Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. »i.i u t^t uČT ^ tJL}retji Mrtfk meseca. Ah) je tajan praznik, izide »DOMOLJUB« da* poprej. Cena-mu je 80 kr. t LoZJZSL tVSSZ? bDOMOLJUBA" , Ljubljana, v eemenHMhulieah it. 2. Naročnina M meermtt pa opravmittm ,DOMOLJUBA" Vodnikove trite« It.». - Naznanila te viprejenajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 15. V Ljubljani, 4. avgusta 1898. Letnik XI. Vi) .1 Kdo je omikan in olikan? Po sodbi' svete je olikan pni, ki nosi lepo obleko prav po modi, ki se sna lepo, prikupljivo vesti v družbi, ki je bogat, ki je veliko bral in zna gladko govorili. Oglejmo si te lastnosti malo bo|j natanko in ae prep.-ičajmo, ali je res treba vsega tega, da je Človek omikan ali ne? 1. Znan in resničen je pregovor: Obleka So ne stori Človeka. Tovarniška delavka in kmečko dekle, ki se obleče prav gosposko s klobukom na glavo kakor mestne gospe, ni sato še prav nič bolj omikana. Vedno se ostane preprosta delavka ali dekla. — Čevljarski pomočnik, ki si natakae v nedeljo na žuljave, smolnate loke lepe rokovice in nosi lepo, črno obleko s cilindrom vred, še ni omikan, čeprav si domišlja, da je poosebljena olika. Gotovo je, da pametna, staqu p.imerna in spodobna obleka spada k pravi oliki, četudi je že obnošena in popravljena. Tako n. pr. je bil oblečen naS OJreSenik priprosto, a čedno in po stanu. lito tako se je oblačila prečista Devica Marija. Se en sgled, da sama obleka ne stori človeka omikanega. Misli si surovega, strastem vdanega, hudobnega človeka. Daj mu obleko, narejeno po najnovejši modi — in pred seboj imaš omikanega človek«. Ali ne? Saj ima vse, kar spada k omiki: lepo, moderno obleko! Nikoli in nikdar ne, on ostane tudi pod lepo obleko to, kar je bil, hudobnež, nečistnik. Torej samo v lepi obleki ne obstoji prava o mikal 2. Kaj pa, ali je omikan oni, ki bs sna lepo vesti, ki pozna zakone in zahteve uljudnosti in ki ne pride v nobeni, tudi visoki družbi v zadrego, kako se obnašati? Ni dvoma, da je uljudnost in prijazno obnašanje potrebno, da je kdo omikan. Surovih, nerodnih in neprijaznih ljudij ne Šteje nihče k olikanim A zopet je treba razločiti: Lepo vedenje spada k omiki; toda vsak, ki se sna lepo vesti, Se ni omikan. Kako to? Kamnosek ogladi skalo, da je gladka in svetla; a znotraj je Se vedno surova skala, kakor je bila prej. Lepa zunanjost ne naredi lepe notranjosti. Tako je tudi pri ljudeh. Oni, ki se zna priklanjati in ki se je naučil nekaj lepšega obnaSanja, ni Se v resnici omikan. Pri vsem tem je namreč lahko lupež, poln surpvosti in prevzetnosti, poln nevednosti in samoljubja. Ves nesrečen je, če je storil kako tudi malenkostno napako proti pravilom in postavam dostojnosti; če pa prestopi božje ali cerkvene zapjvedi v važnih stvareh, se nič ne zmeni. Ali je to prava omika? Ne, gotovo ne I Lepo vedenje je takim ljudem krinka, pod katero skrivajo nebroj napak in hudobij. Kolikrat beremo v časopisih o golju fijab, tatvinah, hudodelstvih, katera so storili ljudje najbolj finega vedenja! Ia tatovi, goljufi, lupeži vseh vrst pač ne spadajo med omikanoe. Torej zato ni Se nihče omikan in olikan, če se zna samo lepo vesti. 3 Ali mora biti bogat, kdor hoče, da je omikan ? Ali revni ljudje ne morejo biti olikani? Bogatini nosijo lepo obleko ; a lepa obleka ne stori človeka omikanega. Bogati ljudje se znajo večinoma lepo obnašati. Toda, kakor smo Videli prej, lepo Vedenje jih ne naredi olikanih. Torej bogastvo ni potrebno, da je kdo olikan Z denarjem se da sicer vse dandanes kupiti, a omike pa ne dobiS za tisočake. Kako hitro spoznal is vsacega koraka onega, ki je postal prav hitro bogat in bi se rad tako obnaSal kakor olikani ljudje. A ne gre. Nasprotno pač doseže, d* ae mn namreč sa hrbtom vsi muzajo in posmehujejo. Denar ne naredi človeka omikenoga. 4 Ali je olikan oni, ki je veliko bral, ki zna o vsom, kar je mogoče in nemogoče, govorili ? Ali spada k oliki, saničljivo govoriti o versk h rečeh? K taki oliki ni potrebno nič drugega kakor dober spomin in gibčen jeziček. Toda kakor spomin in jezik fie ne storita človeka, tako ne naredita omikan sp)min in omikan jezik omikanega človeka. Anaksimen je vedel o vsaki stvari kaj povedati. Vse je hotel razumeti. Ko so vprašali učenega Teokrita, kaj on sodi o tem nevednem človeku, je odgovoril: •Anaksimen ima veliko reko besedij, a samo jedno kapljico razuma.« Sv. Duh pravi: »Kjer je obilo besedij, tam je večkrat praznota.« Prazen sod močno doni. Ctm bolj je Hstjs sabo, tem bolj »umi. Čm manj vode ima potok, tem bolj šumi in se peni; reka pa teče tiho in veličastno. Odkod jemljejo taki vsevedneži svojo modrost? Kdor hoče postati sdravnik, se mora učiti zdravilstva; isto tako se mora učiti bogabfcvja bei, ki hoče biti dobro podkovan v verskih rečeh in zadevah, ali pa vsaj poslulati one, ki so se učili bogoslovja, duhovne. A dandanes se srka versko naziranje it časopisov in knjig, katere pilejo taki, ki znajo vse drugo, nego kaj k ščan-skega nauka, katere osramoti v verskih rečeh vsak So-larček. In kak ispeh imajo ti brezvestni pisačil Saj vidimo, da je moderno, norčevati se iz svetih ie4ij, ne postiti se, ne hoditi v oerkev. Kdor tako dele, je omikan in olikan, pravi svet. Mi pa pravimo drugače. Taki ljudje so nevednost, hudobneži, katerim ni dosti, da so sami bresverni, temveč hofejo le druge za eeboj potegniti v močvirje in praznoto. Ali mora biti učen, kdor hoče veljati za olikanega? Veda ne naredi človeko omtktnega. Koliko učenih ljudij so že zaprli radi goljufi.e, tatvine itd. In kdaj je bilo več hudodelcev, hudobnelev kakor dandanes, ko je vendar vse tako omikano in olikano? »Številke naa učč«, pravi učeni zdravnik Dekirč (Descuret), »da se mnofč grehi in bolezni duha in telesa po razmerju tako-zvane olike. Žalostni dokaz temu so mnogobrojne kaznilnice in bolnišnice.« Največ samomorov je v Evropi, na Danskem in Laškem, najmanj v »klerikalni«, nazadnjašk Španiji in na Bavarskem. Veeučilisčni profesor dr. Masnrfk je dokazal, da je vzrok aamomorom iskati v bresverni polu-vedt današnjega časa. Moderna velika mesta, pravijo, da so središči omike in kulture. A kje se nahaja toliko surovosti med aifjtm ljudstvom, kje toliko strsstij in rafiairanega vlivanja ter neodkritosrčnega hlinjenja med višjimi stanovi, kakor ravno po velikih mestih? Ne, to niso sadovi prave omike; moderna, bresveraka veda ne naredi človeka omikanega. Kar pa je potrebno, da je človek omikan, o tem v kaki prihodnji Številki. Razgled po svetu. Vsa ratgovarjanja grofa Thuna v svrho reiitve jezikovnega vprafianja so se razbila vsled na-gajivosti in trmoglavosti nemlkib liberalcev in nacijo-nalcev. Svoj načrt, katerega so odklonile stranke, je pojasnil ministerski predsednik na to še zaupnikom nemško-katoliške stranke v neobveznih razgovorih. Ker je uvidela vlada pri svojih posvetovanjih z Nemci, da je nemogoče vsako parlamentarno delovanje in da Nemci ne hrepene po ničemur drugemu, kakor po prvenstvu v Avstriji in da bi jim Se nadalje tlačanili drugi avstrijski nsrodi je zaključila Štirinajsto zasedanje državnega zbora, dne 24. julija. Vsled te naredbe nimamo več državno-zborskega predsedniStva, brezpomembni so vsi drugi predlogi, vse ministerske zatožnice, vse interpelacije. Poslance imamo še, a ti ao brez vsake imunitete. Bržkone bode v kratkem razpuščen državni sbor. Tekoče potrebe ee uravnavajo sedaj z odredbami, katere izdaja cesar na podlagi paragrafa 14. naSe ustave, ki ae glasi: »Ce je nujno treba, da vlada odredi tedaj, kadar niso zbrani državni pos'anci, kaj tacega, kar bi aieer mogla odrediti le po privoljenju državnega abora, amejo ae izdajati ukazi kratki potom cesarskih naredeb, toda vse ,minieterstvo je zanje odgovorno; nadalje se po njih ee sme izpreminjati noben državni osnovni zakon, ne sme se trajno obremeniti državna blagajnica in ne sme se odsvojiti noben državni imetek; tudi imajo take naredbe le začasno veljavo, imajo biti razločno izdane kot zasilne, podpsane od vsega ministerstva in se pri prvem zborovanju parlamenta v štirih tednih predložiti obema zbornicama v odobtenje; veljajo pa le tako dolgo, dokler jih zbornici nista ali sprejeli ali zavrgli«. S pomočjo tega paragrafa bi se dalo torej lahko nekaj časa vladati; trajno bi se vendar ne bi moglo. Sploh se je poloisj jako poostril in ministerski predsednik ima gotovo že načrtano pot, po kateri bo rešil državo preteče nevarnosti. Morebiti je ravno zaklučenje državnozboiskega zasedanja pričetek važnih sprememb, katere hoče grof Thun izvesti v kratkem. Na Ogrskem so zahajali v zadnjem času pogo-stoma socijalistični hujskači v vojašnice, deleč mej vojake socijalistične spise. Radi tega je vojaška oblast prepovedma v nekaterih krajih občevanje vojakov s civilisti kakor tudi obiskovanje javnih prostorov, katerih se poslužujejo socijalisti ia shode in veselioe. V Galiciji so se pojavljali 17. pretočenega meseca sopet nemiri, katere so provsrečili judje. Ti so namreč jednega delavca na pol ubili, dva druga pa hudo ranili. Popoludne istega dne se je pa sbrala četa delavcev, katerim se je pridražito se< nad 300 prebival-oev dotičnega kraja. Divja množioa je judom vse pobila, kar je dobila. Rasni listi poročajo, da odstopi v kratkim štajerski namestnik Bacquehem. Mo2 menda na more izvršiti težavne naloge, da bi ukrotil prusalke< Nemca na Štajerskem. Kerroikemu deželnemu *boru je dosla letos sopet vladna predloga, po kateri naj bi se uvedel krščanski nauk na realki v Celovcu. Liberalni poslanci, ki imajo na Koroikem večino, so pe to predlogo'odklonili in vsprc\jeli zakonski načrt, vsled katerega naj bi bM kk jttčan krščanski nauk Se naprej is realk«. Ta nadrt pe ni dobil cesarskega potrjenja. Katoliki na Nemškem prirede letos, kakor droga leta, shod v Krefaldu. Zborovanje, katerega se bedo udeležila rasna katoliška društva in več odličnih mož, bode trajalo pet dnij. - Pri neki priliki je pruski general Spiti poživljal poljske ude domobranskega društva, da naj izstopijo iz v;eh poljskih društev ker ni prav, da bi se kot vojaki pečali s poljsko stvarjo. A možati Poljaki, Hatere zatira pruska vlada vedno in povsod, so se rajli odpovedali domobranskemu društvu in tako pokazali, da jih ne bo Se kmalu nničil oboli Nemec. — Knez Bismarok je umri v soboto zvečer. Ne Laškem je preklicala vlada izjemno stanje v provincijah, kjer so se pojavljali zadnji nemiri. Mmi-sterski predsednik Pelu se poda na pot v Berolin in na Dunaj" predstavit ministroma za zunanje zadeve knezu Hoheniohe in grafu Goluhovskemu. Na Franooekem je bil znova obsojen nesramni pisatelj Zola, ki se je podkupljen od judov na vse hriplje potegoval, da bi dokazal nedolžnost isdsjalca juda Draj-faza, na jednoleten zapor, 3000 frankov globe in po- vrnitev popolne Škode. Ko je pa izvedel obsodbo, jo je popihal Širokeustnež iz Francije, da bi ule! pravici. Dosedaj je Se neznano, kateri kraj je osrečil vneti židovski zagovornik b svojo navzočnostjo. Spanjako-amerikanaka vojaka. Spaejska posadka je zapustila 15. mesto Santiago de Kuba. Čietoiki so obdržali svoje orožje, ostali vojaki pa so si smeli obdraati to, kar je nj h lastnina. Zvezne dižave ameriške so se zavezale, da odpeljejo naladijah vseSpanjrike čete iz Santiago in okolice v dossovino. Santiago so zasedla amerikantka vojna oblaetva ia ostanejo v mestu, dokler se ne resi mirovno vprašanje. Ker je poveljnik mesta Santiago, general Toral, brez dovoljenja od vrhovnega vojnega poveljnika na kepnem generala Blanko, izročil Amerikanoem mesto, se bode moral zagovarjati pred vojnim sodiščem. Amerikanoi so si podjarmili že ves vzhodni del otoka Kube in so začeli oblegati vsa kubanska pristanišča. General Miles je odplul s brodovjem proti otc ku Portoriko in sicer se hoče nejpreje polastiti pristanišča od glavnega meBta San Juan. Ameriške vojne čete se že izkrcavajo prav pridno na otok in prodirajo vedno bolj proti notranjem. Watson pa Se ni odjadral proti Evropi, da bi napadel Spanjsko obrežje, kakor so poročali prvotno Amerikanci in bržkone se bodo dobro premislili, predno bodo storili ta korak. Spit h so se pa že začela poganjanja glede sklepanja miru na predlog francoskega poslanika. Amerikanci zahtevajo, da se odpovedo Spanjoi nadoblasti nad Kubo; otok bi pripadel pod varstvo Zjedinjenih držav in dobi trajno samostojno upravo. Otok Portoriko morajo Španjci odstopiti Ameriki in nekatere proste luke v glavah mestih filipinskih in kanarskih otokov. Na Spanjskem so zatrli vse liste in društva, ki delajo za don Karlosa, kateri bi rad prišel na špaajski prestol. D o p i s i. Z Dobrne. (O zlati sv. mafr) prečastrtega gospoda kanonika in župnika GajSeka, je vrli »Domoljub« že poročil. BtagovoH dobiti prostorček Se za sledeče vrstice. Za dan zlate svete male je bila božja služba ob 7,9. napovedana. Spoštovanje do vse časti vrednega gospod« eobrata je privabilo 24 duhovnikov iz dekanovine Novccerkevske, potem iz Bistriške, Celjske, Konjičke, Mariborske, Skaltke in Šmarijske; trije so bili kanoniki, in pet dekknov. Domačih ljudij in v tukajšnji toplici bivajoč h ptajcev je prišlo cele (rame. Obilo poljskega dela ni moglo »državati pridn h faranov, da se ne bi s svojim duSnim pastirjem v ljubezni veselili redke slovesnosti. li1 ravno tisto lepe ljubezni so prejšnje dni marljivi ljudje priredili mfcrsikaj pripravnega za tako svečanost. V predvečer praznika je pri župnttču svirala toptiSba godba. Kmalu za njo prikorakala je požarna bramba s svojo glasbo. Ravnokar imenovano društvo je gospodu zlatomašniku podarilo ličen lovorov venec. Isto- časno so na dveh krajih, v dolittioi in na bHžnjem vrhu pokali topiči, spuščale so se rakete, razsvetila so se poslopja in zvonik, a po oddaljenejših vrhih goreli so kre-ftovi. Za blagor občanov vneti župan, g. Kok, je pa že predpoldne čestital z občinskimi odborniki. — Pred velikimi vrati župnijske hiše je stal priprost slavolok z napisom: »Posvečuj jubilejno leto!« Tako naroča sv. pismo v starem zakonu. Sli smo torej ga posvečevat. Veselilo nas je srčno, iti v cerkev med molitvijo in streljanjem, ali veselo ni gledati zlatomaSnika, ki potrebuje vozek do cerkve, pa Hrglje v cerkvi in pred oltarjem. Vendar bodi Bogu hvtfa, da je Se tako! — V cerkvi so pridite roke vplele v kito pred oltarjem številko >50«. Topličarica, gospa pl. Fiker, vdova'bivSega profesorja v Ljubljani in pozneje sekcijskega načelnika pri ministerstvu, ta dobrot-Ijiva duSa je za veKki oltar naredila šopke, za Štiri strežnike kupila novo cerkveno obleko in palico za gospoda zlatomašnika. Duhovniki domače dekanije so v znamenje spoštovanja poklonili novo maine bukva, kapelani jubilantovi pa krasno Itolo. Pri sv. mati nas jo ia srca veselilo ališati, da ie zamorejo gospod s skoro močnim in čistim glasom napevati. Stari peveo si je ohranil dobro grlo, da je Slo izvrstno pred oltarjem, na koru so si pa tudi pod vodstvom trudoljubnega gospoda nad-učiteija Voglarja na vso moč prizadeli peti vbrano in spodbudljivo. V prisrčni pridigi so celjski gospod opat Ogradi s ozirom na zlatomaSmkovo bolezen in trpljenje, govorili: Bogu dajajmo hvalo večkrat tudi za trpljenje, ker ga nam pošilja k naši sreči; s trpljenjem odslužujt mo kasni za grehe, v trpljenju so najlaglje spreobračamo k Bogu ter smo pripravni deliti dobrote. Ti pljenja se ne bojmo preveč, ker ie ni pravo hudo, pravo hudo je greh. Ljudje prizadenejo duhovniku veliko hudega, ako se ae ravnajo po nauku duSnega pastirja. Kdor namreč zaničuje nauke Kristusove, ki jih duhovniki razlagajo, tisti zaničuje Kristusa samega. Ia tako zaničevanje boii mašnika. — Kmalu po skončani zlati masi se je krožek znancev zbral k tisti gostoljubni mizi, pri kateri je ie brezštevilnih gostov, bolehnih in zdravih, našlo postrežbe. Skoro po celi sprednji steni cad mizo je bilo razobešenih več napisov in tpomenic hvaležnih src. Veseli prijatelji so med obedom naštevali v napitnicab, koliko dobrega more storiti že jeden človek duhovnik, če mu je sa delo iz pokorščine do Boga. ZlatomaSnik, gosp. Gajšek so 2e s največjo težavo postali duhovnik. Leta 1848. je bil svet Uko zmešan in tudi hudoben, da je dijake z naj* sladkejšimi obljubami pa tudi z najhujšimi grožnjami odvračeval od duhovenskega stanu. Gospoca Gajseka pa le niso premolili. Na sedmih kapeianijab v trinajstih lelib, se bere o njih v več pohvalnih pismih došlih nanje od višjih, da so bili povsod goreč katehet, pa zelo delaven v spovednici in na pridižnici. Pri sv. Florijanu pod Bočem so osem let v prav težavni župniji služili za župnika. Ondi so med drugimi rečmi posebno popravili čisto zanemarjeno podružnico na Ložnem. — Na Dobrni so zdaj poln,h 29 let zdržali iz ljubezni. Tu ao dali ctrkev umetno preslikali, zvonik zvišali, oskrbeli nove zvonove, v toplicah pa so pozidali hišo sa bolne duhovnike. Mil. gosp. knezoškof dr. Napotnik so se jim sa ta veliki trud v posebnem pismu s dtč 4 julija 1898 milostno zahvalili ter so naiočil!, da se tisto pismo pri slati maši v cerkvi prebere. Njihovi kapelani so se jim zahvalili, da so jim bili gospod Gajšek očetovsko dober predstojnik, tukajšnji rojak, jim je izrekel zahvalo za dobrote do iaranov; v imenu gostov, ki hodijo v toplice ae je z veliko pohvalo obširno povedalo, da so se gospod' zlatomašnik obnašali prav vljudno do obiskovalcev vsake vrste. — Vse te besede niso toliko iz namena govorile gospoda jubilanta hvaliti, ampak da nekoliVo potolažijo gospoda za prestano trpljenje, in da jih spodbudijo Se delati kar bo mogoče, ker bo Bog enkrat poplačal z vse boljo pohvalo; pa tudi, da se mlajšim pokale, kako naj mofko delujejo sa cerkev, za ljudi, za šolo. Vesele na Dobrni so z nami v duhu obhajali gospodovi prijatelji po širokem svetu. Pri mizi se je prebralo 28 telegramov. Zdaj so se z Dobrne častilci že na vse strani domu po- dali, pa želimo, da bi ne bilo to sadnjikrat, kar skupaj smo se veselili. li Dola pri Hrastniku. »To ja daa, ki ga je u. pravil Gospod, radujmo in veselimo se ga I« Tako smo klioali radostnih src dokfci farani dne 2. julija, ko nam je bila podeljena sreča, imeti v svoji sredini prsblaztg« in ijub|jeniga gospode milostljivega knez in škofa dr. Mihaele, ki so obiskali našo faro in delili zakrament svete birme. Dospeli so k nam 1. julija okoiu 6. are zvečer od bližnje fare dirja. Zbralo se je precej ljudstva, hva-ležnih faranov, s č. duhovščino aa čelu, pri šolskem poslopju, kjer je bil tudi postavljen krasen slavolok s pozdravnim napisom. Ko se je prikazal vof, v, katerem so ae peljali Prevzvišeni, zagromeli ao topiči, da je odmevalo čez bribe in doline in zvonovi v zvoniku so se oglasili s svojim ubrsnim zvonenjem. Kosalo ao dospeli do naa — voz se ustavi, Prevzvišeni izstopijo, in gra-doči med množico dele sv. blagoslov. Proč. g. župnik jih nagovore, ter jim v imenu č. duhovščine, kakor tudi v imenu vseh faranov, izroče najprisrčnejše in najuda-nejše pozdrave. Šul-ka mladina pa jim krasen Soptk. Nato so se Prevzvišeni podali v cerkev, kjer ao podelili blagoslov s presvetim lleSnjim Telesom. Ko se je storil mrak, tedaj so Dolaoi pokazali, da spoštujejo Premi* Senega knezošktfa. Razsvolila so se okna in nebroj lučic je razvetljevalo krasno noč, kot pride ljubezni in spoštovanja faranov do avojega predpostavlienega voditelja. Umetelni ogenj v različnih barvah je švigal v sinji zrak, po bližnjih holmcih ao goreli kreeovi, domači pevaki zbor pa je zapel nekaj poštenih narodnih slovenskih peamij in tako izrazil hvaležnoet in udanost do Prevzvišcnega knezoskofa. Tako je minul predvečer slavnostnega dntva in naalednji dan so Prevzvišeni ob 8. uri služili slovesno sv. mašo, potem so pa stopivši na prižnioo govorili s tako spostoljsko gorečnostjo, ki gane tudi trdovratna sroa ia vname za dobro. Predmet govora je bil posvečen jubilejni slavnosli vladanja Nj. Veličanstva Presvetlega cesarja. Knez in škof so govor.li po lastnem prepričanji in skušnji o krepostih in čednostih krščanskega življenja Presvitlega vladarja, ter jih nam atavili sa vzor in zgled vernega kristjana. Priporo čali so, da bi molili, goreče molili, posebno sedsj v tem letu, za blagor Presvitlega cesarja, in cele habsbuiike rodovine. K tklepu so nas še spodbujali sa stavbo nove cerkve, da bi brž ko je mogoče, v zaupanja na božjo pomoč in z združenimi močmi se lotili zares težavnega dela, in da bi ž njo poatavili nekakšen spominek slame petdesetletnice, vladanja Nj. Vel. Preevetlega oesarja. -Zatem so se še vršila druga običaj aa opravila, in ob 4. uri popoldne so zapustili nas Prevzvišeni. Zopet so ae oglasili zvonovi, ljudstvo pa je hitelo skupaj, da še enkrat vidi ljubljenega goapoda. Prijazno so sa poslovili, in sedli v vos — še enkrat ao vzdignili desnico ter nam podelili sv. blagoslov. Zr pustili so nam mnogo lepih naukov in duševnih milostij, za kar smo jim iz «roa hvaležni. PrevzviSenemu pa kličemo: Dobrotljivi Bog, ki si nam postavil tako modrega in akibnega vodiUlja neumrljivih duš, ohrani nam še mnogo let krrpkeg« to zdravega na duhu in telesu, da bi zamogli uspeSno delovati, Tebi v Čast, v zveličanje svoje in njim izročenih dul, in enkrat srečno pripeljali iročeno Cedu v kraj, kjer bo le »en hlev in en pastir I« Fara n i. Pri sv. Jederti nad Laškim trgom je umrl nagle smrti dne 18. julija iiipnik g. Jernej Bogataj. Ran j ki se je rodil dno 18. avgusta 1. 1864. v Stari Loki na Kranj-tkem. Ljudsko lolo je obiskaval v Škcfji Loki. Latinske tole pa jo dovrlil s odličnim vspthom v Ljubljani. Bo- goslovne Študije je napravil v Msk.boru, kjer je bil leta 1889. posvečen v mafimka. Kaplanoval je potem 4 leta v LaSkem trgu, od koder je Sel 1897. leta ta župnika k sv. Jederti. Raojki je bil vzgleden duhovnik, zvest državljan, zvest tudi svojemu slovenskemu narodu. Za njegove pravice ae je potegoval in branil njegovo Čast pri vsaki prilikj, kjer mu je bilo mogoče. Bodi mu torej blag spomin, njegova duSa pa viivaj zasluženo plačilo v kraljestvu izvoljenih. Lis • - ,.f • i <1 M ' i: . > .■•■ '• Bridke izkušnje. Povest. Napisal Pirfian. 3. Ponar ejeni novci. Razun službe je donaSala Kreblju nekaj dohodkov gostilna, ki jo je imel v selu z dovoljenjem oskrbniko-vim. Točil je domač kraški teran. Tudi je prodajal kruh, ki ga je pekla žena doma iz tržaSke moke. Radi dometi h ne bi spečal kaj posebnega. Ponajveč so se oglašali pri njem delavci, ki so ostajali čez poldan v kobilarni. »Pojdi Ltnka«, reče nekoč Hvalotka hčerki, »in izmenjaj mi to le dvajsetico. KroSnjar je prišel, in potrebnem drobiža, c »Kam pa?« »H Kr« bije vi m. Kam drugam ? No !e hitro ! Kaj se obiral?« »Bojim se jih. OJkar so odšli oče, nisem bila tam. Zapodili so me, ko sem hotela drugi dan k nj hovi Ba-rici, in ... « »Vem, vem. A le pojdi. Mudi se. Glej, mož bi rad denar.« Lenka uboga, saj jej do sedaj Se nikdo ni mogel očitati, da bi bila svoj mamici nepokorna. Krsbelj vsame novo dvajsetioo, ogleda jo od vseh stranij, vrte jo dvakrat, trikrat po mizi in jo zopet ogleduje. Neverno smaje z glavo in konečno vendar odšteje drobil deklici, ki gleda a začudenjem, kaj vse to pomeni. •Niso-li nič rekli mati, kje so dobili (ako lep denar?« povpraša Krebelj. »Tisti tujec, saj veste, ki je ležal pri nas tri dni, ga je imel in materi podaril.« »Samo to dvajsetico?« »O bilo jih je več. Mati jih imajo shranjene v omari, ako bi Uko radi zvedeli.« »Ni mi mnogo do tega. VpraSal sem le mimogrede, vel, ker mi je dvajsetica res tako všeč.« Deklica se spomni, da se mudi materi za denar in odbiti domov. Krebelj vtakne dvajsetico v žep in odide v graj- Ičino. . »Kaj jo zopet?« zadere se Erman, ko vstopi Krebelj v pisarno. Pred jedno uro sem ti naročil vse, kar je potreba za danes. Mari ni vse v redu?« tek. : fc / ': I . ; t L ^ e!«-.. . vr au . { v »Gotovo ne, milostljivi gospod, če se gode take stvari ?« »Kakšne? Kako? Kaj? Govori! Morda Francosje?« »O vre kaj dragega. Glejte, milostljivi goepod, cesarski svet je tu ikrog, cesarska kobilarna, cesarski vi oskrbnik, cesarski mi služabniki. Vse je cesarsko, le denar, o tem ljudje ne marajo, da bi bil cesarski. »Strela, ktdo te pa razume!« Krebelj mu poda blestečo se dvajsetico. Oikrbnik jo ogleda in vrže. po pisalni mizi. Zamolkel žvenk se razlega po sobi. »Svinec, samo 8vinec. Kje ai to dobil?« »Kaj ne, važno vprašanje 1 In kaj takega ae godi v Lpovjem, cesarski kraljevi kobilarni I« »Ne draži me. Sleparja mi povej! »Ta nam je že uSel. A povem vam, da se dobi v H valoveča stanovanju Se kaj jednakega « Krebelj pripoveduje, kako je priSel do dvajsetico, in kaj mu je pravila deklica. »Tisto vragov 1 2e zopet ta Hvalova rodbina!« »Jaz sem vas vedno svaril pred temi ljudmi, a »Prava gadja zalega, res. A čakajte, grdohe... Sedsj je vreča polna.« Krebelj se mu zadovoljno prismehne. »Kako je neki oni klatež priSel do tega denarja, ksj meniš?« začne Erman nekoliko bo|j miren. »Verjemite mi, na avetu se dobe ljudje, ki si upajo vse. Prebrisani in pretkani so pa Uko, da jim ni moči do živega. Sam ga je delal, sam. Zato jo je Uko hitro popihal, ko je bil izročil denar. A Hvaiovka je bila zmenjena i njim, le verjemite mi. Kar tako je ni počakal v snegu, ne!« »Tako bo, go«e bi aam bilo tako hitro sporočiti jim nato bedo.« »Uprav radi te^ nam je te hudoba, — Bog mi grehe odpusti — ukazal v treh dneh oditi. Saj meni bi ne bilo toliko hudo — posten ia priden fikraekse preživi povsodi — a tu vemo, kaj imamo, tam'je vse negotovo. Zlasti sedaj se bojim, ko imajo vsaki čas Fran-cozje planiti v deželo. Ia vrhu tega sta imela vidva tu vsaki dan gotov zaslužek.« »Seveda, in vi ste is mesta priaaftali vsega, česar je bilo potreba«, poseže vsses Peter. »D4 ste morali onega tujca pripeljati pod streho!« d<5 mlajši sin. »Storila sem delo usmiljenja, kar me sedaj tolaži in navdaja s upanjem, da Bog tudi mene ne zapusti. Tujec je blaga duša, o tem sem se prepričala popolnoma. On ni mialil hudega. Kakor je rekel, menjal je v Trstu laške lire. Gotovo je naletel na kakega Juda in, ker se mu je mudilo, ai glelal, kaj je dobil.« Tako se je pletel pogovor pozno v noč. Sklenili so, da se odpravijo brez obotavljanja drugi dan za odhod. Kako so se Čudili ljudje, ko so nakladali H valovi Razgled po Čeiko slovenski katoliški abod. Naši severni slo vanski bratje, C«hi, bodo priredili letos obCni shod češko-slovanskih katolikov v kraljevi Pragi. Na shodu ae bodo obravnavala velika in važna vprašanja. Govorilo se bode o socijalnem, o šolskem vprašanju; razpravljalo se bode o vedi, umetnosti, tisku, slovstvu; pečali se bodo s katoliško organizacijo in katoliškem združevanju. Na ta shod vabi odbor tudi katoliške Slovane. In gotovo ne bi bilo prav in lepo, Ce ne bi pohiteli tudi sinovi do cela katoliškega slovenkega naroda v kolikor mogoče obilnem število v zlato Prago, kjer bodo zbrani vsi Slovanu V stotolfi, kraljevi Pragi bodemo skupno z drugimi Slovani s nova pokazsli očitno in odkrito, da nam bije res katoliško sroe. Oudi bodemo slavili združeni Slovani dvojni jubilej: jubilej sv. Odeta in jubilej našega cesarja. Ondi si hočemo vtrditi svoje katoliško mišljenje; ondi zopet se navdušiti za nadaljno plodno in vspešno delovanje v časni in večni prid slovenskega naroda I Komur torej dopuščajo razmere in čas nq se odloči zs pot v kraljevo Prago! — Shod se bo vršil od 22. do 25. avgusta. Duhovne vaje za kršč. dekleta in kršč. žene hodo letos v eerkvi presv. S:ca J.zusovega v Ljubljani. Prično se dne 16. avgusta zvečer z molitvijo: Pridi sv. Duh! in govorom ter se sklenejo dne 20. a v g u s t a zjutraj s skupnim obhajilom. Gotovo bodo krščanske žene is dekleta rade porabile to lepo priložnost in veliko prijaznost čč. oo. LazariBtov, ia se v obilnem številu vde-ležile teh duhovnih vaj, sebi v veliko dušno korist. Šola za gluhoneme deklice. Poroča se nam: Ko je eksc. gospod deželni predsednk baron H*in o priliki blagoslov|jenja bolnišnice čč. usmiljenih bratov in otvo-rjenja črnomaljskega vodovoda bival na Dolenjskem, je v soboto dne 9. t. m. v spremstvu gospoda novomeškega okrajnega glavarja obiskal tudi zavod ubogih šolskih sester de N. D. v Smiholu. Tri gluhoneme, katere bodo letos zavod ostavile, so ga pozdravile ter so de-klamovale pesem, ki je bila navJašč v ta namen zložena, in konečno so mu skupaj zsklicale: živio! Ii postranske sobe se sedaj prikaže majhna gluhonema Frančiška Obreza, ki je morala zaradi bolezni nekaj časa od druzih ločena biti. Ta gospodu deželnemu predsedniku svojo opravo na vozove. Uboga žena se je smilila vsem, ki so jo paznali,_in hudovali so se nad oskrbnikom, da more kaj takega storiti. »K poštenost, poštenosti Brez te ae neizb*ja dandanašnji«, reče Krebelj, ki je prišel tudi pogledat. »Toliko bolj pa s prilizovanjem in hinavščino, kaj ne?« odgovori mu pomenljivo H^alovka. Vsi pričujoči se nasmehnejo in pogledajo Kreblja, ki ni vedel, kaj bi odgovoril. Drugo jutro; na vse zgodaj vprežejo vozniki, in Hva-lovi nastopijo dolgo pot na Pivko. e^-5)——— Slovenskem. reče: »L%pa hvala, da ste nas obiskali. VivatI« Potem pozdravu je bilo v Soli izpraševanje gluhonemih iz obeh oddelkov. Gospod deželni predsednik je odgovore z zanimivostjo poslušali in čez jedno uro zadovoljen zapustil zavod. Ker bo letos nekaj gluhonemih iz šole izstopilo, prične se 15. septembra t. I. nov tečsj za poduk gluhonemih deklic. Stariši, kateri imajo gluhoneme hčere, naj sa potrudijo, da jih spravijo v šmihelski zavod. Kateri sami za svoje otroke plačevati ne morejo, naj se nemudoma obrnejo do visok<^ga deželnega odbora s prošnjo, da se jim podeli ustanovn ali primerna podpora. Prošnjam za ustanove naj se priloži krstni list, spričevalo ubožnoati in apričevalo zdravnikovo, dU je otrok zdrav. Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji Premeščeni ao naslednji čč. gg. ktpelani: Anton Golf iz Grknice v Preddvor, Anton Hribar iz Smlednika v Polhov Gradec, Evgsn Lampe iz Grada kot pristav v bogoslovno semenišče, Valentin Marčič iz Polhovega Gradca k A prvi kapelan v Semič, Ivan Medved iz Križevega pri Kostanjevici v Djbrniče, Viljem Mlejnik iz Semiča v KneSak, V iljem Pavlu s z Dol v Smarije, Ivan Pele iz Semiča v Loški potok, Anton Pleš i6 iz Š'. Jurija pod Kumom v Smlednik, Ivan 6ever iz Črnomlja v Čsmšenik, Ivan Volk iz Dolenje vasi v Velesoro, Frančišek Žužek iz Preddvora v Dolenjo vas. Novo nameščeni so čč. gg : semeniSki duhovniki Avgust Schauer, kot kapelan v Koprivniku na Kočevskem. Frančišek Zupančič kot kapslan v Črnomlju, Frančišek Koželj kot kapelan v Križevem pri Kostanjevici; in novomašniki: Engelbert Berlan kot kapelan >v St. Juriju pod Kumom, Frančišek Čemažzar kot drugi kapelan v Selcih, Ivan Jane kot kapelan v Dolih, Adolf K n o 1, kot drugi kapelan na Raki, Ivan K n i f i c, kot drugi kapelan v Crknici, Andrej L a v r i č kot drugi kapelan v Semiču J a k o b L o v-re t ič kot drugi kapelan v Kamniku, Ivan Zore kot kapelan v Gradu. Od Krškega. Pri Krškem, Raki, Skocijanu je bila 20. julija velika nevihta. Po nekaterih krajih je padala tudi toča. Škode je napravila veliko; posebno pri oranih njivah in prekopanih vinogradih. U neko hiSo je udarila strela, vendar so jo ie rešili o pravem Času. Hudega vremena resi nas o Gospod! Shod za vrhniški okraj bode v nedeljo 7. avgusta ob 3 uri popoludne na Vrhniki v „ Rokodelskem Domu t. Priredijo ga gosp. deželni poslanec Gabrijel Jeloviek in gg. državna poslanca dr. J in. E». Krek in svetnik I/an Vencajz. Ogenj. Dne 26. pretočenega meseca je popoludne na Blatni Brezovici pri Vrhniki gorelo. Ogenj je uničil 8 his, 11 kozolcev z žitom in senom, 4 skednje in 2 hleva. Skoda je velika, zapalili so baje otroci. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi z Vrhnike in Verda. Drugi evharistlški shod se je v četrtek dne 28. julija krasno dovriil. Sli >da se je vdeleiilo nad 100 duhovnikov-častilcev. Tudi sosedna lavantinska Skcfi.a je bila sastopana po preč. gospodu kanoniku in stolnemu deksnu Herku. — Z.utraj ob 8 uri je v polni Uršu-linski cerkvi imel krasen govor č. g. častni kanonik in župnik Šentjakobski J mez Rozman, kateremu je aledila škofova velika sv. mala. — Po cerkvenem opravilu j« otvoril presvetli knez in škof razstavo cerkvenih p,, ramentov bratovščine vednega čefičenja s prelepim n«. govorom. Razna razstavljena cerkvena obleka je v svoji mnogobrojnosti in fini izdelavi priča zares občudovanja vrednega truda č. č. urlulink in drugih blag. gospa in gospodičen, a ob jednem zunanje znamenje izredno velike razširjenosti bretovičine vednega čaščenja med našim ljudstvom. — Ob pol 11 začela se je k onferenca v dvorani knezoikofi.ske palače. Zborovanje je prišel č. gosp. generalni vihar Janez Fiia. Potem je govoril Se več go. spodov prav temeljito in navdušeno. O poludne se je zborovanje pretrgalo in se nadaljevalo ob treh. Ns koncu je zopet presvitli knez in ikof v ognjevitem sklepnem govoru navduševal navzočnike, naj dejanski izvedejo krasne misli, ki so se sprožile na shodu. Sklepajoč t željo, da bi kmalu bilo mogoče prirediti veličasten er-haristiski shod iz vseh slovenskih škofij, povabit je Presvitli vre navzoče k slovesnemu sklepu v uriulinski cerkvi, kjer so bile litanije in slovesei blagoslov. Raznoterosti. (Potopljeaa ladija »Bourpegne«) Grozna nesreča se je pripetila dnč 4 julija pri malem severno-ameriškem otokn Sable Mand. Francoski parnik »Bjnrgogne« je trčil ob angleški jadrnik »Cromarivshire« in ae potopil. Na parniku je bilo blizu tisoč cs b, in izmed teh jih je utonilo nad 600 popotnikov in pomorščakov. Nastala je na ladiji nkov. Imena Slovencev so: Rey. Anton Hodnik, župaik iz Bessomer Mich., namenjen na Krško; Ana Mihelič iz Brooklyua, v Drago; Marijo Hro v a tin z dvema otrokoma it Forrest City, v Borovnico; Matevž Dsbevec, iz Forrest Gity v Borovnico; Janez ZnidarSič iz Canons C.ty v So-draž.oo; Aaton ZnidarSič iz Canons Ci>j, v Sodra-žico; M. Somrak iz Pueble, vSodražico; I. JakSeiz Pueble, v Semič. — ReSil pa se je Jožef Rus, namenjen v KrBko. (Ves občinski zastep zaprt) V 1 Hlodi na Ogrskem so saprli ves občinski sastop. Zindarji so izvohali, da so župan in odboraiki v zvezi s tatovi. Iineli so svoja pro-dajalnico, kj*r so prodajali ukradene reči. Blažena Ogrska 1 (Krščansk minister) O umrlem bavarskem ministru sa bogočastje, dr. pl. Milerju, pripovedujejo naslednjo lepo dogodbo: Na dan otvoritve bavarskega deželnega zbora je trpela seja dolgo časa; ko je bila končana, so, hiteli poslanci hitro k obedu. Nek kmečki poslanec, malo znan po Monakovem, je stal na ulici premišljujoč kam bi Sel kosit. Kar pride k njemu naučni minister dr. pl. Mtler ia ga vpraSa, kaj da premišljuje. »Etsce-lenca«, odgovori poslanec, »Danes je petek, in ne vem, kam bi se obrnil, da bi dobil navadno, dobro postno kosilo.« «To vam jas lahko pokažem«, pravi minister, »Dobili bodete priprosto postno kosilo.« Poslanec sprejme hvaležno ponudbo. V živem pogovoru prideta do velike hiSe, in miaister ustopi v hotel, kakor je menii poslanec. A kazalu spozna svojo zmoto, ko mu predstavi minister svojo gospo in otroke. Poslanec se začne opravičevati in hoče oditi, toda prijazai minister mu reče: »Pri nas imamo v petek navadno kosilo, kakor se spodobi v katoliški hisi. Mesa ne jemo noben petek, ker cerkvena zapoved velja tudi za ministra. Čast mi je, če ostanete pri nas pri kosilu.« — Nato so otroci lepo molili molitev pred jedjo in tudi po obedu niso pozabili zahvalit Boga. Poslanec se je dolgo spominjal prijaznega, vernega ministra. (Ruska zgodbica). Peter veliki postavil je nekega dne pred uhod v svoje sobe stražo s strogim ukazom, nikomur dovoliti vstopa. Na večer tistega dne pride Menčikov, ljubljenec oarjev, in hoče kar mimo straže k carju. »Stoj 1« zavpije straža. Knez ozmerja vojska z norcem in ga vpraSa, ali morda ne pozna njega — Men-čikova? — »O seveda, Batjuske«, pravi straža, »vendar naročeno mi je, da moram vsakega zavrniti.« — Knez se razsrdi in vdari vojaka, ki mu zapira pot, z bičem v obraz. Mirno odgovori udarjeni: »Baijusko, le bij, toda notri ne pojdeS.« V tem trenotku odpre Peter Veliki, ki je slišal hrup, vrata ia vpraša, kaj je. T»koj se oglasi Menčikov: »Ta neumni vojak mi brani vstopiti in za to nesramnost sem mu dal jedno z bičem.« — Car nič ne odgovori in gre v svoje sobe. Isti večer pokliče oba k sebi, kneza in vojaka. Kratko, ukaže vojaku: »Na, tu vzemi bič in pretepi koeza.« — »Kaj?« zavpije Menčikov, »prost vojak naj bije kneza?« — »Dobro!« pravi car, . imenujem ga za podčastnika. Zdaj udari." — »Toda« — na to knez. — »Kaj?« pravi zopet car, »ali Se ni dosti ?iDobro tedaj I Imenujem ga za lajtnanta.« — »A jaz sem general.« — »No, tedaj ga imenujem za polkovnika (obersta).« — PUho reče tedaj Menčikov iznenajenemu vojaku: »Tako, sedaj le udari, če ne, te car nazadnje naredi So za generala.« In kaez Menčikov prejel je tisti večer od novega polkovnika nekaj »lahnih«. Novi polkovnik p j je v naslednji vojski zares postal general. (Vrni krivično blago.) Ragat mož zaukaže na smrtni postelji svojim trem sinovom, da naj vrnejo določeno avoto denarja, za katero je ogoljufal revne sirote, tem ubožčem. Sinovi obljubijo, da bodo storili to, in oče umrjs. Brž te zmenijo, da bodo denar raje med seboj razdelili, ker nihče ne ve o tej goljufiji. Ko Se stoje pri očetovi postelji, stopi v sobo resen, Častitljiv puščaV-nik. Sinovi se ustrašijo, in ga prosijo, naj se vsede in naj pove kaj je novega v puSčavi. »Nič dobrega« odgovori starček. »Ko sem Sel skozi samotno puščavo, zdelo se mi je, da slišim iz globokega prepada glas, ki je hreSčal iu upil: »Slaba je, slaba. Dula bogatega skopuha, katero sem imel ujeto že maogo let, mi je uSJa. Zapo-vedal je namreč akopuh svojim sinovom, da naj vrnejo krivično blago.« Na to se oglasi drug glas: »Ne bodi žalosten, temveč veseli se. Namesto jedne duSe bomo dobili najbrže tri.« »Te tri duSe smo mi«, pravi prestrašen starejši sin; »ti glasovi, katere si slišal so prišli od hudobnih duhov. Brž bomo razdelili krivično blsgo pravim lastnikom ter tako izpolnili očetovo voljo.« »Da, takoj storimo to« vskliknet* mlajša brata. »Hvala Bogu« pravi puSčavnik. Vrnite sirotam po krivici vzeto blago in reSite svoje duSe. Kajti nihče ne more biti zveličan, kdor vedoma obdrži krivično blago.« (Rasmišljen profesor.) Profesor: »Kdaj ste rojeni?« Dijak: »16. maja 1880«. Profesor: »Ali vam nisem že tisočkrat povedal, da morate pri letnicah vedno pristaviti: pred alt po Kristusovem rojstvu 1 Torej kdaj ste rojeni? Pred ali po Kristusu. (Angeljček varih) V Bio pri AntibU na Francoskem se je ztutila 13. junija Štirinadstropna hiSa in zasula 27 ljudij. Ko so vojaki razkopavali razvaline, so naSli po 14 urnem delu otročička, starega 25 dnij, mirno spečega v zibelki. Velik prazen sod brez dna ga je pokril, ko se je podirala hiSa, in ga obvaroval gotove smrti. Pestrno so odkopali zraven tibelke vso razmesarjeno. Celo liberalni časopisi pišejo o tem dogodku, in pravijo, da je to viden čudež, da je le angeljček varih obvaroval otroka smrti. M" Prihodnja številka .DOMOLJUBA" Izide daš 17 avgusta 1898 zvečer. Loterijske srečke. DanaJ, 23 julija: 21 70 6. 7 55 Line, 30. julija: 17 86 48 23 36 Trst, 30. julija: 14, 33. 85, 23 17. Gradec, 23. julija: 33. 58, 88 73 9 Zahvala! Dn6 2. julija t. I. je strela udarila v moj hlev in ogenj mi ga je uničil popolnoma. Zavarovan sem bil prj vzajemni zavarovalnici „Unio catholiea", katera mi je po glavnem zastopa v Ljubljani takoj cenila ikedo in brez vsega odbitka celo zavarvano vsoto pošteno in takoj izplačala, vsled Cesar se jej prav toplo zahvalim in jc tudi drugim posestnikom kot dobro za. varovalnico iskreno priporočam. V Smrečju, okraj Vrhnika, doč 20. julija 1898. Jakob CelBPe. Županstvo St. JoSt uradno potrjuje z dnč 29. julija 1.1., da je zgoraj navedena zahvala resnična. I I Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizke j ceni. .©sefek Velika zaloga bicikljev in poljedelskih strojev! / Kdor pa hoče kupiti iz-\ / vrsten in trpežen šivalni \ { stroj za 5% ceneje kakor kje\ drugej, ta naj se zaupno obrne na prvo In najstarejšo tovarniško zalogo šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem , Pozor! Trdka vsprejema pod dobrimi pogoji potovalce in zastopnike za deželo. prosto, Zastonj 387 (4-5 UV-Upi 3/9 {12-4) •ae 1 •J 1) 'i :)\j j , . \ ® n nikjer ne d.ot»ivHjo! Le 50 315 2 ^ m i, kr. m 3 Žrebania. I ŽrebaDie v 8ohoto! Jlavni dobitek 88910 tejLSlM t™ Jubilejne rastra srečke a SO Iti-. priporoča »9 - C5» 9Iay Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15 septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. menjalnica v Ljubljani. Takoj se sprejme aSoaee za krojaški obrt pri Franc Kokalju v Sori, p. Medvode. 332 2-2 V zalogi »Katoliške Bule varne« je izSIa in se dobiva po vseh knjigarnah t četrtem lonmoženem natisu za »Jonske gospodinje in kuharice prepotrebna knjiga Stala kuharica ali navod okusno kuhati navadna iri imenitna jedila. Spisala in in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtfžar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tno obSirneja, kakor v prt jSnih izdajah, knjiga obsega v novi izdaji 398 stranij, oslala je cena stara, namreC za nevezano 1 gld. BO kr., za vezano v platno pa 1'80 gld.; po posti poslana 10 kr. več. Vožnje karte la tovorni listi ter domač izdelek je iz napravljeni llkčr kranjskih planinskih rastlin _ _ _ _ 272 12 O „