanitarnih skladov in podobnih uradov ter ustanov za zavarovanje zoper bolezen, nezgode, onemoglost in smrt itd. izdajajo uradna zdravniška potrdila po predpisih in na obrazcih, ki veljajo za te urade in ustanove.
Kako je izdajati potrdila.
Člen 4.
Zdravniška potrdila iz prvega odstavka člena 3. morajo imeti številko vpisnika zdravniških potrdil, ki ga vodi zdravnik po § 21. zakona o zdravnikih.
Zdravniška potrdila iz drugega odstavka člena 3. morajo imeti številko uradne rešitve oblastva ali ustanove, kjer se izdaje potrdilo in s katerim se je zanj zaprosilo.
Člen 5.
Če gre za to, da se izdajo potrdila osebam, ki za radi bolezni ali poškodbe ne morejo prisostvovati pregledu pri oblastvu ali ustanovi, se izda potrdilo na podstavi pregleda v stanovanju dotične osebe same ali v ustanovi (bolnici, zdravilišču itd.), kjer se zdravi, in to vpričo odposlanca ali predstavnika oblastva ali ustanove, ki je pregled zaprosila ali odredila.
Vsebina zdravniških potrdil.
Člen 6.
Zdravniško potrdilo mora obsezati:
1. osebni popis pregledanega;
2. popis bolezni:
3. izvid;
4. mnenje.
Osebni popis navaja ime in priimek pregledane osebe, leta starosti, poklic, kraj pregleda, zakonski stan, podatke, po katerih je ugotovljeno da je pregledana oseba istovetna ali je pregledana oseba zdravniku znana in zaradi česa se izdaje potrdilo.
V popisu bolezni je treba navesti anamnestične podatke, ki so važni za presojo stanja samega in za oddajo mnenja, podatke o morebitnih hereditarnih pojavah, o prejšnjih obolenjih pregledanega in njegovih roditeljev in bližje rodbine.
Izvid obseza stanje pregledane osebe ob vnanjem pregledu: kože, žlez, brazgotin, oblike prsnega koša in hrbtenice, vida, sluha, zob, barve lic, telesne sestave (konstitucije), barve las, telesne toplote, telesne višine in teže. V izvidu je treba navesti razen tega tudi uspehe pregleda duševnega stanja, živčnega sistema, pljuč, srca, ledvic, seča, vranice, jeter, črev; pri tem je uporabljati navadne mikroskopske, kemijske in fizikalne metode in v izvidu navesti, katere metode so se ob pregledu uporabile. Na koncu mnenja je označiti diagnozo bolezni ali zdravo stanje.
Mnenje mora biti vsestransko obrazloženo in mora vsebovati jasen predlog zdravnika, ki izdaje potrdlto.
Člen 7.
Za sodno-zdravniške preglede veljajo odredbe ka* zenskega postopnika,
Obrazci za zdravniška potrdila.
Člen 8.
Zdravniške zbornice morajo natisniti za svoje področje zadostno število obrazcev za izdajanje zdravniških potrdil po § 28. zakona o zdravnikih, in sicer najkesne-je v mesecu dni, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Po tem roku se smejo izdajati zdravniška potrdila samo na teii obrazcih, drugače izdana potrdila ne veljajo.
Vsebino in obliko obrazcev po odredbah tega pravilnika priobči zdravniškim zbornicam ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Ostale odredbe.
Člen 9.
Zdravniška potrdila smejo biti napisana samo v državnem jeziku.
Zdravniška potrdila morajo biti napisana razločno in nestrokovnjakom razumljivo; znanstveni in tehnični izrazi v latinskem jeziku se sinejo uporabljati samo kot dopolnitev k domačim besedam ali če zanje ni domačih izrazov.
Kazenske odredbe.
Člen 10.
Zdravnik, ki se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po odredbah §§ 74. in 75. zakona o zdravnikih.
Glede zdravnikov v javni službi, če so izdali potrdilo po § 29. zakona o zdravnikih in so se pregrešili zoper odredbe tega pravilnika, se uporabijo disciplinski predpisi, ki veljajo za uradnike in uslužbence v do-tični javni službi.
Končno odredbe.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo 15 dni po razglasitvi v >Slu'benih novinah« .
V Beogradu, dne 17. februarja 1931.; S. št. 2841/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
465.
Na podstavi § 6. zakona o zdravstveni zaščiti učen- i cev in § 7. zakona o zdravnikih ter po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta predpisujem te-lft
odredbe
o pravici do naziva specialista za otroško in šolsko higieno.*
Člen 1.
Pravica do naziva specialista za otroško in solsko higieno se sme priznati:
1. Zdravnikom, ki so delovali po opravljeni pripravniški zdravniški službi z uspehom najmanj po šest mesecev, skupaj pa tri leta v teh-le ustanovah:
a) v higienskem zavodu ali na šoli za narodno zdravje (v obči higieni, šolski higieni in epidemiologiji);
b) na otroški kliniki ali v bolniškem oddelku za otroške bolezni;
c) v zavodu za zdravstveno zaščito učencev;
č) v oddelku za otroške nalezljive bolezni;
d) na šolski polikliniki in so opravili po preteku tega roka izpit pred komisijo, ki jo odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
2. Specialistom za higieno: če so delovali najmanj po dva meseca, skupaj pa eno leto v ustanovah pod 1., točkami b), c), č) in d) in dobili o svojem delovanju dobro oceno.
3. Specialistom za otroško medicino: če so delovali najmanj šest mesecev v ustanovi pod 1. a) in najmanj po dva meseca v ustanovah pod 1. c) in d), skupaj pa najmanj eno leto in so o tem delovanju dobili dobro oceno.	'
4. Asistentom vseučiliščnih otroških klinik in zdravnikom na zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok, ki so delovali po dovršeni specializaciji kot asistenti dve leti, in docentom pediatrije, če so delovali najmanj štiri mesece v ustanovi pod 1. a) in dobe o tem delovanju dobro oceno.
5. Asistentom vseučiliščnih higienskih zavodov in zdravnikom higienskih zavodov in šole za narodno zdravje, ki so delovali po dokončani specializaciji kot asistenti ali zdravniki dve leti, in docentom higiene, če so delovali najmanj po dva meseca v ustanovah pod 1. c) in d) in dobe o tem delovanju dobro oceno.
6. Zdravnikom šolskih poliklinik, ki so delovali do časa, ko je stopil v veljavo zakon o zdravstveni zaščiti učencev,* na tem položaju v glavni dolžnosti najmanj tri leta in so se pri tem delu odlikovali, pa se jim to prizna po členu 3. teh odredb.
Člen 2.
Čas, ki nedostaja do treh let po točki 1. člena 1., in do enega leta po točkah 2. in 3. člena 1., smejo prebiti zdravniki na eni ali več ustanovah, predpisanih v do-tični točki, po svoji želji in po potrebah službe.
Člen 3.
' Rešitev o pravici do naziva specialista za otroško in šolsko higieno izda na področju uprave mesta Beograda minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta, na področju banovine pa ban po zaslišanju banskega sanitetnega sveta.
Člen 4.
Te o'd-ecfbe veljajo od dne razglasitve v »Službenih novinah .
V 6 e o g r>a d u, dne 13. februarja 1931.; S. št. 2613.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne 1 _ _______
L marca 1931., št, 49/XllI/86,	j	*	^Službeni	OgU	št,	197/34	iz	1,	1030,
466.
Na podstavi §§ 2. in 10. zakona o sprejemanju zdravnikov v službo, o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, upokojanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov-uradmikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov v zvezi s § 7. zakona o zdravnikih in po zaslišanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev in glavnega sanitetnega sveta predpisujem te-le
podrobnejše odredbe o specializaciji iz socialne medicine.*
Člen 1.
Pravico do naziva specialista za socialno medicino imajo:
1. redni in izredni profesorji in docenti za socialno medicino na vseučiliščih v kraljevini Jugoslaviji.
2. doktorji zdravilstva, ki so službovali kot šefi zdravniki ali zdravniki pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organih najmanj štiri leta in so se v tem času odlikovali s priznanim znanstvenim in praktičnim delovanjem v socialni medicini.
člen 2.
Pravico do naziva specialista za socialno medicino more pridobiti oni doktor zdravilstva, ki je prebil najmanj leto dni na teoretičnem in praktičnem delu v osrednjem higienskem zavodu, na šoli za narodno zdravje ali pri higienskih zavodih v Ljubljani in Skoplju in služboval vrhu tega tri leta pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organih, v tem času opravil tečaj za socialno medicino, predpisan s pravilnikom z dne 19. februarja 1931-, S. št. 2390,** in opravil izpit za specialista za socialno medicino pred komisijo, ki jo odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 3.
Pravico, nazivati se specialista po točki 2. člena 1. in členu 2. teh odredb, podeljuje na področju uprave za mesto Beograd po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta in osrednjega urada za zavarovanje delavcev minister za socialno politiko in narodno zdravje, na področju banovine pa ban po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Člen 4.
Te odredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih no vinah«.
V Beogradu, dne 19. februarja 1931.*, S. št. 2615/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
* »Službene novime kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	marca 1931., št. 49/XIII/85.
** »Službeni lisU št. 462/66 iz leta 1931,
467.
Poslovnik
stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil.*
1. Redne seje so po potrebi vsako sredo ob petih popoldne, izredne pa po dokazani izredni potrebi.
2. Seje sklicuje predsednik pismeno dva dni prej z označbo dnevnega reda.
3. Članom sveta zunaj Beograda se pošilja zapisnik onih sej, pri katerih niso sodelovali, v prepisu; osebno pa prisostvujejo, če spozna svet to za potrebno.
4. Če je predsednik zadržan, da bi seji prisostvoval, ga nadomešča po letih najstarejši član sveta.
5. Seja je sklepčna, če so prisotni najmanj 4 člani.
Predsednik otvarja ob določenem času sejo sveta in
ugotovi, ali je število prisotnih članov zadostno za veljavno sklepanje in ali se je povabilo članov na to sejo pravilno izvršilo.
Pred prehodom na dnevni red se čita in overovi zapisnik prejšnje seje. Morebitni popravki zapisnika se vpišejo naknadno v zapisnik. Potem se preide na reševanje poedinih točk dnevnega reda.
Sklepa se z večino prisotnih glasov. Ob enakosti glasov je sprejet oni predlog, za katerega je glasoval predsednik.
6. Ob tajnikovem nadzorstvu vodi zapisnik in vse dopisovanje komisije uradnik, ki se za to posebej določi.
7. Naloga stalnega strokovnega sveta je, oddajali mnenje o vrednosti poedinih preparatov, ki mu jih pošilja v oceno ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ministrstvo za poljedelstvo.
Svet rešuje predmete po vrsti, kakor so došli in bili vpisani v vpisnik.
8. Blagajno upravljata in odrejata izplačila predsednik in en Član stalnega strokovnega sveta, ki ga odredi svet po členu 2. pravilnika o načinu pobiranja :u uporabi pobranih pristojbin za preizkušanje in odobravanje zdravil in zdravilnih specialitet.**
9. Blagajna mora predložiti stalnemu strokovnemu svetu proračun za trimesečno razdobje; v proračun je vpisati približne vsote dohodkov od pristojbin in stroškov kot dohodek, v postavke za razhodek pa je vpisati: a) kot upravne stroške: prejemke osebja, stroške za najemnino uradnih prostorov, pisarniške potrebščine, tiskanje potrebnih tiskovin in uradnih poročil; b) honorarje članom stalnega strokovnega sveta; c) stroške a* znanstveno in klinično preizkušanje preparatov.
Ta proračun se mora predložiti gospodu ministru za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev.
10. Svet odloča po pravilniku o zdravilih in zdra-vilnih specialitetah*** in po referatu odrejenega člana, ali se naj pošlje predloženo zdravilo v nadaljnje preizkušanje in komu naj se po členih 26. in 27. pravilnika poveri preizkušanje.
^ Ce izpolnjuje zdravilo vse predhodne pogoje, se od-kaže v preizkušanje. Znanstveno preizkušena in odo-
* »Službeni list kraljevine Jugoslavije« z dne 16. februarja 1931., št. 35/X/57.
** »Službeni list« št. 204/34 iz 1. 1930.
*** »Službeni list« št. 188/30 iz 1. 1930.
brena zdravila sme svet tudi brez ponovnega preizkušanja priporočiti ministrstvu v odobritev.
Ko se je od zavoda prejelo mnenje, se izda odločba , v prvi prihodnji seji sveta in se pošlje potem ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev.
11. Člani sveta iz Beograda dobivajo vsak po Din 150’— od seje, pri kateri sodelujejo.
12. Člani sveta zunaj Beograda dobivajo dnevnice in potne stroške uradnika 2. skupine I. kategorije.
13. Za strokovno mnenje, ki ga predlože svetu člani, kakor tudi za dela, ki so potrebna, da se preizkusi vrednost ali kakovost poedinega zdravila ali poedine zdravilne specialitete, določi nagrade po trudu in porabljenem času za vsak poedini primer posebej stalni strokovni svet na eni svojih sej.
14. Ista nagrada pristoji zavodom in osebam, ki se jim dajo zdravila in zdravilne specialitete v preizkušanje in mnenje po členu 26. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah.
Nagrade iz členov 13. in 14. tega pravilnika obre-menjajo proizvodnika dotičnega zdravila ali zdravilne specialitete.
Na podstavi člena 24. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah odobrujem poslovnik stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil.
V Beogradu, dne 31. januarja 1931., S. št. 1681.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
468.
Na podstavi § 14., odstavka (’) zakona o uradnikih* predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradniške pripravnike državnih osrednjih gledališč.**
Člen 1.
Člani — pripravniki državnih osrednjih gledališč (igralsko in tehnično osebje) morejo biti postavljeni na uradniško mesto samo, če so opravili državni strokovni izpit po predpisih teh pravil.
Člen 2.
Za izpraševanje kandidatov obstoje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani stalne izpraševalne komisije. Za člane izpraševalnih komisij imenuje za vsako leto naprej minister za prosveto pet strokovnjakov. Z isto rešitvijo se imenuje tudi zapisnikar komisije.
Člen 3.
Pravica, opravljati državni strokovni izpit, gre vsakemu uradniškemu pripravniku osrednjih gledališč, ki ima najmanj popolni dve leti priznane službe pri narod-
* >Službeui liste št. 133/25 iz L 1981.
** >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	oktobra 1931., št. 239/LXXIV/50L
nem gledališču. Kandidat, ki je svojevoljno po redni poti zapustil službo, sme opravljati izpit, če ima dve leti službe in če ni minilo 6 mesecev od dne, ko je zapustil službo.
Kandidatu, ki se zaradi bolezni ali iz neodložnih vzrokov ne more v določenem roku prijaviti k izpitu, se ta čas ne šteje v rok.
Člen 4.
Prošnja za opravljanje državnega strokovnega izpita se izroči po dotični gledališki upravi. Prošnji se priloži upravnikovo potrdilo o kandidatovem uspehu v delovanju in o njegovem ponašanju. O pripustitvi k izpitu odloči komisija z večino glasov; komisija določi tudi dan za opravljanje izpita.
Člen 5.
Državni strokovni izpit za igralsko osebje je usten.
Za ustni izpit članov drame, opere, baleta ali orkestra se zahteva:
1. scenično izvajanje iz one grane gledališke umetnosti, ki ji kandidat pripada;
2. osnovno poznavanje zakonodajstva, prvenstveno v zvezi z gledališčem.
Za ocenjanje iz točke 1. odredi komisija delo s tekočega, repertoarja, v katerem kandidat že ima svojo vlogo.
Za člane orkestra se zahteva tehnika instrumenta, kakršna je pač vrsta zaposlenosti v orkestru.
Člen 6.
Državni strokovni izpit za tehnično osebje je usten. Tehnično osebje mora dokazati poleg poznavanja gledališkega zakonodajstva zadostno teoretično in praktično izkušnjo v svoji stroki, kot samostalni grani in kot uporabljeni na gledališko umetnost in odrski posel.
Člen 7.
Kandidat, ki prv:" pade pri izpitu, sme ponavljati izpit čez šest mesecev. Kandidat sme največ dvakrat opravljati državni strokovni izpit; potem izgubi za vselej pravico do opravljanja izpita.
Člen 8.
Na koncu ustnega izpita odloči komisija, ali je kandidat opravil izpit odlično, soglasno ali z večino glasov.
Člen 9.
O celotnem .izpitu se vodi zapisnik, ki ga podpiše
izpfraševalna komisija in ki se shrani v arhivu te komisije. Kandidatu, ki je opravil izpit, se izda izpričevalo, podpisano po predsedniku in zapisnikarju. Komisija priobči uspeh izpita ministrstvu za prosveto.
Člen 10.
Predsedniku in vsakemu članu komisije gre nagrada, in sicer: predsedniku 200 dinarjev, članom in zapisnikarju pa po 150 dinarjev od izpita.
Člen 11.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v >Služ-benih novinah«; tega dne prestanejo veljati pravila z dne
3.	oktobra 1926., U. št. 1590*
V Beogradu, dne 80. septembra 1931., P. št. 48.563.
Minister za prosveto Boi. ž. Maksimovič s. r.
* >Uradni list« št. 405/99. iz 1. 1326.
469.
Objava.
Skrajni rok za izplačilo kuponov št. 9 k 4% obveznicam za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1.1921.*
Ker zastara dne 1. novembra tega leta pravica do izplačila kuponov št. 9 k 4%-nim obveznicam za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921., opozarja oddelek za državne dolgove in državni kredit vse banke in denarne zavode, ki vrše službo po tem posojilu, da ustavijo izza dne 20. oktobra tega leta nadaljnje izplačilo kuponov št. 9 gorenjega posojila, ki zastarajo dne 1- novembra tega leta, kakor tudi da vročč vse neizplačane kupone št. 9 temu oddelku najkes-neje do 81. oktobra tega leta.
Kupone, o katerih se ugotovi, da so poslani po 31. oktobru, vrne oddelek za državne dolgove in državni
kredit nelikvidirane.
Lastniki kuponov št. 9, ki bi te kupone eventualno predložili do dne 31. oktobra tega leta v izplačilo, se morajo upotiti radi izplačila na blagajne davčnih uprav, ki vrše izplačilo do vštetega dne 31. oktobra tega leta.
V krajih, kjer poslujejo podružnice Narodne banke, si smejo pooblaščene banke in denarni zavodi, ki vrše izplačilo kuponov, dati izplačati kupone št. 9 pri podružnic-’ Narodne banke do dne 31. oktobra tega leta.
Iz oddelka za državne dolgove in državni kredit; št. 48.600/VI.
470.
Popravek.**
V uredbi, s katero se določa tarifa o nagradah javnih beležnikov (notarjev) z dne 30. septembra 1930., (»Službene novine< z dne 29. decembra 1930., št. 299/CIV), se popravljajo naslednje tiskovne pomote:
6. V § 8., odstavku ('), §*. 1°- mora v tretji vrsti namesto »1,000.000« stati »500.000«;
7. v § 8., odstavku ('), št. 11, v tretji vrsti mora namesto »2,000.000« stati »1,000.000«;
9.	v § 11., odstavku (3), v sedmi vrsti mora namesto besed »potem v vseh« stati »v vseh ostalih«,
12.	v § 16., odstavku (’) se mora glasiti številka 1. tako-le:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	oktobra 1931., št. 234.
♦* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	februarja 1931., št. 35/X/6‘2.
*** »Službeni list« št. 93/16 iz 1. 1031. — V tem besedilu so točke 1, 2, 3, 4, 5, 6 v prvem delu 7 v prvem delu, 8, 10, 13, 14, 15, 16 v prvem delu, 18, „0, 24, 25 in 27 tega popravka že upoštevane in pripombe pod črto s tem popravkom potrjene. Zgoraj se navajajo samo točke, ki jih je v slovenskem besedilu še treba popraviti. JOg. ur.}
»1. do vštevši 5.000 dinarjev .... 3%, vendar najmanj 10 dinarjev«;
16 v § 25., v četrti vrsti se mora za besedo »listine« postaviti namesto vejice podpičje;
17.	v § 26., drugi vrsti mora namesto besed »ne pritiče« stati »se ne da zaračunati«;
19.	v § 33., prvi vrsti se mora med besede »se sme« in »zaračuniti« postaviti beseda »nadalje«;
21. v § 38., sedmi vrsti mora namesto »naredbe« stati »odredbe«;
22. v § 41., odstavku (3), tretji vrsti mora namesto besede »nagrade« stati beseda »nagrad«;
23. v § 42., odstavku (2), poslednjem stavku mora namesto »§ 42., prvega odstavka, štev. 3.« stati »§ 41., odstavka 0), štev. III.«;
26. na koncu § 48. je treba pristaviti »in ki se ji pro-tivijo«, tako da se glasi poslednji stavek tega paragrafa: »Od tega dne prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi, ki urejajo predmete te uredbe in se ji protivijo«.
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 5. februarja 1931.; št. 115.376.
—«—
471.
Na podstavi 6. pripombe k točki 11. člena 72. zakona o državni trošarini predpisujem
navodila
za izvoz žganja v inozemstvo z ugodnostjo,*
ki se glase:
Člen 1.
Žganje s pravico do ugodnosti iz 6. pripombe k točki
11.	člena 72. zakona o državni trošarini** sme izvažati v inozemstvo vsak proizvodnik in .trgovec z žganjem na debelo. Izvažati se sme samo žganje iz sliv, vina, vinskega mošta, vinske drozge, zmečkanega grozdja ali vinskih tropin, ki ni pojačeno s špiritom, če ima od 40 do 50 stopinj jakosti.
Člen 2.
Pravico do izvoza žganja z ugodnostjo pridobi vsa* tak proizvodnik ali trgovec z žganjem, če da predhodno v državi v,promet najmanj 500 hi0 žganja in oh tem plača trošarino. Izvoziti se sme v inozemstvo s pravico do ugodnosti najmanj 500 hi0 žganja na enkrat.
Člen 3.
Kdor želi izvažati žganje s to ugodnostjo, mora za to predhodno vložiti prošnjo neposredno pri ministrstvu za finance, oddelek za davke.
V prošnji mora točno navesti: koliko je v tekoči proizvodni dobi proizvedel žganja, odnosno koliko je nabavil žganja za trgovino; koliko je žganja v isti proizvodni dobi v državi že dal v promet ob plačilu državne trošarine; ali je pojačeval žganje s špiritom, kar vse mora overoviti pristojni oddelek finančne kontrole. V isti prošnji
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	marca 1931., št. 58/XVI/99.
** »Službeni list« št. 151/25 iz i. 193tt
mora označiti, koliko in kakšnega žganja, kam in v kateri smeri ga želi izvoziti v inozemstvo.
Člen 4.
Oddelek za davke izda prosilcu kaj moči hitro in strogo po vrsti, kakor so se prošnje vpisale v delovodni (vložni) zapisnik oddelka za davke, odobritev, koliko žganja in kam ( v kateri smeri) ga sme izvoziti z ugodnostjo. Pred dobljeno odobritvijo ne more izvoznik izvoziti žganja s pridržkom pravice do ugodnosti. Izvoznik mora v 60 dneh od dne prejema odobritve izvršiti izvoz, drugače odobritev ugasne.
Količina žganja, določena za izvoz v inozemstvo, mora biti v sorazmerju s proizvedeno, odnosno kupljeno količino žganja in z žganjem, danim v državi v promet ob plačilu trošarine v smislu zakonskega predpisa.
Člen 5.
Izvoz žganja v inozemstvo se mora vršiti po predpisih členov 65. do 72. in točki 85. člena 109. trošarinskega pravilnika.*
Člen 6.
Izvozniku je izplačati na tako izvoženo količino žganja po odobritvi za vsako hektolitrsko stopnjo po 14 dinarjev.
Člen 7.
Ob izvozu žganja po teh predpisih morajo organi, ki vrše odpravo tega žganja, na spremriicah razločno potrditi, da žganje ni pojačeno s špiritom.
Če se izvozi žganje, na katero je državna trošarina že plačana, se mora predložiti prijava in izdati spremnica v enem izvodu več in dobi izvoznik po izvršenem izvozu dve potrjeni spremnici od obmejne carinarnice. Eno teh potrjenih spremnic uporabi, da zahteva povračilo državne trošarine, z drugo pa zahteva izplačilo zneska, določenega za izvoz žganja v inozemstvo.
Če se izvozi žganje, na katero državna trošarina ni plačana, dobi izvoznik po izvršenem izvozu en izvod potrjene spremnice, s katero more zahtevati plačilo zneska, določenega za izvoz žganja.
Člen 8.
Da se more izvršiti izplačilo iz člena 6., mora izvoznik v 60 dneh od dne izvoza vložiti pri finančni direkciji prošnjo, kolkovano s 5 dinarji, in zahtevati, naj se mu znesek, določen za izvoženo žganje, izplača. Prošnji mora priložiti en izvod spremnice, potrjene po obmejni carinarnici.
člen 9.
Finančna direkcija mora vsako tako obrazloženo in z vsemi potrebnimi prilogami opremljeno prošnjo poslati oddelku za davke v 5 dneh. Če prosilec ne priloži potrebnih prilog, ga je takoj pozvati, naj jih predloži.
Člen 10.
Izplačilo zneska, določenega za izvoz žganja, se mora izvršiti pri oni blagajni, ki jo določi minister za finance v svoji rešitvi, in sioer v breme tekočega dohodka od državne trošarine.
* »Uradni list« št. 345/110 in 441/140 iz L 1920., št. 243/74, 315/94 in 339/101 iz 1. 1925.
Člen 11.
Carinarnice morajo vsako vrnitev žganja iz inozemstva neposredno javiti oddelku za davke pri ministrstvu za finance in ob tem označiti, kdaj je bilo dotično žganje izvoženo v inozemstvo.
Če se za take vrnivše se pošiljke znesek iz člena 6. teh navodil še ni izplačal, ga ni izplačati; če pa je izvoznik dotični znesek že prejel, ga mora vrniti državni blagajni najkesneje v treh dneh, ko se je vrnilo žganje iz inozemstva; drugače se plačilo izterja po izvršilni poti.
Člen 12.
Če izvoznik, ko se vrne žganje iz inozemstva, za katero se je že izplačal znesek, določen za izvoz žganja, prejetega zneska državni blagajni v roku, določenem v predhodnem členu, ne vrne, je postopati zoper njega po členu 34. zakona o državni trošarini.
Tako povrnjeni zneski se knjižijo kot dohodek od državne trošarine po referatu in pismeni izjavi izvoznikovi, in sicer pri oni blagajni, ki je izplačilo izvršila
Člen 13.
Ta navodila stopijo v veljavo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dno 28. februarja 1931.; št. 14.880.
Minister za finance dr. S. Šverljuga s. r.
Banove uredbe.
472.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju banske uprave Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odioKom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 11. septembra 1931., I. No. 7905/3, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na državno službo Povhe Anton, podnadzornik policijskih agentov v X. položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani t dne 26. septembra 1931., I. No. 8647/1, je bil postavljen uradniški pripravnik Šolar Viktor za uradnika X. položajne skupine z mesečno plačo Din 575—, po-ložajno doklado Din 300-— in osebno draginjsko doklado Din 925'— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. avgusta 1931., I. No. 4586/2, je bil postavljen Berdon Ivan, dnevničar-zvaničnik pri sreski izpostavi v Škofji Loki, za zvaničnika v III-položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. avgusta 1931-, I. No. 5674 ex
1930.,	je bila postavljena Česnov ar Marija, dhevni-čarka-zvaničnica iste banske uprave, za zvaničnioo v III« položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
1321
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. avgusta 1931., I. No. 5827/1, je bila postavljena David Kristina, dnevničarka-zvaničnica iste banske uprave, za zvaničnico v III. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 22. oktobra 1931.,1. No. 9370/1, je odpuščen iz državne službe z 31. oktobrom 1931. Gerkman A. Albin, policijski stražnik III. razreda-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. avgusta 1931., I. No. 8987/1, je postavljena Gorup Ana, dnevničarka-zvaničnica pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru, za zvaničnico v
III.	položajni skupini pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 31. avgusta 1931., I. No. 8294/1, je postavljen policijski stražnik I. razreda K o s Franc pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega nadstražnika v I. a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. avgusta 1931., I. No. 5246/1, je postavljena Kostanjevec Nada, dnevničarka-zvaničnica isle banske uprave, za zvaničnico v III. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. avgusta 1931., I. No. 3019/1, je postavljena Urbančič Josipina, zvaničnica v pokoju in dnevničarka-zvaničnica iste banske uprave, za zvaničnico v III. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1571/5, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cerknica s sedežem v Cerknici dr. Pušenjak Stanko, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Cerknica, s plačo prvega periodskega poviška osme položajne skupine Din 790— in osebno draginjsko doklado Din 850— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 873/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarju dr. Rakež p Josip, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Šmarje pri Jelšah, s plačo tretjega periodskega poviška šeste položajne skupine Din 1450— in osebno draginjsko doklado Din 1050'— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1572/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Črna s sedežem v Črni dr. Ramšak Adolf, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Črna, s plačo osme položajne skupine Din 730*— in osebno draginjsko doklado Din 850— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1243/4, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Lož s sedežem v Ložu (srez logaški) dr. Raznožnik Franc, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Lož, s plačo šeste položajne skupine Din 1150— in osebno draginjsko doklado Din 950— mesečno,
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 287/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Križevci s sedežem v Križevcih (Prekmurje) dr. R i t u* per Aleksander, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Križevci v Prekmurju, s plačo Din 1550 mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1982/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto - okolica s sedežem v Novem mestu d r. Ropaš Milan, banovinski zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Novo mesto, s plačo mesečnih Din 1650.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 734/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Teharje s sedežem v Teharjih dr. S c h w i s c h a y Jožef, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Teharje s plačo prvega periodskega poviška sedme položajne skupine Din 970-— in osebno draginjsko doklado Din 900-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1383/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Radenci s sedežem v Radencih dr. S e d 1 a č e k Ivan, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Radenci, s plačo sedme položajne skupine Din 910— in osebno draginjsko doklado Din 900— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1312/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Mokronog s sedežem v Mokronogu dr. Škulj Stane, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Mokronog, s plačo osme položajne skupine Din 730-— in osebno draginjsko doklado Din 850— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 875/5, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Žužemberk s sedežem istotam dr. Smola Josip, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Žužemberk, s plačo prvega periodskega poviška osme položajne skupine Din 790— in osebno draginjsko doklado Din 850-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 8347/6, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Jurij ob Ščavnici s sedežem pri Sv. Jurju ob Ščavnici dr. Sokolov Peter, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Sv. Jurij ob Ščavnici, s plačo prvega periodskega poviška osme položajne skupine Din 790— in osebno draginjsko doklado Din 850—mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1029/2, je bila prevedena za banovinsko zdravnico združene zdravstvene občine Železniki s sedežem v Železnikih dr. Strnad Valeri-j a, okrožna zdravnica bivšega zdravstvenega okrožja Železniki, s plačo sedme položajne skupine Din 910— in osebno draginjsko doklado Din 900— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1149/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika zdravstvene občine Št. Jurij ob južni železnici s sedežem v Št. Jurju ob južni železnici dr. Svetina Franc, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja št. Jurij ob južni železnici, s plačo sedme položajne skupine Din 910— in osebno draginjsko doklado Din 900— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1033/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Vransko s sedežem na Vranskem dr. Šerko Edvard, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Vransko, s plačo drugega periodskega poviška sedme položajne skupine Din 1030'— in osebno draginjsko doklado Din 900-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1150/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Mislinje s sedežem v Mislinju dr. Sinkovič L u d-v i k, okrožni zdravnik bivšega okrožja Mislinje, s plačo osme položajne skupine Din 730’— in osebno draginjsko doklado Din 850-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1253/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Rajhenburg s sedežem v Rajhenburgu dr. ŠkofMiro-slav, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Rajhenburg, s plačo tretjega periodskega poviška sedme položajne skupine Din 1090-— in osebno draginjsko doklado Din 900-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. avgusta 1931., I. No. 5603'1, je imenovan dr. S t e r Fran, upravnik banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ;v IV. položajni skupini, 2. stopnji, za upravnika banovinskega zdravilišča v IV. položajni skupini, 1. stopnji, s plačo Din 2350'—, položajno doklado Din 1320-— in osebno draginjsko doklado Din 1050-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. septembra 1931., I. No. 7818/2, je postavljen Štrekelj Aleksander, diplomiran pravnik, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1800— pri isti banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1573/2, je bil prevedeli za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Ptuj - okolica s sedežem v Ptuju dr. Štuhec Bela, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Ptuj -okolica, s plačo drugega periodskega poviška sedme položajne skupine Din 1030-— in osebno draginjsko doklado Din 1000— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1574/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Pavel pri Preboldu s sedežem pri Sv. Pavlu pri Preboldu dr. Tajnšek Vinko, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Sv. Pavel pri Preboldu, s plačo drugega periodskega poviška sedme položajne skupine Din 1030'— in osebno draginjsko doklado Din 900 mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1981., I. No. 1047/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sevnica 9 9edežem istotam dr. Turk Jakob, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Sevnica, s plačo osme položajne skupine Din 730*— in osebno draginjsko doklado Din 850— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1575/5, je bil postavljen dr. Turšič Alojzij, praktični zdravnik v Cerknici, za banovinskega zdravnika združene
zdravstvene občine Maribor - okolica, levi breg, s plačo mesečnih Din 1650-—.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1421/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene ■ zdravstvene občine Litija s sedežem v Litiji dr. U k m a r Leopold, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Litija, s plačo osme položajne skupine Din 730— in osebno draginjsko doklado Din 950-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1384/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Bohinjska Bistrica s sedežem v Bohinjski Bistrici d r.
V a c e k Alojzij, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja v Bohinjski Bistrici, s plačo drugega periodskega poviška šeste položajne skupine Din 1350— in osebno draginjsko doklado Din 950'— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 12. oktobra 1931., I. No. 8043/1, je bil premeščen na prošnjo dr- Vakselj Se ra lin, banovinski zdravnik-pripravnik, iz javne bolnice v Slovenjgradcu v splošno bolnico v Maribor.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani, z dne 10. septembra 1931., I. No. 1260/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Kranjska gora s sedežem v Kranjski gori dr. V o 1 b a n k Josip, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Kranjska gora, s plačo osme položajne skupine dinarjev 730'— in osebno draginjsko doklado Din 850'— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1052/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Preddvor s sedežem v Preddvoru dr. Valič Viktor, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Preddvor, s plačo osme položajne skupine Din 730'— in osebno draginjsko doklado Din 850'— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1930., I. No. 1577/2, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Ribnica na Pohorju s sedežem v Ribnici dr. V o u š e k Pavel, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Ribnica na Pohorju, s plačo osme položajne skupine Din 730— in osebno draginjsko doklado Din 850*— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 423/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Radovljica s sedežem v Radovljici ^ dr. Voves Ivan, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja radovljiškega, s plačo drugega periodskega poviška šeste položajne skupine Din 1350 in osebno draginjsko doklado Din 1050’— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. septembra 1931., I. No. 7641/3, je postavljen Vrhovnik Vladimir za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1550 — pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 015/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti dr. Vučak Števan, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Murska Sobota, s plačo prvega periodskega poviška osme položajne skupine Din 790 ter osebno draginjsko doklado Din 950'— mesečno,
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1576/3, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah s sedežem pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah dr. W e i x 1 Brunon, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Sv. Trojica v Slovenskih goricah, s plačo prvega periodskega poviška osme položajne skupine Din 790— in osebno draginjsko doklado Din 850-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 1319/5, je bil preveden za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju dr. Zarnik To-m o, okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja Zagorje, s plačo prvega periodskega poviška šeste položajne skupine Din 1250— in osebno draginjsko doklado Din 950-— mesečno.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. septembra 1931., I. No. 736/4, je bil postavljen dr. Zorec Adolf, praktični zdravnik v Rušah pri Mariboru, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Ruše s sedežem v Rušah, z mesečno plačo Din 1550-—.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 23. septembra 1931., I. No. 8832/1, je po potrebi službe premeščen Zorn Anton, banovinski višji pristav pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. septembra 1931., I. No. 8454/1, je postavljen banovinski dnevničar-služitelj P i h u 1 j a Simon pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
473.
Razne objave iz „Službenih novin“.
številka 224 z dne 27. septembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
13.	septembra 1931. je bil postavljen ipo potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v IV. položajno skupino 2. stopnje za višjega svetnika in vršilca dolžnosti načelnika prometno - komercialnega oddelka Deržič Ivan, dosedanji višji svetnik iste položajne skupine in stopnje ter šef odseka iste direkcije.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
13.	septembra 1931. ata bila upokojena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Š legel Peter, višji kontrolor VI. položajne skupine 2. periodske povišice in Gnezda Franc, višji kontrolor VI, goldžajno akugine 1- gaij«take BffijSofc
Številka 225 z dne 28. septembra 1931.
Pomočnik ministra za finance je postavil z odlokom z dne 8. septembra 1931., štev 54.408, pri tobačni tovarni v Ljubljani za pomožnega monopolskega kontrolorja VIII. položajne skupine Lintnerja Pavla, pomožnega monopolskega kontrolorja VIII. položajne skupine tobačne tovarne v Mostarju.
Podaljšanje roka za prodajo znamk za spomin na desetletnico osvobojenja in ujedinjenja. Gospod minister za promet je odobril z odlokom z dne 12. septembra 1931., štev. 81.071, da se podaljša rok veljave jubilejnih znamk v spomin na desetletnico osvobojenja in ujedinjenja, to so bile dane v promet 1. aprila 1931. z odlokom z dne
23.	februarja 1931., štev. 73.847, do vštetega 31. decembra 1931.
O tem se o vešča zainteresirana javnost radi znanja in ravnanja.
Iz ministrstva za promet v Beogradu dne 22. septembra 1931., G. D. štev. 58-132-31.
Številka 226 z dne 29. septembra 1931.
Z odlokom ministrstva za promet z dne 8. septembra
1931.,	P. M. S. štev. 3405 sta bila premeščena: po potrebi službe Vrhovec Gregor, prometnik IX. položajne skupine in šef postaje Veržej, v postajo Ljubljana glavni kolodvor, na prošnjo pa Glažar Viktor, pomožni oficijal X. položajne skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Sarajevu, v postajo Brežice.
številka 227 z dne 30. septembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
12.	septembra 1931., I. št. 30.001/0, je bil premeščen po potrebi službe k državni trgovski akademiji v Bitolj kot profesor V. položajne skupine in vršilec dolžnosti direktorja Modic Peter, profesor iste položajne skupine državne trgovske akademije v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 9. septembra 1931. je bil premeščen po potrebi službe Jordan Andrej, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine v Št. liju, sekcija za vzdrževanje proge Maribor, v Rimske Toplice, sekcije za vzdrževanje proge Celje; na prošnjo pa Kališnik Janez, pomožni progovni nadzornik X. položajne skupine v Vidmu-Krškem, sekcije za vzdrževanje proge Zidani most, v Ljubljano, glavni kolodvor, sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, .glavni kolodvor; Dvoržak Karel, pomožni progovni nadzornik X. položajne skupine v Rimskih Toplicah, sekcije za vzdrževanje proge Celje, v Videm-Krško, sekcije za vzdrževanje proge Zidani most; Stanič Stanko, pomožni progovni nadzornik X. položajne skupine v Laškem, rekci-ja za vzdrževanje proge Celje, v Ljubljano, gorenjski kolodvor, sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, gorenj3 d kolodvor; Janež Anton, pomožni progovni nadzornik X. položajne skupine v Ormožu, sekcije za vzdrževanje proge Ptuj, v Laško, sekcije za vzdrževanje proge Ce-lje; Kravogel Josip, oficial VIII. položajne skupine računovodstva pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, v prometno-komercialni oddelek iste direkcije, in V e* seijko Martin, pomožni oficial X. položajne skupine v postaji Veliki Bečkerek, iz območja direkcije državnih jflteiiBtf iY	Marihttf.
Številka 228 z dne 1. oktobra 1931.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
13.	septembra 1931. št. 112.052, je bil postavljen za starešino okrajnega sodišča v Kranjski gori dr. Bregar Stanko, sodnik okrajnega sodišča na Vrhniki v V. položajni skupini.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
13. septembra 1931., štev. 112051, je bil postavljen po potrebi službe pri upravnem sodišču v Celju dr. L i n-ninger Ivan, sekretar upravnega sodišča v Zagrebu v IV. skupini 1. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
2.	avgusta 1931.	je bil postavljen pri Narodnem	gledali-
šču v Mariboru za upravnika s pravicami uradnika V. položajne skupine dr. Brenčič Radovan, upravnik istega gledališča ter uradnik VI. položajne skupine s prvim periodskim poviškom.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
6.	septembra 1931. je bil postavljen pri tobačni tovarni v Ljubljani Žlajpah Anton, monopolski kontrolor VII. položajne skupine tobačne tovarne v Sarajevu.
Številka 230 z dne 3. oktobra 1931.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
14. septembra 1931., III. št. 52.301, so bili postavljeni po potrebi službe: za banskega inšpektorja kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. skupine, 1. stopnje d r. Andrejka Rudolf, sreski načelnik sreza ljubljanskega iste skupine in stopnje; za banskega svetnika kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. skupine, 2. stopnje dr. Maraš Dionizij, sreski načelnik iste skupine in stopnje sreza dravograjskega in v V. položajni skupini dr. Hrašovec Franc, policijski svetnik iste skupine ministrstva za notranje posle; za sekretarja ministrstva za notranje posle V. položajne skupine d r. S i-
ška Janko, sreski načelnik iste skupine sreza krškega; za sreskega načelnika sreza krškega dr. Čuš Tina, sreski podnačelnik iste skupine sreza kočevskega.
Številka 231 z dne 5. oktobra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
20.	septembra 1931. je bil postavljen na prošnjo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v VII. položajni skupini za kontrolorja in šefa postaje Sevnica Milost Bogomir, dosedanji kontrolor iste položajne skupine in šef postaje Videin-Krško.
Številka 232 z dne 6. oktobra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
14.	septembra 1931., 11. št. 52.323, so bili po potrebi službe postavljeni: za sreskega načelnika IV. skupine, 1. stopnje, sreza ljubljanskega Žnidaršič Josip, sreski načelnik iste skupine in stopnje sreza kranjskega; za sreskega načelnika IV. skupine, 2. stopnje, sreza kranjskega dr. Ogrin Fran, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza kamniškega; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza kamniškega Voušek Fran, politično-upravni sekretar iste položajne skupine sreskega načelstva sreza Maribor, levi breg; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza dravograjskega dr. Hacin Lovro, sreski načelnik iste položajne skupine sreza Maribor, desni breg; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza Maribor, desni breg, M a k a r Milan, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza Maribor, levi breg; za sreskega podnačelnika
VI.	položajne skupine sreza kočevskega Bavdek Ivan, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza logaškega in za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza logaškega dr. Vidic Janko, politično-upravni sekretar načelstva sreza radovljiškega iste položajne skupine*
kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v. Ljubljani, U*ka in calagtu Ti‘kaTr“	K	Ljubljani; njen fitaMavnik; filmar MMlek s Ljubljani.