Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Leto IV. štev. 95 Maribor, sobota 26. aprila 1930 vsgiavi po miiiu Oglue tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljeni, Prešernov« ulici it. 4 Dr. Vekoslav Kukovec: Zaslužnemu publicistu ob njegovi 25letnici! Pred 25 leti je pisal visokošolec Vekoslav Špindler z Dunaja, že takrat znan kot pesnik in pisatelj, da se je oglasil kot urednik celjskega lista »Domovine« in me je vprašal za moje mnenje. »Gorje ti! Dovrši še prej študije!« bil je moj odgovor, ki pa ni našel odziva. Čez malo časa je pa pristopil k meni v Celju in mi sporočil: »Ne nazaj na Dunaj, ampak med narod. Konstituirajmo se in organizirajmo narod!« »Magari,« je bil moj od-Kovor in kmalu se je s sodelovanjem v?eh mlajših ljudi začel doslej nezaslišan duševni razmah s shodi, propagando s tiskano besedo in politično Organizacijo narodne stranke. Vekoslav Špindler je bil oni, ki je od tedaj naprej obdržal kot publicist neprestano pero v svoji roki in deloval kot Urednik »Narodnega lista« in pozneje kot sotrudnik drugih listov na nacijo-nalni vzgoji naroda. Ni samo pisal o tem, kar se je godilo, sam je v najodličnejši meri dogodke in življenje ustvarjal in pisal sicer po obliki, kaj narod dela, v resnici pa je bilo to po veliki večini njegovo lastno delo. Da ie danes naš narod kljub navalu nemštva in vplivu avstrijske germanizacije na znatni višini državljanske izobraženosti, bo moral pripisati pravični zgodovinar Špindlerju v dobro. Pred prilično 5 leti, ko je bil vsak se tako •skromen javni delavec vnovčil svoje zasluge z zasiguranjcm stal-ne službe, Špindler se pa Še zmiraj Pehal v potu svojega obraza za boljšo vzgojo svoje oblic rodbine, sem ga opozoril, da je skrajni čas, da zahteva uidi za sebe kaj v tem oziru. »Popolnoma mi konvenira moj publicistični Položaj!« bil Je samozavestni odgo vor publicističnega idealista. Moje Jnenje je pa bilo takrat in jt danes. Ja naš narod ne bo propadel, ker ima danes take idealiste med delavci Peresom. S Špindlerjem vred je z Uvedbo borbe za splošno in enako vo-nino pravico naš narod dosegel svojo ousevno polnoletnost, občutil, kaj poceni organizacija in smotreno delo v *ekmi z ostalim svetom, ki isto tako [;e drži rok križem- ker upošteva vsak . narod izkušnjo, da kdor ne zaliva, ne dob!. V tem spominu na delo južnega slovenskega publicista se ,!ac'ležujem proslave ^letnice žurna-»sfa Vekoslava Špindlerja. ZAGREB, 26. aprila. Včeraj je potekel termin, ki ga j« gostilničarska organizacija v Magrebu stavila pivovarnam za znižanje cen piVu, čeg, da se bo sicer s ■ 5- aprilom prenehalo s točenjem piva po^vseh zagrebških gostilnah in točilnicah. Pivovarne niso reagirale, včeraj pa le je po zagrebških gostilnah z malo izjemo par malih točilcev točilo pivo. Ta- *o je z veliko burjo napovedana »pivska **avka« žalostno skrahirala ~ na vesele kapitala, na Škodo konzumentovf Bernard« zanika vse NE PRIZNA NITI POLICIJSKEGA NITI SODNEGA PROTOKOLA O NJEGOVEM ZASLIŠANJU. BEOGRAD, 26. aprila. Tudi današnji, tretji dan razprave proti dr. Mačku in ostalim obtožencem Je potekel mirno. Glavni obtoženec Bernardlč prejkoslej od ločno zanika vsako soudeležbo pri teroristični akciji ter izjavlja, da so bili sestanki, ki se mu očitalo, prijateljskega značaja ter slučajni, torej brez vsakega namena. Ko je predsednik dr. Subotič odredil čitanje protokolarno ugotovljenih izjav obtoženca pred zagrebško policijo in preiskovalnim sodnikom, je Ber-nardič pripomnil, da teh izjav nikdar ne prizna. Branitelji obtoženca so nato v svojih govorih naglašali, da mora senat to željo glavnega obtoženca upoštevati. Predsednik je odgovoril, da bo senat o tem še naknadno sklepal. Nato se je glavni obtoženec Bernar-dič pritožil, da se mu ne dovoli čitanje novin. Predsednik je odgovoril, da je po zakonu to nedopustno, vendar pa mu bodo po zaslišanju časopisi zopet izročeni. Razprava je opoldne še trajala in se bo nadaljevala v pondeljek, ko se prične zasliševanje drugega glavnega obtoženca, odvetniškega kandidata Cvetka Hadžije. fDinistrl v avdijend BEOGRAD, 26. aprila. Včeraj dopoldne je kralj sprejel v avdijenci zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki se je vrnil z reparacijske konference v Parizu, in ministra za šume in rude dr. Korošca, ki se je v četrtek zvečer vrnil iz Carigrada. Uzhodne reparacije PRAGA, 26. aprila. Ministrski svet je odobril poročilo češkoslovaške delegacije na konferenci za ureditev vzhodnih reparacij in je pooblastil zunanjega ministra dr. Beneša, da pogodbo podpiše. Ogromno znižanje davkov v Franciji PARIZ, 26. aprila- Po celonočni seji je zbornica s 460 glasovi davi ob 5. odobrila vladno predlogo o znižanju davščin. Znižanje bo znašalo za leto 1930 nad 1.500, za leto 1931 pa 1.800 milijonov frankov. „orof Zeppelin** odlete! v London FRIEDRICHSHAFEN, 26. aprila. Davi ob 6. je zrakoplov »Graf Zeppelin« ob krasnem vremenu startal za polet nad London. Na krovu so sami inozemski gosti. Zrakoplov je ob 13.14 plul nad Parizom in pričakujejo njegov prihod v London ob 15-16. Največji denarni zavod sveta NEW-YORK, 26. aprila- Tri velike banke: Chase National Bank, Equitabl Trust Company in Interstate Trust Company so sklenile fuzijo. Na ta način bo osnovan najmočnejši svetovni denami zavod z 2.800 milijoni dolarjev (158 milijard dinarjev). Nove zračne zveze NOVI SAD, 26. aprila. Mednarodna zračna potniška linija Beograd—Zagreb -—Gradec—Dunaj, uvedena 31. marca t. 1.. se bo s 1. majem podaljšala preko Skoplja do Soluna z vsakodnevnim enkratnim prometom na vsako stran. Linijo bo vzdrževala izključno naša Vazduho-plovna družba. Grška je že dala dovoljenje za polete nad Grškim ozemljem. Tako bo mogoče iz Soluna na Dunaj V lt urah. Dvakrat na teden bo s 1. majem upeljana tudi zveza Beograda s Podgorico. z vrneno postalo »«> Cetinju. Tudi bo s 1. majem uveden brzi dnevni promet za potnike in blago na progi Beograd— Sofija—Carigrad, kar bo omogočilo polet od Carigrada do Pariza v 16.10 urah. Carina na pluge se ne poviša BEOGRAD, 26. aprila. Vsem kmetijskim organizacijam je odposlano ob vestilo. da se uvozna carina na pluge ne bo povišala do 31. decembra 1.1. Ogromno znižanje kvote za Rmeriko WASHINGTON, 26. aprila. Senat je sprejel zakon, po katerem se vse-Ijeniška kvota iz Evrope v Zedinjene države zniža od 150.000 na 80.000 letno. Se vedno borbe ,.za modri trak oceana** Iz Ne\vyorka javljajo, da se Amerika resno pripravlja, da odvzame Evropi modri trak oceana, ki si ga je nedavno priboril parnik »Evropa«, ko je postavil nov brzinski rekord iz Cherbourga do ameriške obale. V Ameriki so izdelani novi načrti za gradnjo prekoceanskih velikanov in United States Line je sklenila že pogodbo z eno izmed ameriških ladjedelnic. Več mesecev so trajali poskusi v poskusnih bazenih v Washingtonu. Preizkušali so 9 različnih modelov. Končno so si izbrali dva bodoča rekorderja in jima dali ime Leviathan II. in Levia-than III. Oba parnika bosta dolga po 930—960 stopinj, maksimalna širina bo znašala 101 stopinjo in 6 palcev. Te dimenzije so izbrane zato, da bosta oba oceanska orjaka mogla tudi skozi Panam ski prekop in bi tako v slučaju vojne služila ameriški mornarici na Pacifiku kot pomožni ladji. Pri konstrukciji seje največ gledalo na brzlno. Vsak Leviathan bo imel po 4 vijake, ki bodo stavljeni v pogon z električno turbino. Kot kurivo bo služilo olje. Take električne turbine so sc izkazale kot zelo dobre. Računajo, da bosta imela Leviathana brzino 28 in pol vozla in da bosta tako potolkla rekord »Evrope«, ki je preplula ocean v 4 dneh 17 urah in 6 minutah. Leviathana bosta zgrajena v 3 letih. Dotlej pa bosta verjetno tudi Anglija in Francija izgradili svoje transatlantike, tako da bosta »Bremen« in »Evropa« imeli takrat celo vrsto novih nevarnih tekmovalcev za posest — modrega traka oceana. Protituberkulozni dnevi Jetika je najzavratnejša bolezen, ki n^ usmiljeno divja med vsemi sloji in stanovi naroda. Njena kosa žanje med revnimi in bogatimi. Okuženju po tej bolezni smo vsi brez izjeme izpostavljeni noč in dan, doma in izven doma. Zdravljenje in zatiranje jetike je težavno in naporno. Vendar pa je tudi jetiko mogoče zdraviti in ozdraviti ter zajeziti njeno prodiranje. Treba je zato imeti le voljo in dobro izvedeno organizacijo, katera v sebi združuje vse niti protituberkuloznega boja in katera pri sebi zbira najširše vrste naroda, tako, da ni kraja v domovini, kateri zdravljenju in zatiranju jetike ne bi posvečal oganizirane pažnje. Tako organizacijo predstavlja pri nas Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani s svojimi krajevnimi protituberkuloznimi ligami. Zdravljenju in zatiranju jetike mora vsa naša javnost posvetiti svojo skrb in pažnjo. Eden v tej, drugi v drugi obliki. Vsi pa sistematično in skladno, hiteče za skupnim ciljem: jetična obolenja med narodom omejiti na najmanjše število. Marsikdo ima sredstva, da more materijelno podpreti protituberkulozna stremljenja. Vsakdo ima možnost, da pri protituber-kuloznem boju sodeluje. Potrebno je samo, da napram problemu nismo brezbrižni. V dneh 3., 4. in 5. maja, ko solnce in zrak oživljena sipljeta na zemljo novo zdravje in novo voljo do življenja, se bodo vršili po državi protituberkulozni dnevi. Njih namen je vzdramiti vsakega posameznika iz brezbrižnosti napram jetiki. V teh dneh mora vsak posameznik storiti sklep, da hoče vstopiti v organizirano borbo proti jetiki. V protituber-kuloznih dnevih imajo naša telovadna, športna, kulturna in dobrodelna društva dolžnost, da svoje članstvo v eni ali drugi obliki opozarjajo na potrebo protituberkuloznega boja. Ta dan naj dobre roke sipljejo bolnim in potrebnim tolažbe. Po domovini mora iti klic: Dajmo deci solnca in zraka; kajti deca je najbolj ogrožena. Raz prižnic naj 'narod sliši poučno besedo o jetiki. Po odredbi centralnih oblasti imajo pri protiluberkuloznih dnevih sodelovati državni zdravstveni in socialni uradi, zdravniki, šole, kratko vsi, kateri morajo po svoji službeni dolžnosti imeti interes na tem, da med narodom vzbudimo koristno zanimanje za zdravljenje in zatiranje jetike- Pri resnih zdravstvenih in socialnih problemih se pokaže globina narodove kulture. Pripravljajmo se, da bodo protituberkulozni dnevi dobro organizirani. Velik vlom v Avstriji — storilci de-loma aretirani v Mariboru. V noči od velikonočne nedelje na pondeljek je bilo vlomljeno v trgovino Gatschnekerja v Gradišču (ScliloB-berg) pri Lučanah. Vlomilci so odnesli 44 kg saharina, 1 kg kamenčkov za vžigalnike, večje množine kravat, nogavic, sveč, vžigalic, 30 kg sladkorja, 60 Srebrnjakov po 1 krono in 1 goldinar, 800 Din denarja v manjšili bankovcih in en stodinarski bankovec (Gradišče je v obmejnem pasu), 20 kg moke itd. Vloma so bili takoj osumljeni tihotapci, ki so od imenovanega trgovca kupovali. Nekateri storilci, med njimi 401etnl Anton Rižnar, tesar, doma iz Poleiišaka, ter dva njegova pomagača. so bili aretirani v Mariboru od mariborske policije, znana pa so imena tudi že vseh drugih storilcev. Pri nekaterih aretirancih so bile najdene tudi že nekatere količine ukradenega blaga. Ipgjj"""'iijiu, _„ Man&onM Cena 1 Din Jubilej Vekoslava Špindlerja 25LETNICA UDEJSTVOVANJA ZASL UŽNEGA SLOVENSKEGA NOVINARJA. Slovenski profesijonalni novinarji praznujemo danes 251etnico enega svojih najbolj zaslužnih tovarišev — Vekoslava Špindlerja. Malo jih je med nami, ki bi se tako vsestransko udejstvovali in tudi osebno aktivno posegali v javno življenje, kakor jubilant. Kot človek širokega obzorja se je udejstvoval publicistično, novinarsko, na literarnem polju, vršil važno kulturno delo in se poleg svojega novinarskega poklica stalno udejstvoval tudi na političem polju. Doba, v kateri se je začel Špindler uveljavljati kot slovenski novinar-in politični delavec, je bila viharna in resna — zlasti na ozemlju bivše Spodnje Štajerske, kjer je nemška hidra vedno mo-gočneje dvigala svojo glavo. Zahtevala je kremenitih značajev, nesebičnih ljudi, idealistov v vsakem pogledu in spretnih novinarjev- V Vekoslavu Špindlerju je našla nedvomno najboljšega glasnika. Njegovo spretno novinarsko pero je bilo dolga leta najboljša opora prvo-boriteljem našega naroda v boju za njegove pravice. Vekoslav Špindler ni borbena natura, prej filozof. Ponosit njegov korak, njegov krepki stas varata. Sanjave njegove oči in dobrodušni smehljaj ti razodeneta takoj, čim si ga bližje spoznal, da se skriva v njem mehka, silno mehka duša in srce. In vendar je stal dolga leta kakor hrast sredi viharnih narodnih in političnih bojev, vedno v pomoč drugim, le sebi ne. Neizmerna ljubezen do rodne grude in naroda in trdna vera v boljšo bodočnost Slovencev sta ga • vodila v vsem njegovem novinarskem in javnem udejstvovanju. Noben udarec, nobeno razočaranje ni klonilo njegovega duha. Jugoslovanska ideologija in napredno svetovno naziranje sta vodila vse njegovo delo, razširjanju teh idej in načel med našim narodom je posvečal vse svoje moči in sposobnosti. Stoično je vedno prenašal vse udarce nagajive in nehva-ležne usode in iskal ob težkih urah utehe v skrbi za svojo ljubljeno številno družino. Danes, ob pogledu na svoje 251etno novinarsko, kulturno in politično udejstvovanje, lahko Vekoslav Špindler s ponosom zre na svoje delo in ponosni smo nanj tudi ostali slovenski novinarji, njegovi tovariši. Saj nam je najlepši vzgled požrtvovalnosti, skromnosti in potrpežljivosti. n Jubilant stopa pravkar na prag Abrahamovih let. Prihodnje leto, 16. julija, mu bo 50 let. Po gimnazijskem študiju v Mariboru in maturi v Celju se je posvetil prvotno medicinskemu študiju, že čez dve leti pa popolnoma novinarskemu poklicu. Celih 25 let se je od tedaj udejstvoval v javnem življenju, vedno v duhu jugoslovenske ideologije. Ze 1. 1903 je kot akademik osnoval akademsko ferijalno društvo »Bodočnost«, ki je imelo nalogo, širiti med narodom prosveto potom ljudskih knjižnic in predavanj in je bil osebno eden glavnih predavateljev in ustanavljalcev ljudskih knjižnic. Ze zgodaj se je udejstvoval tudi na literarnem polju. Pisal je pesmi, novele in Manstvene razprave v »Ljubljanskem Zvonu«, »Slovanu« in drugih revijah ter Izdal 1. 1904 tudi svojo zbirko pesmi pod naslovom »Zapihal je jug«. Kasneje je poleg svojih novinarskih poslov vršil važno kulturno delo med Bašim naTodom z izdajanjem poljudnih brošur in knjižic pod imenom »Ljudska knjižnica« ter je tekom let izdal 10 zvezkov te knjižnice z razpravami: Sušica ali jetika, o alkoholizmu, higijena na kmetih, kolera, o najvažnejših političnih in socijalnih strankah ali kratek uvod v praktično politiko. Od 1- 1907 do 1913 je redno izdajal »Slovenski kmečki kolf dar« z mnogovrstno poučno vsebino za ljudstvo v povzdigo naše narodne kulture in jugoslovenskega čustvovanja in mišljenja. Poleg novinarskega poklica se je stal--no udejstvoval tudi na političnem polju. Stal je vedno v prvi vrsti bojevnikov proti prodirajočemu pangermanstvu na naših tleh, kot odločen naprednjak pa je proti tedanjemu avstrofilskemu klerikalizmu izvedel ustanovitev nekdanje narodne stranke na Spod- Štajerskem. V ta namen je spisal in izdal še brošuro »Štajerski Slovenci, kaj hočemo«. Kot politični tajnik se je ves čas ramo ob rami udejstvoval z blagopokojnim dr- Žerjavom, dr. Kukovcem, dr. Lipoldem, dr. Pivkom itd. Ob prevratu je bil član in tajnik Narodnega sveta v Celju, ki je posloval za vse celjsko okrožje in je kot tak izdajal tudi posebno glasilo Narodnega sveta. Takoj po prevratu je bil tudi član gerentskega sosveta v Celju do občinskih volitev 1. 1921. Vrh tega je bil član in odbornik številnih društev in korporacij. Kot novinar je od 1. 1905 do 1906 vodil »Domovino« v Celju, od oktobra 1906 do svetovne vojne 1914 »Narodni list« v Celju in vmes leta 1910 in 1911 tudi celjski »Narodni Dnevnik«. Med vojno je bil dopisnik »Slovenskega Naroda« in zagrebške »Riječi«. Po vojni je takoj ob prevratu ustanovil in izdajal »Glasnik Narodnega sveta v Celju«, bil potem 3 leta urednik »Nove Dobe« v Celju, nato pa glavni urednik »Tabora« v Mariboru. Ves čas svojega bivanja v Celju se je udeleževal tudi dela na zadružnem polju ter je zlasti sodeloval redno pri glasilu Zadružne zveze v Celju. Zadnja, leta je bil agilen tajnik oblastne organizacije demokratske stranke v Mariboru in se seveda obenem tudi marljivo udejstvoval kot žurnalist. Po uvedbi novega stanja v naši državi pa se je zopet z vso ljubeznijo posvetil svojemu glavnemu poklicu — novinarstvu in je sedaj urednik »Jutra« in »Večernika«. Tovariš Špindler: Ad multos annos! mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 26. aprila ob 20. uri »Caričine Amazonke«, ab. A. Kuponi. Nedelja, 27. aprila ob 20. uri »Adieu Mimi«. Prvič. Ptujsko gledališče. Sreda, 30. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov, in gdč. Šuštarjeve. Hitel »Stara plvarna" (HaMI) Koncert vsako soboto zvečer, kakor tudi r nedeljo dopoldne in zvečer jg Prvovrstna pijača. Meščanska kuhi- »J nja. Zmerne cene Vrt otvorlen. Mrtvaški ženin. Na mnogobrojna vprašanja javljamo, da prične prodaja vstopnic za koncert »Mrtvaškega ženina« že v pondeljek, dne 28. tm. v trgovinah gg. Zlate Brišnik in Jos. Hofer. Kot pred petimi leti, vlada tudi tokrat za koncert tako veliko zanimanje, da bo dvorana brezdvomno tudi letos popolnoma razprodana. Saj je to tudi prvi slučaj, da nastopi kaka šola le s svojimi gojenci s takim znamenitim delom, kot je ta Dvorakova skladba. Ako Se omenimo odlične soliste, od katerih je težko reči, kdo je boljši, potem je izredno zanimanje občinstva tudi razumljivo. Pripomnimo še, da se koncert ne bo ponovil. Krstna slava, G. Jakob Perhavec, trgovec v Mariboru in predsednik pravoslavne cerkvene občine, slavi svojo krstno slavo jutri, nedeljo 27. tm. Vabi vse prijatelje in znance. Mariborski in dnevni drobiš Kaj je z gradnjo palače OUZD? Prejeli smo: Lansko poletje že je kupila OUZD v Mariboru nasproti sodišča stavbišče za novo palačo- Menili smo, da se bo palača začela graditi takoj letos na spomlad- Toda na kupljenem stav-bišču še stoji drevje kakor lani in niti znamenja ne vidimo, da bi se nameravalo začeti z gradnjo, dasi je bilo s strani kompetentnih činiteljev lani zagotovljeno, da bo palača letos zgrajena. Našo javnost vprašanje zanima in pričakuje avtentičnega pojasnila. Spremembe posesti v Mariboru so se izvršile v zadnjem času sledeče: ključavničar Fran Tandarič je kupil hišo Frančiške Skrobar v Beograjski ulici za 90.000 Din; Stavbena zadruga Lastni dom je kupila O mladinski dom v Cvetlični ulici s tremi vrtnimi parcelaraS za 180-000 Din; posestnik Maks Žitnik s Tezna od 'Prve hrv. štediottice stavbišče ob Koroških vratih za 80.000 Din; Zadruga zadružni dom v Mariboru od Osred. urada za zavarovanje delavcev hišo na Slomškovem trgu št- 6 za 433.135 Din; Alojz in Marija Stumpf od Marije Umuk hišo v Pristaniški ulici 4 za 90.000 Din; Ana Čepe, zasebnica iz Studencev, hišo Ivana in Ane Kramberger na Koroški cesti 90 za 357.000 Din; Karl in Helena Ro-baus od Karla Scherbauma hiši na Koroški c. 22 in v Gospojni ulici 2 za 530.000 Din; Jakob Saurin v Mariboru od Terezije Vodenik hišo v Erjavčevi ulici 10 za 240.000 Din; Josip in Josipina Mladovan od Antona Bratkoviča hišo na Meljski cesti 43a za 50.000 Din; Viktor in Mija Nedog od Amalije Wolf hišo v Gosposki ulici 12 za 550.000 Din. P*£39 I 3. maja 1930 MRTVAŠKI ŽENIN Za pogorelce v Zaluki so izročili mariborskemu pomožnemu odboru dalje: Gospa Šegula, pletenine, trgovec Wregg par čevljev. Wagner 5 Din, Schram 10, Stane Kenda 20, Jurko 10, Hribar 10, Drčar 10, Zafošnik 6, Vogrinec 5, Mejovšek 50, dr. Bartol 10, dr. Pernat 20, dr. Mulej 50, dr. Tomšič 50, dr. Veble 50, Monjac par čevljev, Scher-baum 20, Kapitanovi* 20, Žibert 10, Jančar 30, dr. Dernovšek 20, Antonac 20, Biidefeldt obleko, Michelitsch blago, Hinko Pogačniki industrijalec v Rušah 100 Din. Zastopnik! slovenskega učiteljstva v Ma-riboru. Danes se je vršila na tukajšnjem drž. ženskem učiteljišču seja širšega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana. Širši sosvet tvorijo vsi predsedniki srezkih učiteljskih društev in vodstvo poverjeništva. Tako so se torej zbrali danes v našem mestu predstavniki vsega slovenskega učiteljstva, da se razgovore o svojih stanovskih in organizačnih zadevah-Njihovemu delu želimo mnogo uspeha! Ljudska univerza v Mariboru. Dva dneva prihodnjega tedna — torek 29. april in petek 2. maja bosta posvečena umetnosti in sicer najdivnejšim plodom, ki jih je rodila renesanca in barok na Nizozemskem.. Spomnimo samo na neumrljiva imena van Eycka, Rembrandta, van Dycka, Rubensa — ki spadajo k največjim umetnikom vseh Časov. Njih umetnost stoji v znamenju resnice in lepote! Tolmačil jih pa bo Mariborčanom dobro znani svetovni sloves uživajoči umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. Strzygowski z Dunaja na podlagi prekrasnih skioptičnih slik. Pričetek vsakokrat ob 8. zvečer. Blagajna se odpre ob 7-30 zvečer. Žepna tatvina je bila v sredo zvečer izvršena v kavami M., kjer je enemu izmed gostov zmanjkalo iz žepa 500 Din. Pod sumom tatvine je bil sinoči aretiran brez poselili Emerik Roba, ki je z okradenim skupno popival. Pri zaslišanju je osumljeni izjavil, da je njegov sopivec pri mizi zaspal in da mu je 500 Din padlo iz žepa. On jih je pobral in vtaknil pomotoma v svoj žep. Zadeva je odstopljena sodišču. Smrtna kosa. V visoki starosti 81 let je snoci preminul g. Josip Ledenik, posestnik in dol-goletni občinski svetovalec v Kamnici pri Mariboru. Pokojnik je bil navdušen naprednjak in vzoren kmetovalec. Blag mu spomin, pokoj njegovi duši! Šolske predstave znamenitega filma »Tarzana« na korist pogorelcem v Zaluki v Belo* krajini se bodo vršile v pondeljek, 2S. aprila, ob 14. in 16- uri ter v torek, 29. aprila, ob 14, in 16. uri v Grajskem ki* nu. Pri korporativni udeležbi plačajo šo-larji, dijaki samo 3 Din, spremstvo vstopnine prosto. Film »Tarzan« je sestavljen po glasovitem istoimenskem romanu in prikazuje Tarzana, človeka opico in njegove doživljaje v džungli, njegov povratek in neštet'- krasnih zver«. Proslava Materinskega dne v Mariboru bo v nedeljo 11. maja. Ob tej priliki priredi II. dekliška meščanska šola (Cankarjeva ul.) pod vodstvom gdčne Jele Levstikove ob 16. uri v Narodnem gledališču slavnostno predstavo. Streljačka družina Maribor, opozarja svoje članstvo, da se vršijo ju* tri, dne 27. tm- in odslej naprej redno vsako nedeljo strelske vaje na garnizijskem streljišču- Krasne razglednice Maribora in okolic«' Založba razglednic v trgovini s papirjem F. Novak je izdala ponovno 60 novih posnetkov Maribora in okolice. Razglednice so izdelane v bromsrebru, (fotografije). Mični posnetki krasno ponazoru* jejo lepote našega mesta in okolice. Jubilej 100.000 kilometrov. Brez generalne reparature v prometu mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, slavijo danes trije avtobusi svetov-no-znane znamke »CHEVROLET«. Jubilante so okrasili s cvetjem in zelenilom. Praznično so se zbrali na čelu z gosp. ravnateljem inž. Tomšičem, namestnikom gosp. Neraličem ter garažnim moj* strom gosp. Mišljenovičem okoli jubilantov vozači, ter mariborski zastopnik znani športnik gosp. Viktor Barešič, lastnik tvrdke V. & M. Barešič & Co-, podružnica Maribor, Trg Svobode 6. Naravno, da ni izostalo obligatno slikanje v spomin. V resnici zelo dobro priporočilo za itak že svetovno znano znamko Chevrolet, katera se je tako uveljavila pri mariborskem avtobusnem podjetju. »Pri lipi«. V nedeljo 27. tm. Schčnherrjev koncert. Pojedina piščancev, pekersko in ri-bizl vino. (Paitler). 1255 Lov na lisico avtokluba sekcije Maribor, ki bi se imel vršiti v nedeljo, 27. aprila, se je preložil na poznejši datum. 1251 Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Joselove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih z »Franz Joesfovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE Ivan In Kalana Kvas. Aleksandrova c. 32 Srečke za V. kolo dri. raz. loterije so prispele! Igralci ki so jih knplH v upravi »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi c. 13, naj jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje miljonskega kola se bo pričelo že 8. maja in tnala do 2. jnnija. Torej ne zamudite! Ekspozitura »Feniks« se je preselila v lastno hišo Aleksandro« va cesta 28. 1250 Pevsko društvo »Planinca« v Pekrah pri Mariboru priredi ustanovno veselico dne 4. maja v gostilni gospoda Tomšeta v Pekrah. Začetek ob 15. uri. Godba pekerska. Vstopnina Din 2. K obilni udeležbi vabi društvo. 1232 Ravnateljstvu »Velike kavarne« se je posrečilo pridobiti za 1. maj dve atrakciji in sicer: slavno »Jazz godbo« Rado Broters in najboljšega accordeon virtuoza Ferry Ferretty, ki gostuje sedaj v Zagrebu z velikim uspehom, Uspešna sezona Uudske univerze v Studencih ZANIMANJE NAŠEGA DELAVSTVA ZA IZOBRAZBO. - KAJ JE OMOGOČILO TAKO LEP RAZMAH? Naše časopisje je v minulih zimskih mesecih redno teden za tednom sporočilo naslove predavani ter imena predavateljev pri Ljudski univerzi v Studencih. V začetku sezone je »Večernik« priobčil celo dva članka, v katerih se je člankar (izven odbora L. U.) kaj lokavo izražal o tej ustanovi, njenem namenu in Pomenu zlasti za tak izrazito delavski center kakor so Studenci. Želel si je točno določenega programa, ki bi naj bil Prikrojen krajevnim prilikam in potrebam. Na ta dva članka se namenoma takrat ni reagiralo, ker je bilo delovanje • te institucije šele v prvem razvoju. Dasi je začetek obetal precej uspeha, vendar se je hotelo počakati nadaljnega razvoja in zaključka. Zakaj dneva ne smemo hvaliti pred večerom, ker se lahko še marsikaj pripeti in vara naše pričakovanje. Sedaj, ko je sezona delovanja Ljudske univerze v Studencih že zaključena, pa lahko napravimo bilanco. Zakaj predavanja so se vršila redno in so bila prav dobro obiskana, dasi je bilo večkrat zelo neugodno vreme, ko človek po trdem delu le nerad zapusti zvečer topel in prijeten dom ter se poda v snegu in dežju po cestni brozgi zato, da čuje predavanje, To dejstvo govori že samo dovoli in priča, da so predavanja našemu delavstvu ugajala. Tudi obilen poset predavanj, ki je stalno naraščal, je najboljše spričevalo odboru, ki je vodil vse to delo. V minuli sezoni, ki se je pričela radi nekaterih neprilik še le 9. januarja ter se končala 10. aprila, je bilo 14 predavanj. Najmanjši obisk je štel 118 poslušalcev, največji 280. Vsega skupaj se je udeležilo predavanj v tej sezoni 2264 ljudi ter pride povprečno na vsako predavanje 162 poslušalcev. O čem se je predavalo? O čarovništvu v splošnem, o čarovnikih procesih zlasti v naših krajih, trojni iaz človeka, ustroj in pomen družine, ustroj in pomen človeške družbe, potovanje po Egiptu (s skiop. slikami), žena gospodinja, od kovača do vladarja (Ma-saryk), problem štednje, prva pomoč v nezgodah, tuberkuloza, gora Sinaj (s skiop. slikami), pravilna prehrana, Madžar ska in Madžari. Razen tega se je pojasni- lo po nekem predavanju občinstvu o pomenu in ustroju Rdečega križa v naši državi. Iz teh naslovov razvidimo, da so bila po vsebini 3 predavanja filozofskega, 3 zdravstvenega, 3 potopisnega, 2 gospo- darskega, 2 zgodovinskega in 1 životo-pisnega značaja. Po poklicu so bili predavatelji: 4 zdravniki, 4 učitelji, 1 duhovnik in 1 sodnik. Pri predavanju o prvi pomoči v nezgodah je nastopil tudi rešilni oddelek studenške požarne brambe ter je nazorno izvajal pod vodstvom zdravnika dr. Korenčana, kar je treba storiti pri raznih ponesrečencih. Vstop k vsem predavanjem je bil prost vsake vstopnine. Tudi prostovoljnih doneskov se ni pobiralo. Ljudska univerza v Studencih obstoja že tri leta kot samostojen odsek Lj. univerze v Mariboru. Dočim se v prvih dveh letih radi raznih okolščin ni mogla prav razviti, je bila zadnja sezona proti vsemu pričakovanju zelo uspešna in plodovita. K temu razmahu je pripomoglo marsikaj. V prvi vrsti občina Studenci, ki je stavila določen znesek v proračun kot podporo univerzi. Na ta način _ je bilo omogočeno, da so bila predavanja brezplačna, četudi se je predavateljem izplačevala na željo nizka nagrada. To je gotovo mnogo pripomoglo k tako lepemu obisku. V drugi vrsti je upoštevati ugodne prostore, kjer so se vršila predavanja. G. Senica je dal namreč v ta namen brezplačno na razpolago dvorano bivšega kina ter je oskrbel tudi kurjavo in razsvetljavo na svoje stroške. Upoštevati se mora tudi dejstvo, da je po 6. januarju lanskega leta pri nas vsako strankarsko politično delo ustavljeno. Na ta način je bilo lahko ustvariti iz vseh krajevnih prosvetnih in humanitarnih društev širši odbor in iz tega petorico, ki je vodila in usmerjala vse delo. Pozabiti ne smemo srečno izbranih govornikov, ki so se znali prilagoditi poslušalcem in ubrati tudi pri znanstvenih predavanjih poljuden in lahko umljiv ton. S tem so občinstvo vedno bolj privlačili, ne pa odbijali. Na vsak način pa zasluži še posebno pohvalo naše delavstvo, ki je posečalo predavanja v tako obilnem Številu. Dasi živi v težkih razmerah, vendar je pokazala ravno v minuli sezoni, da ima mnogo smisla in zanimanja tudi še za druge stvari, ki niso v neposredni zvezi z borbo za njegov obstanek. Pokazalo je, da je željno izobrazbe in se rado udejstvuje tudi v tej smeri, Če le ima priložnost. Zakaj ravno v izobrazbi je moč vsakega posameznika, vsakega sloja in morda ravno delavskega še bolj nego kateregakoli drugega. Skozi Vinarski dol in Krčevino, tja do Košakov in Slov. goric donijo streli, veseli klici in velikonočno veselje se stopnjuje od ure do ure. Dolge procesije meščanov so me začudeno gledale, ko sem se ob popoldanskih urah že vračal proti mestu. Zaljubljeni parčki, zamišljeni samotarji in številne rodbine z otroki, ki se ne morejo dovolj napasti pomladanskih krasot, vsi ti hite s prazničnimi občutki tja čez hribčke... Ko je velikonočno solnce zašlo za temno Pohorje, so hladne večerne sapice pripodile praznične izletnike nazaj v mesto. Velikonočni pondeljek je pa že tradi-cijonalni izletniški dan. Tedaj pridejo iz svojih brlogov tudi vsi oni, ki jim prvi velikonočni praznik vsled izključno »domačega praznovanja« ne dovoljuje prestopa domačega praga. Letošnji izredno lep solnčen dan je omogočil tisočerim izletnikom pravo pomladansko doživetje. Ta praznik sem namenil romanju po desnem dravskem bregu, ki je še vedno praznoval s smodnikom. Pobrežje je bilo cilj vseh onih, ki se tudi ob vseh praznikih spominjajo svojih dragih rajnkih. Lepo okinčani pomladansko dišeči grobovi so pokazali, da današnji rod ne izrablja prazničnih čustev v zgolj mate-rijalistične svrhe. D. M. v Brezju in T e z n u sta dopoldne še nekoliko zapuščena. Le domačini pred svojimi hišicami uživajo dobrote velikonočnega solnca. Le v gostilnah se tuintam znajdejo že sedaj vinski bratci. Opoldansko solnce je doseglo vrhunec svoje velikonočne radodarnosti. Neprijetna sopara te zapelje naravnost k »Gozdnem Tončku«, da se okrepčaš za Velikonočno romanie po mariborski okolici (Vtisi popotnika - samotarja.) Slabo je kazal velikonočni teden. Cmer no nebo in neprestani nalivi so skušali zagreniti dan pomladanskega prebujenja vsem onim, ki so že komaj Čakali, da jih Prazniki popeljejo ven v cvetočo naravo. Pa so nam vremenski bogovi milostno prizanesli še zadnji hip. Pokvarjeni so bi- li sicer načrti za daljše ture in tudi letošnja »ekspedicija velikonočnega kresovanja« na Pohorje je izostala, hitro so se pa porodili novi načrti velikonočnega romanja v našo okolico- Ko na Veliko soboto zvečer zadonijo v mestu velikonočni zvonovi in se okrog cerkve gnetejo ob godbi in petju procesije vstajenja, tedaj vabi neodoljiva želja prijatelja narave v priprosto vas tam sredi nj:v in livad, kjer grmijo pravi velikonočni streli, kjer blagoslavljajo pravi slovenski »žegen«, tam kjer vidiš žive slike vstajenja in ljubezni. Taka je bila Velika sobota v prijaznem Limbušu, ki je za velikonočno razpoloženje ustvarjen kot nalašč. Ni sicer več onega pristnega patriarhalnega duha, zato so pa srca vseh polna velikonočnega veselja- Saj Robičev »žegen« iu zlata vinska kapl;'!ca skrbita, da se samotni velikonočni romar Čimbolje počuti tudi telesno... Ob svitu letos maloštevilnih kresov sem krenil proti Rušam, ki so nenavadna hitra legle k počitku. Nekdaj so baje Pohorci s plamenicami in treskami še dolgo v noč dvigali velikonočno razpoloženje, danes jih je prekosila elektrika in jih napotila nazaj v svoja tiha planinska bivališča, da vsaj tam s skromnim kresom dajo duška svojemu prazničnemu čustvovanju... Velikonočno solnce s svojo radodarnostjo ni hotelo prav na plan, kljub temu so se že povsod klanjale cvetoče črešnje, marelice in breskve hladnim sapicam, tam ob visoko narasli, umazani Dravi. Tudi v Selnici vidim, da je ljudem Velika noč mila in draga. Ta in oni mi potoži slab zaslužek pri delu, v tovarni, drugi pravi, da že komaj zmore hudo pot tam od Velikega Boča v daljnjo cerkev, a — »za Veliko noč pozabijo vse težave...« Kamnica praznuje visoki dan v znamenju vinotočev. Kar po pozni maši, ko so prisijali prvi topli solnčni žarki, so krenile gruče tja v prijazno rebro ali v skrito dolinico, odkoder vabijo zamolkli streli in oznanjajo istočasno z Gospodovim vstajenjem tudi vstajenje postrežlji-vosti »pod vejo«. Izredno priljubljena so taka primitivna gostišča v celi mariborski okolici. Okinčane smreke na slemenih so daleč vidna znamenja teh vinotočev, starih privilegijev naših vinogradnikov. svoj praznični polet. Neka nevidna sila me zopet vleče k našemu biseru — Pohorju. Kmalu po obedu pričnejo vabiti razne godbe izletnike v Spodnje in Gornje Radvanje. Zopet se ponavljajo slike prejšnjega dne: parčki, samotarji, rodbine se vrste in kmalu so zasedena vsa okrevališča od Lobnika do Mandla. Pri Lobniku streljajo domačini z možnarji kar na cesti. Sicer nevarno početje, vendar spada k velikonočnemu razpoloženju... »V Pekrah poje pevski zbor!« mi slučajno pride na ušesa. Blagodejen vpliv povzroči taka vest po 2 dnevnem prazničnem romanju v mariborski okolici. Streljanje, jedača in pijača, godba je končno vendarle povsem enolično in običajno praznovanje. A — pevski zbor, to ni kar tako! V Pekre so se res pomikale dolge vrste izletnikov, deloma v gostilne, deloma v vinotoče. Godba na pihala je že od daleč vabila na veselico, belo pogrnjene mize v senci cvetočih črešenj, hrušk in marelic, vse to navdušuje mestne izletnike, da ne mislijo radi na povratek. Svetovnoznani »Pekrčan« prispeva tudi svoje in ko sc končno še oglasi pevski zbor domačih fantov, da ob prosti vstopnini razvedri goste, prikipi veselje do viška. Tudi iz vinotočev se težko ločijo prijatelji zlate kapljice, v gostilnah pa še pozno ponoči jemljejo slovo Mariborčani .. - Z zadovoljstvom sem zaključil svoje velikonočno romanje po naši edinstveni okolici, ki jo še mnogo premalo poznamo! Na svidenje prijatelji pomladanske narave in dobre kapljice! -tor. Dva vlomilca in tatova pred malim senatom VLOM V PRTLJAŽNI VOZ. — DVA VLOMA NA PRAGERSKEM IN V HO* CAH. — PINTAR IN JUG OB SOJENA NA 5 LET ROBIJE. Včeraj dopoldne sta stala pred senatom mariborskega okrožnega sodišča dva nevarna tatova in vlomilca: 231etni Adolf Pintar, brezposelni pekovski pomočnik in 301etni FIHp Jug, brezposelni ključavničarski pomočnik. Oba sta bila zaradi vlomov in tatvine že večkrat kaznovana in sta tedaj stara znanca sodišča in zaporov. Adolf Pintar, čeprav šele 23 let star, je bil enkrat obsojen že na 3 leta, drugič na 8 mesecev, tretjič pa na 2 leti, skupaj torej na skoraj 6 let in je tako že četrtino svojega mladega življenja prebil v ječi, iz katere je bil zadnjič izpuščen šele dne 6. decembra lanskega leta. Jug sicer še ni imel tako visokih kazni, a iz zapora je prišel še za Pintarjem, dne 1. januarja letos. Obtožena sta bila zopet zaradi enakih zločinov, in sicer Adolf Pintar: 1. da je v noči dne 24. decembra vlomil med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko v železniški prtljažni voz in pokradel iz njega 23 zavojev raznega blaga, namenjenega za Maribor in Ptuj, v skupni vrednosti 12.645 Din; 2. da je dan poprej vlomil v trgovino Radoslava Lipuša na Pragerskem ter odnesel nekaj drobiža in sladkorja ter skušal udreti tudi v železno blagajno, kar se mu pa ni posrečilo; 3. da je v noči dne 8. januarja skupaj s Filipom Jugom vlomil, v trgovino Alojzija Simoniča v Spodnjih Hočah in si pripravil raznega manufakturnega blaga v vrednosti 17.030 Din, od katerega je pa dejansko odnesel le stvari za krog 2232 Din in 4. da se je od 6. decembra, ko je bil izpuščen iz ječe, potepal brez posla in poštenega zaslužka po Sloveniji in Hr-vatski. Njegov tovariš, Filip Jug, je pa stal pred senatom zaradi sodelovanja pri omenjenem vlomu v Spodnjih Hočah in zaradi potepanja brez službe in poštenega zaslužka. Skupaj s Pintarjem in Jugom je bilo na zatožni klopi še 7 kmetic, ker so kupovale od obeh vlomilcev ukradeno blago. Adolf Pintar, ki je bil skupaj s Filipom Jugom kmalu po zadnjem vlomu aretiran in oddan v zapore, je vsa dejanja odkrito priznal, Jug, ki je bil v nasprotju s Pintarjem ves čas razprave vidno vznemirjen, sodelovanja pri vlomu v Hočah sicer ni zanikal, zagovarjal pa se je s tem, da je bil zapeljan in da od vloma ni imel nobene koristi, dočim so soobtožene ženske soglasno izjavile, da o tem, da je blago, ki so ga kupile, ukradeno. niti pojma niso imele. Zaslišane priče niso povedale nič bistveno novega, razen prvotno soobtoženega Korena, ki je izjavil, da sta Pintar in Jug tudi njega nagovarjala, da bi sodeloval pri vlomu v Hočah, česar pa ni hotel in se je pravočasno odstranil*. Nadalje se je pa tudi ugotovilo, da je večina blaga, ukradenega iz železniškega voza in v trgovini Simonič v Hočah, bila najdena in vrnjena lastnikom, tako da je železnica utrpela le 3.219 Din 30 par, trgovec Simonič pa 2.232 Din škode. Obtoženega Pintarja je zagovarjal odvetnik dr. Faninger, Juga odvetnik Ravnikar. Na podlagi priznanja in izpovedbe prič sta bila Adolf Pintar in Filip Jug obsojena vsak na 5 let roblie In Izguba častnih državljanskih pravic za enako dobo. Za Pintarja je poleg tega predložil senat oddajo v prisilno delavnico, za Juga pa pridržanje v očuvalnem priporu po prestani kazni. Pintar je kazen smehljaje se sprejel, Jug pa se je razburil in izjavil, da je ne sprejme in se bo pritožil. Soobtožene ženske so bile oproščene. Velikonočne novosti v »Ljudski knjižnici*. Lehne Fr. »Im Banne der Liebe«, Du» mas Aiex: »Grof Monte Christo«, Zbaš-nik Fr.: »Solnčna roža«, London Jack: »Kralj Alkohol«, Glaude Constant: »Das Tagebuch eines Frauenarztes«. Wasili-jev T. Al. »Ochrana«. Piere Benoit: »Atlantic«, Dos Passos Jonn »Drei Sol-daten«, Sejfullina Lidia: »Der Aus-reisser«, Zola E: »Germinal«, Wittfoge! K. A.: »Geschichte der biirgerlichen Ge-sellschaft«. Ali. v. Gleichen Russwurm: »AnfSnge der Kultur«, »Kultur und Sitte im Hellas«, »Der Kulturkreis des Impe-rium Romanum«, »Das europaische Mittelalter«, Grosz G. »Die Gezeichne-ten«, Schmeljow Ivan: »Der Kellner« »Die Sonne der Toten«. Konig E: »He* xenprozesse«, Blitz K: »Studienrat Han-cke«, Pitigrilli: »Kokaina«, Wasser M: »Scala Santa«, Nex6 A. M. »Proletarske novele«, Junger E. »Im Stahlgewitter«f »Das Waldchen«. Trebitsch S: »Renate Aldringen«, Le^insohn R: »Der Mann im Dunkel«, Hauser H: »Schwarzes Re-vier«, »Donner tiberm Meer«. Kuhner A, A. »Kriegsfront der Fr&uen« Ebermayer E: »Nacht in Warschau«, Kronberg M.’ »Hallo Leo heiratet«, Badjura: »Sto izletov, Saldan - Kaufmann »Die jugoslawi-sche Riviera«. Strte 4. v:f" Mariborski V F C F P V 1 K. Tu?r» Ml——— V M .1 r i h o f n, dne 26. TV. 1935.' 9bm£*9at!&* ■•..■ •• yrr 1 -<*:.* ^FŠsai Zidi — vladarji sveta OGROMNA MOČ ŽIDOVSKEGA PLEMENA. — ODLOČILEN VPLIV ŽIDOV VSEPOVSOD. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Spori O tej svojevrstni rasi imamo še nejas-. ne pojme. V enem pa smo si edini: da je Žid perbrisan, a tudi brezvesten trgovec. — Žid je tip kapitalističnega duha, ščuka med krapi. To je. njegova pot že nad 2000 let. Kljub dvatisočletnemu preganjanju, izostavljena v poedinih državah, zakonitim utesnitvam, razkropljena po vseh mogočih deželah, brez zemlje in svoje države, številčno majhna (14 mili-. jonov) — in vendar tako ogromna je moč v tej rasi. Saj ima v svoji oblasti finančno, trgovsko in politično moč ter monopol nad mnogimi ždvljenskimi potrebščinami. Enako razpolaga z odločilnim, vplivom v najpomembnejšem tisku. Njena beseda odloča za marsikaterim prestolom. . Zid se izogiba telesnemu delu. On je trgovec. Kot tak ni izbirčen, . vse mu je dobrodošlo, le da »nese«. Od človeškega' ;»blaga«.in cunj ali stare obleke dp prve mednarodne trgovine, povsod očituje izcedne sposobnosti. Amerika, ta zemlja »svobode«, ima le 3% (3 milijone) Židov, a malone vse veletrgovine, trusti in banke, prirodnine in industrijske rastline, o-sobito tobak, bombaž in sladkor so pod vplivom židovskih finaftičnikov in njih agentov. Mestno premoženje je skoraj izključeno njihova last. Pravi mojstri so v trgovinskih metodah in narodnem gospodarstvu-, osobito v denarstvu. Oni: so začetni snovalci , kreditnih zavodov, menjalnic, bank, ano-= - nimnih in akcijskih družb 'itd. Mogočni židovski finančniki igrajo danes velikopo Tezno igro z enim samim smotrom, da bi ' - zavladali nad gospodarskim življenjem in na ta način usužnjili nevernike (drugor T vernike). Ta svoj namen pa znajo zvito prikrivati. Najčešče slišimo o »ekonom-. sklh razmerah«. Ekonomske razmere pa ne uničujejo njihovih mednarodnih finan-. čnikov; ti ne tekmujejo med seboj, ampak imajo vsak svoje opredeljeno polje z določeno nalogo- A vse je kolkor mogoče • tajno ali nam neznano, ker so njihovi gospodarski problemi in sistemi od njih in za'njih. Židje se radi in namenoma skrivajo za raznimi nežidovskimi naslovi. Koliko delnic različnih podjetij je v njihovih rokah, le da srkajo najkrepkejše sokove narod-> nega gospodarstva! Njihova deviza je »dati in imeti«, »opravek« in namen, bogastvo, moč. V židovskem značaju so: volja, .sebičnost in abstraktnost duha-. S temi skupnimi potezami je ta rasa ohranila svojo plemensko enotnost kakor noben drugi narod. Naj nosi Zid svoje, germansko ali slovansko ime, vedno ostane sVečala ona pozornost, kakor egiptovskim. Tudi niso bile tako stare niti tako številne kakor one, ki so jih našli ob Nilu, in vrh tega tudi mumifakacija v Ameriki ni imela tako važnega vpliva na vsakdanje življenje prebivalstva kakor v deželi piramid dolga tisočletja. V Ameriki in Egiptu se je v tein razdobju proces -balzamiranja, prepariranja in oskrbovanja grobnic razvil v močno industrijo, ki je. zaposlovala znaten del tamkajšnjega prebivalstva, ne glede na številne profesionalne delavce, V Ameriki so našli mumije vzdolž vsega prostranega ozemlja, od Aljaske do Patagonije, posebno pa ob Pacifiku. Toda, dočim so v Egiptu balzamirali tudi vse svete živali, ni bilo v Arne' riki nikjer mogoče najti živalske mumije. Umetnost mumificiranja v Ameriki je bila egipčanski tozadevni umetnosti še najbolj podobna v državi Peru, kjer je kraljevala dinastija Inka. Tamkaj se- je dolga stoletja konserviranju mrtvih človeških trupel posvečala največja pozornost. Nedavna proučavanja peruanskih mumij s pomočjo X-žarkov ter prouča--vanje suhih kosti so odkrila mnoge važne stvari glede življenja v tedanjih časih, .ko so ta mumificirana trupla še predstavljala Člnitelje življenske drame. Stari pisatelji pišejo, da so zlasti prepariranju- mrtvih članov kraljevske rodbine Inka posvečali naivečjo pozornost. le Žid s trdnim židovskim svetovnim pro gramom, čigar Cilj je smrt nevernikom. V uresničenje tega programa delujejo enotno in dosledno ne le na gospodarskem, ampak tudi na duhovnem polju, odtod njihovo vedno večje število akademskih in literarnih poklicev. V Ameriki obvladajo gledališče (trust), kino, so gospodarji filmstva, šolstva — kratko: v ameriškem duševnem življenju je njihov vpliv odločilen. Za poznanje njihovih naravnost nečloveških načrtov in tostvarnega taktičnega dela mudijo zanimivo gradivo njihovi »Zapiski modrih s Ziona«, ki jih navaja Henry Ford v svoji knjigi »Mednarodni Zid« (Der internacionale Jude, Hammer Verlag, Leipzig). Iz teh zapiskov jasno izhaja metoda, ki naj razkosa nevernike v gospodarskem, socialnem, političnem in 'moralnem pogledu. Da navedemo le en zapisnik (6.), ki pravi: »Začeli bomo graditi ogromna- blagovna skladišča, od katerih, bodo deloma odvisne tudi velika posestva nevernikov. Aristokracijo moramo oropati žemlje. Najboljše sredstvo za to je povišanje davkov in hipotekarni dolgovi. Istočasno moramo pospeševati industrijo in trgovino na špekulativni podlagi kot protiutež samostojni industriji. Brez špekulacije bi industrija pospeševala porast privatnega kapitala in izboljšanje poljedelstva in to na način, da bi oprostila zemljo zadolževanja pri hipotekarnih bankah. Industrija mora odvzeti deželi delavce in kapital, da spravi v zvezi s špekulacijo denar vsega sveta v, naše roke in pahne nevernike v vrste proletarijata. Na ta način se morajo pred nami'ukloniti-če naj Žive.« In dalje: »Ml hočemo Izsiliti zvišanje plač, ki pa ne bodo delavstvu hasnile, ker istočasno borno povzročili zvišanje cen vsehi življenjskim potrebščinam, češ, da je to posledica zastoja poljedelstva in živinoreje. Mi bomo dalje umetno zakrili vite . pridobitnega dela in to na način, da bomo v delavstvu ustvarili anarhistične ideje in jih pripravili v uživanje alkoholnih pijač. Istočasno bomo odstranili z dežele duševne delavce. — Da ne bodo neverniki spoznali resničnega položaja, ga bomo maskirali z dozdevnim trudom v prilog delavnih razredov in razvili velike gospodarske načelne boje, za katere propagande bodo skrbeli naši ekonomski teoretiki.« Enako zanimivi so stali zapisniki, kjer med drugim beremo, kako so Židje izvrstni poznavalci nevernikov in kako daleč segajo njihovi načrti. Vendar še dosedaj ni bilo mogoče najti niti en,e. kraljevske mumije v starodavni peruanski deželi, kar je vsekakor v velikem-nasprotju s kraljevskimi mumijami-v 'Egiptu. O prepariranju mumij v predkolum-bijski dobi v državi Peru je sicer zelo malo znano. Splošno prevladuje prepričanje, da je brila najobičajnejša metoda sušenje na solncu, dočim so v Egiptu tru-. pla raztelesili in jih šele potem balzamirali z raznimi dišavami. Sarkofagov in mrliških krst niso poznali'in tudi grobnice niso bile tako skrbno izdelane kakor v Egiptu. Številne peruanske mumije so bile, potem ko $o jih skrbno povili, zakopane v plitke;-lame. ali globoke pečine. Mumijski povoj) v državi Peru so čisto svojevrstni in: brez primere. Ogromni zavoji, krasno dekorirani, predstavljajo glavo s srebrnimi'ali drugačnimi pločicamu V muzejo v Čikagu imajo mumijo, v katero so zamotani oče, mati in otrok. Za omotanje trupel sb uporabljali v predzgodovinskem Penin zlasti sirovo bombaževimi. Zdravniški interes za te starinske mumije je bil velik. X-žarki so dognali razne bolezni in poškodbe na kosteh. Vsa' znamenja kažejo, da so starodavni Pe-ruanci mnogo trpeli na kroničnih bolez-' riih. Na številnih mumijah so bile dalje opažene kirurgične procedure. Vandalizem je bil-eden od najvažnej- ših ' činiteljev, da so izginile ogromne množine arheološko in antropološko silno važnih predmetov. V tem pogledu imata Peru in Egipt pač enako usodo. Govori se, da je bil: Tutankamen edini kralj Egipta, čegar'mumija ni bila oplenjena. Kar se tiče verskih'nagibov mumifikacije v državi Peru, niso tako jasni kakor motivi v Egiptu, kjer je večji del življenja pomenil pripravljanje na poznejše drugo življenje.; . . Poročilo o razpisanih doba-uah in licitacijah Na predsedstveni seji Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani je predložil član predsedstva g. J. Ravnikar iz Celja predlog, naj se razglašajo državne, banovinske in občinske dobave po krajih in količinah in naj se takse za ponudbe znižajo. Predlagal je nadalje, naj se priobčujejo podrobni podatki o razpisu dobav, pri katerih obstoja možnost ponudbe od strani trgovcev dravske banovine, ker ne zadostuje pripomba: »Podrobni razpis je pri Zbornici za TOI na vpogled«. Z ozirom na tozadevni sklep zveznega predsedstva, se je Zveza odločila, da bo v bodoče redno pošiljala vsem trgovcem poročila o razpisanih dobavah in licitacijah, ki se na ta poročila naroče. Vodila bo radi tega v evidenci vse razpisane dobave, pri katerih prihajajo v poštev trgovci in veletrgovci in bo v vseh podrobnih podatkih, ki so potrebni za vložitev oferte, kakor dobavni rok, količina blaga, vrsta blaga, plačilni pogoji itd. obveščala trgovce. Ker bi pa bilo zvezano pošiljanje takih poročil o razpisanih dobavah in licitacijah za Zvezo s prevelikimi stroški, bo pošiljala Zveza poročila o dobavah le tistim trgovcem, ki se na poročila o dobavah naroče in priznajo Zvezi za vsako poročilo 3 Din za režijske stroške, plačljivo mesečno za vsa poročila, ki jih je poslala Zveza naročniku v preteklem mesecu. Zveza hoče s to svojo akcijo pomagati veletrgovcem in trgovcem pri vlaganju ofertov, ki je sedaj z ozirom na zbiranje podatkov zvezano z zamudo časa in stroški, in omogočiti, da se tudi naša domača trgovina v čimvečji meri udeležuje dobav in licitacij. Vsak trgovec, ki se udeležuje ali pa namerava udeleževati dobav in licitacij in dobivati o razpisanih dobavah, ki se tičejo njegove stroke, redna poročila, naj to sporoči Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani z navedbo naslova in natančno označbo vrste blaga, za katerega naj se mu pošiljajo poročila. Zveza vabi trgovstvo, da se te naprave v čim večji meri posluži. Jugosiovenska svobodna zona v Solunu se Imenuje od 1- tm. oficijelno za jugoslovanski promet določeni in od Grške prepuščeni del solunske luke. Dozdaj je še vedno nosil oficijelno ime »srbska cona«. Z zakonom o ureditvi te cone od 1. tm. je spremenjeno tudi ime. 1 Zopet lakota na Kitajskem. Ameriški odbor za pomoč gladujočim na Kitajskem javlja, da v provincah Šen-si in Šansi, kjer je v februarju umrlo 2 milijona ljudi za, lakoto, zopet preti smrt za lakoto tam milijonom ljudi. Zato odbor že sedaj pošilja tja žito in drugi živež z vlaki. Diktator severne Kitajske dopušča za te vlake prost prevoz. Športne prireditve v nedeljo. Ob 10. uri na igrišču SK Železničarja! prvenstvena tekma mladine IŠSK.Maribor :SK Železničar. Sodnik g. Fišer. Ob 13.30 na igrišču SK Železničar: rokometna tekma SK Rapid:SK Železničar. Sodnik g. Koudelka. Ob 15. na igrišču SK Železničar: prijateljska nogometna Tekma Atletik SK Celje :SK Železničar. Sodnik g. Mohorko. ISSK Maribor, nogometni odsek. Postava moštva proti SK Celje v Celjtf je ista kakor proti SK Rapidu. Igralci naj bodo točno ob 13. uri na kolodvoru Načelnik. - ■ *. SK Železničar, nogometna sekcija. Mladina igra proti ISSK Mariboru v sledeči postavi: Pezdiček II., Zgonc, Ha-ber, Krajnc, Horaček, Straub, Turk I., Se-ničar, Bačnik II, Antoličjč II, Marčinko II; rezerva Turk I. Vsi navedeni morajo biti točno ob 9. uri na igrišču. I. moštvo igra proti Atletik SK ob 15. uri v sledeči postavi: Mahajnc, Konrad , Wagner, Ronjak, Frangeš, Bauer, Antoličič, Bačnik, Heller, Konrad, Pišof in Pezdiček L Načelnik. Mariborski zimskošportni podsavez. Nujno vsem članom: JZSS nas je po* zval, da mu do 28. javimo imena delegatov ki se bi udeležili iz našega okoliša po-klonitvene deputacije v Beogradu 2., 3. in 4. maja. Prosimo vse klube in odseke, ki so včlanjeni pri našem podsavezu, da nam najkasneje do pondeljka dopoldne 'javijo na naslov našega podsaveza, Maribor, ,1. Hrv. štedionica, imena delegatov,' ki. jih predlagajo za to deputacijo. Predlagani prejmejo pravočasno navodila- — Tajnik MZSP. Sokolstvo Avto-izlet v Sv. Antonu v Slov. gof. napravi oddelek starejših telovadcev Sok. dr. Maribor-matica dne 4. maja. Ta dan ima tamošrtje mlado Sok. društvo svoj prvi nastop ter bo mariborski oddelek podprl z nekoliko točkami nastopni spored. Udeležba v kroju. Vabljeni pa šo tudi netelovadci, da se izleta udeleže. Interesenti se naj priglasijo do vključno zadnjega aprila pri br. Hvalencu v Posojilnici — Narodni dom. Sokojski iilm. V pondeljek, dne 28. aprila, ob 20. zvečer bo predvajan v telovadnici bivše kadetnice film o vsesokolskem zletu v Pragi. Vabljeni vsi Sokoli in SokoKce mariborskega Sokolskega okrožja. Vstopnina 1 Dinar. O dobrodelni tomboli Podmladka društva Rdečega križa, ki se bo vršila v nedeljo, dne 4. maja ob pol 3. pop na Trgu Svobode, se splošno govori nele v mestu, amp^k tudi v okolici. Razstavljeni dragoceni dobitki (pri tvrdki »Weka« na Aleksandrovi cesti) so predmet splošnega občudovanja in vse se čudi, da je cena tablici samo 2 Din! Doznali smo tudi, da bo pričetek točno ob napovedanem času in konec najpozneje ob 4. pop. Z ozirom na Človekoljuben namen prireditve in velike izdatke društva je naša dolžnost, da pridno kupujemo zares cenene srečke1 Mumije v orastari driavi Inkov AMERIŠKE MUMIJE IN NJIHOVE POSEBNOSTI. Ameriškim mumijam se nikdar ni po- VMarftiofu, 3ne '26. IV. 193(1 Mariborski VECERNtK '.Tutra 'smm ftv Hlchel Zftvaco £ufuxdja Obocgia Zgodovinski hhm 80 Ko je tako govoril, se je Ragastens vzravnal. V modrikasti senci bližajoče se noči se je smelo risala njegova vitka postava. Njegova vroča govorica, ogrnjena z nekako otožnostjo, ki pri njem ni bila običajna, ie s svojim drhtenjem prodirala Primaveri v srce. Čutila je, kako se ji dvigajo prsi in kako se njene oči polnč s solzami, ne da bi bila znala najti vzrok te ganjenosti, ki si jo je razlagala z Ragastensovo plemenito preprostostjo. Tako je nastopila minuta molčanja. ki je bila zanjo polna skrivnostnega nemira, zanj t>a polna bridkosti. - Ah.« je premišljal v obupu, »če bi me ljubila, kakor ie rekel Giovanni Malatesta, ali^bi govorila z menoj tako mrzlo. • • Ona sprejema žrtev mojega življenja in nedvomno se ji zdi že mnogo, samo če se mi za to zahvali... Zares! To je bogme dovoli! Če bi ljudje ravnali z ubogimi vitezi-pustolovci kakor s knezi, potem b! ne bilo več razlike med Manfredijem in Ragastensom • • •« Primavera pa se je bila ta čas zopet zbrala. »Nisem se vam hotela samo zahvaliti, gospod vitez,« je povzela. »Hotela sem vas tudi vprašati... hotela sem vedeti. •. ako mi hočete povedati... kakšne namene imate zdaj... Moj oče, ako se ne motim, vas je imenoval za svojega pribočnika?... In vi ste odklonili to mesto? ...« »Da, milostljiva.« »Res [e, da stojite s svojo vrednostjo previsoko nad to službo...« »To ni tisto, milostljiva. Služba pribočnika je častna, in človek se v njej lahko odlikuje. Narobe, bilo je mnofo več, nego sem mogel upati...«_ »Zakaj ie potem ne marate sprejeti?« je vprašala Primavera živahneje. »Oh. iskreno vas prosim, gospod vitez, ne imejte me za tako nehvaležno, da bi mislili, da se mi zdi ta čast zadosten dokaz moje hvaležnosti ••. Toda v tem. da jo sprejmete, b? nasprotno videla dokaz, da hočete ostati pri nas... da nam v strašni skrainosti naše borbe ne bo manjkalo vaše hrabrosti in vašega meča... in naposled... da sva še ztrn-rom... prijatelja...« Primavera je izrekla te poslednie besede s tako tihim in tako drhtečim klasom, da jih je Rasrastens bon uganil nego razumel. Popadla ga ie nenadna^ omotica- 2e se je hotel vreči k no^ram Beatrice in n glasno zaklicati svofo ljubezen... Toda pomislek, žalosten, krut norm sl ek mu je nrešinil možgane. 'Pomirite se, milostljiv?.« je deial z bridkostjo. *moi meg ostane v vaši službi, be vedno sva.. • pri-jatel^. da rabim besedo, s katero ste me počastili...« Primavera ni čutila sumnie o sebičnosti, ki se je °tfašala v vitezovem odgovoru: morda niti ni razumela, da ii ie po niegovem mneniu pred vsem do tega. da si ohrani eneea branitelia več. _ »Vidite forei!« je vzkliknila. »Ce je tako. zakaj potem odklanjate, kar vam ponuja grof Alma?« »Milostljiva,« je dejal Ragastens hladno, »vojak-pustolovec sem, in sijajno mesto pribočnika jc mnogo več. nego si želim... Vrhu tega pa nalaga tudi vezi, o katerih priznavam, da se jih bojim. Živel sem vedno le iz dneva v dan; moj edini gospodar je bila moja domišljija, moj edini vodnik — moja hipna kaprica. Sopel sem zrak široke svobode, popotoval, ustavljal sc in odhajal, kakor in kadar se mi je zazdelo... Zato mi oprostite, da ne ubogam vašega laskavega prigovarjanja.,. Rajši delam v popolni prostosti in neodvisnosti...« »Toda v Montefortu boste vendar ostali?« »Ne vem. milostljiva.« Primavera je zopet začutila mokroto v svojih očeh. Vitezov odgovor je bil suh. skoraj oduren- Ragastens je nadaljeval: »Ako vidim, da vam morejo moje usluge kakorkoli koristiti, ostanem na vsak način do dne, ki upam. ni daleč — do dne. ko se bo Cezar moral umakniti... Toda takrat me ne bo več priklepalo na Italijo, takrat se vrnem na Francosko.« »Nič več!« je vzdihnila Primavera- »Nič več!« ie ponovil Ragastens. »Storili boste, kakor vas bo volja, gospod,« je zamrmrala ona. Ragastens se je globoko naklonil, in že se je bil okrenil. da bi odšel. Njegovo srce je bilo polno ljubezni. obupa in srda. Primavera pa mu je mignila, naj ostane- »Oprostite gospod.« je dejala s slabotnim glasom. »Hotela sem tudi govoriti z vami... o nekem dogodku... ki se je danes pripetil...« »Govorite, milostljiva...« »Mislila sem zaradi vašega prepira z gospodom Malatesta...« Ragastensa je zagrabil 'dolg trepet. V njegovi gla- vi se ie zasvetilo. »Takšna ie torej resnica.« ie dejal sam pri sebi. grizoč si ustnice do krvi. da ne bi s krikom izdal svojega obupa jn svojega gneva. »Ona ljubi Malatesto... Bogme! Jaz slepi norec, ki nisem videl tega že v prvem trenutku!... Poklicala me je semkaj, da bi me prosila, naj se. ne bijem! Boji se zanj!« In molče je čakal, da se ona objasni. Primavera pa se je zdela zdaj zelo razburjena. Toda vseeno se ji je posrečilo pomiriti, in z glasom, ki je bil navidezno brez nepokoja, je vprašala: »Vi se namerjate biti z Giovannijem Malatesto? ...« »Kai še, milostljiva! Saj ste bili navzoči, ko se je gospod Malatesta lojalno opravičil -.. Dvoboju, ki mi ga ie nredlaga'. torej ni več povoda.« . . »To vem. Toda vidva se hočete biti... Vitez, zakaj mi prikrivate resnico? ... Jaz vam vendar ne prikrivam. da sem_ slišala, kar vam je govoril Oiovanni Mala+esta za oknom...« Odsev nade ie zasijal v Ragastensovi duši. »Vi ste slikali ...vse?'; Nenadna rdečica ie poškrlatila Primaverino ohli-č>e. Toda noč je že bila, in Ragastens ni videl te rdečice. In maloupno je zamahnil, ko je zaslišal odgovor mlade kneginje z zelo naravnim glasom: »Slišala sem samo. da vam Giovanni Malatesta daje sestanek jutri zvečer pri skali, ki ji pravijo Glava. Več nisem hotela slišati, kajti razumela sem.« »Če je že tako, potem, milostljiva, je res: gospod Malatesta me jc pozval za jutri zvečer...« Primavera je pritiskala roko na srce. ki ji ie burno udarjalo v prsih. »Pa če bi vas jaz prosila...« je zamrmrala boječe. Glas ji je zastal; ta hip jo je mučila najhujša duševna muka, kar jih je kdaj okusila v življenju. »Česa me hočete prositi, milostljiva,« ie hladno vprašal Ragastens. »Da se ne bijete,« je Primavera bolj vzdihnila kakor odgovorila. »Oh. naj vam razložim svojo misel... Saj vendar med vami in Malatesto ne more biti nobenega povoda za resnično sovraštvo... Jaz poznam Malatesto... Njegov značaj je vročekrven in razburljiv, toda njegova duša je viteška, plemenita... Če bi mu vi rekli... če bi mu dopovedali, da v tem trenot-ku nimata pravice prelivati svojo kri... prepričana sem. da bi se odrekel...« »Ah, milostljiva,« je izbruhnil Ragastens. »vaša čuvstva vas zapeljujejo! Vi hočete od mene, da naj se umaknem in ponižam!... To se ne bo zgodilo!... Toda pomislite milostljiva,« je dodal mahoma s koprnečim glasom, »Malatesta v tem dvoboju ne bo padel... Z Bogom, milostljiva!...« In zbežal je, ves blazen od bolesti in ljubosumnosti. Primavera je obstala nekaj hipov kakor okamene-la, vsa osupla, ker je zdaj razumela vitezovo mise1!. Nato ipa, ne da bi se zavedla, kaj dela, se je vzpela pokonci, iztegnila roke in zaklicala: »Ragastens!...« Toda vitez je bil že daleč. Ni je slišal. Primavera se je zrušila na klop in se krčevito razjokala. Nenadoma pa so se v parku pojavile luči. Začuli so se glasovi, klicali so jo... Primavera se je stresla, ko je med tem? glasovi spoznala glas kneza Manfredi. Nekaj hipov nato je stal pred njo Manfredi v lastni osebi. »Vendar vas najdem,« je vzkliknil starec- »Tu st«, draga Beatrice... Bil sem že v smrtnem strafiu.., Dajte mi roko... spremim vas nazaj.« »Takoj pojdem, knez!« je odgovorila Beatrice. »Toda rada bi še malo sopla svežo dišavo te lepe noči . . .« Knez se je obrnil k bakljenoscem ter jim mignil, da naj odidejo. Ko sta bila sama. je sedel k svoji mladi ženi. »Prav imate,« je dejal, »sladke so minute, ki jih Človek iprcživi v samotnem saniarstvu. daleč od nad-ležnežev... Ta krasna noč!... Kako mirno je vse!... Kako daleč sva od sveta!... Ali umevate mojo srečo, Beatrice?...« Prijel jo je za roko. Pustila mu je. Toda obenem se je zdrznila, česar pa starec ni opazil. »Mojo nesluteno, nepričakovano, neupano srečo!* je nadaljeval knez Manfredi. »Kdo bi si bil misli!, da ne boste odlikovali nobenega izmed tolikega števila mladih velikašev. očaranih od vaše lepote, in.da izberete mene, starca, ki stoji z eno nogo v groSo!.. .* »Knez...« Lokal in stanovanje na prometnem kraju v Mariboru oddam takoj v najem. Naslov v upravi Večernika. 1257 Dve omari, 2 postelji, dve omari s predali zelo poceni. Otomana nova Din 400, oto-mana nova Din 550. Židovska ulica. 4, pri ključavničarju Babič. 1242 Stavbna parcela, lepa lega pri kadetnici na prodaj. Naslov pove uprava lista. 1240 Dobro vpeljano mesnico v večjem mestu Slovenije radi družinskih razmer takoj prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Staro vpeljana«. 1222 Sobo- In Črkoslikarje Izvršuje po ceni hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul 2. 2231 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Pozor gospodinje! Vsled popolne razprodaje vinske zaloge se dobi pristno ljutomersko staro vino liter po Din 10 samo čez ulico. Kino Union, Cafova ulica 7 na dvorišču. Večje množine dostavljam Ha dom. U24 Nemščino poučujem uspešno in poceni. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6. 1044 Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Strojepisna soba H. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Pouk za posameznike v trgoyskih predmetih. 1043 Semena! Vsakovrstna in najbolja nakupite samo pri »VRT«, Džamonja i drug, Maribor, Koroščeva 44. 1239 Vzamem proti stalnemu plačilu otroka na hrano. Kraj krasen in zdrav. Naslov v upravi lista. _______________1236 10% obrestovanje Vašega denarja za vsaki znesek od Din 1000 naprej. Pismene ponudbe na Poštni predal št. 4. Maribor. 1221 Zelo lepo solnčno sobo takoj oddam. Maistrova ul. 3/II- 1224 Kdor se sprehaja po Vrbanovem drevoredu, naj obišče PuhalJev vinotoč v Vinskem dolu, tam dobite dobro vince po zmernih cenah. 1223 Prodam moško obleko in kupim hišo za zajce. Kerda, Pobrežje, Nasipna ulica 24.____________ 1225 Vinotoč Schmiderer, Bresternica na Državni cesti se otvori dne 26. aprila. 1230 Prodam nov ambi stroj za izdelavo cementne krovne opeke. Ludvik Nouschak, Bos. Dubica. 1254 Gramofone popravlja najbolje m najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Najstarejši zavod za črkosflkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1, 190?. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Pbillpp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Najvlšje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka nlita 15. 1548 Najboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38. 1205 TDBKHCO dame in qospo IDEALNO 0BlAČIl£ za *1 zimo in leto! I.ORHIK KOROŠKA 9- Nove razglednic«! Izšlo ie 60 krasnih posnetkov Maribora in okolice. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. .Trgovina s papirjem F. Novak, Go* spotim ulica. Založba 170 krajevnih posnet, kov. , 125« Prodam novo zidano dvostanovanjsko faSšo, davka prosto v sredini mesta Maribora, v bližini šole in kolodvora z vsemi pritiklinami in dvema vrtovoma za ceno Din 110.000 in 5500 m* orane zemlje. zelo pripravne za vrtnarijo aH za kakršnegakoli .obrtnika za ceno Din 75.000. Prodam skupno ali posamezno. Polovica plačljiva takoj, polovica pa po dogovoru. Samo resni reflektan-ti naj se oglasijo pri Franco Špesu, Maribor, Tržaška cesta. m Mirna družina išče za sedaj ali do jeseni 3—4 sobno solnčno stanovanje. Če mogoče s Kopalnico. Ponudbe na upravo lista pod -Solnčno«. If27 Prodam ceneno krojaški stroj in mofefcb koto. Vodnikova ulica 5, Studenci, v bffiSni gostilne »Pri beli zastavi«. 1046 Lokal in stanovanje dam s 1. majem v najem. Naslov v upravi >Večermka«. 1347 Nova dalmatinska klet, Tattenbachova uHca 1, izvrstno vino. ___________________ 1244 Dve mladi Zagrebčank) bosta prebivali kratek čas v Mariboru. Da bi jim bilo bivanje čira lepše, žele poznanstva dveh gospodov oficirjev prijateljev. Naslove je pustiti v upravi lista pod značko: »£)ve Zagrebčanki«, da Vam lahko javimo dan se-stanka. Diskrecija zajamčena. 1246 Zakonca brez otrok iščeta mesto hišnika. Na-slov v upravi lista. 1245 Učenca (učenko) sprejmem. Vetrinjska ulica 9. 1241 Sfftn & ~r1KSm3RVt č ” v'VM a tl n'6 r u, 'dne 2*6. IV. 1939 —■**■ Vinotoč Polzi Lajteršperk - Košaki odprt. Ji88 1 % Opeka zidna in strešna najbolje kakovosti 1161 Telefon št. 2457 Majovšek, Tattenbachova ul. 13 nal lavilo Takoj svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od nas naučiti lepo, čisto in lahko hlšro delo, da si na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo ali postranski zaslužek. Javijo nal se samo oni, ki razpolagajo 7. zneskom najmanjc Din 3650,— da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroi. Pouk ie brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materilal za delo dajemo ml. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene robe. kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko. 966 GRAUERT. tvornica Strojeva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I. Krežmina ulica 13. Vinotoč Paliese Meljski hrib odprti 12J3 (i ff vodi na jmodornojl« vrtno pohištvo, ležalne stole, pletene garniture, vrtne garniture, vrtne solnčnike. 1182 „WEKA“ MARIBOR. EKSPORTNA HIŠA ..LUNA LASTNIK: t_______________________A.PRISTERNIK Maribor, Aleksandrova cesta itev. 19 Za pomladansko sezijo, binkoštne praznike in birmo Vllldiffl bogato zalogo in sicer: Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne, drap, sive, rjave in bele moške nogavice od Din 5 - naprej, damske nogavice od D 7‘- naprej, " ' ' ~ ' " ' moške Za kakovost prevzamem” polno garancijo! Nadalje nudim flor nogavice od D 12'- naprej , vezenine pro m od D '--75 naprej, čipke m od D !•- naprej. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkureninih cenah. Lastna pletilnica in predtlskatija I Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24'- naprej. ' ' 1212 Svilene trake od Din !•— naprej. TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI & HEROID Gramofoni od Din 298'--- dalje Mandoline -g g 136 — Violine N g 95'— Gltare W tf 207'— 9 Trombe g. 505'- H Ročne harmonike •* n 85 — • 3361 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scharbaumova zgradba 1^18 VINOTOČ Branko MejovSek LaJterSperk-Koiakl otvoritev 27. aprila 1930 iitiiniinnniiiiiiiniiini Oprav. štev. E IV 95/30 — 3 Dražbeni oklic Dne 29. aprila 1930 ob 9. uri dop., se prodajo v Mariboru, Gosposka ulica 11, na javni dražbi sledeči predmeti: Raznovrstna železnina in druga kovinasta roba, posoda, različne gospodarske potrebščine, orodje, pisalni stroj, železna blagajna itd. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. 1220 Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek X., dne 28. aprila 19 i0. TELEFON PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA PAVEL NEDOG ZOV1C v Maribora. Tiska Mariborska tlakama d. d, predstavnik STANKO DETELA ' Mer")0'