štev. 20 Ceim 15 din PTUJ, dne 22. rmii5inski sindikalni svet ne bo dajal soglasja takim tarifnim pra- vilnikcen. Prav tako se je pokazalo, da posamezne gospodarske organiza- cije niso v dovolj.ni meri pokazale truda, da bi uvedle plačevanje svojih delavcev po učinku — to- rej po normi, akordu, enoti pro- izvoda in temu podobno. Zato bo potrebno tarifnemu pravilniku predložiti še pravilnik o delu po učinku. Po dosedanjih podatkih je v ptujski občini še za vse premalo dela uvedeno pla- čevanje po učinku, zato je s tem v zvezi plenum sklenil, da se naj najmanj 70odst. zaslužka formi- ra po učinku ter na temelju real- nih norm in učinka dela zagotovi delavcem neomejen zaslužek. Ugotovljeno je tudi, da gospodar- ske organizacije spreiminjajo sta- nje svojih skladov v primeri z lanskim letom, kar ne kaže na dobro gospodarjenje organov de- lavskega samoupravljanja. Brez utemeljenih vzrokov taki tarifni pravilniki ne bodo dobili soglasja. Po drugi strani se v. nekaterih gospodarskih organizacijah prav tako opaža, predvsem v trgovskih in v gostinskih, da so brez osno- ve zvišali tarifne postavke. V zvezi s tem je bilo sprejeto sta- lišče, predvsem za trgovske orga- nizacije, da morajo te urediti svoje osebne dohodke po prometu in doseženemu dohodku. Isto ve- lja za nekatere gostinske obrate. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so nekatere gospodarske organi- zacije planirale nerealni dohodek, da bi tako zadostile smernicam in principom in seveda novim postavkam. Tudi v takih primerih bodo predlogi tarifnih pravilni- kov zavrnjeni, Plenum je naročil vsem sindi- kalnim organizacijam, da teme- ljito proučijo osnutke tarifnih pravilnikov in da mu priložijo, ko bo dan v soglasje občinskemu ljudskemu odboru in občinskemu sindikalnemu svetu, svoje pri- pombe in poročilo, kako so osnu- tek obravnavali v kolektivu, ali je bila razprava na demokratični osnovi, da je la'hko vsak delavec v podjetju svobodno iznesel svoje kritične pripombe, kako so te upoštevali in ali je bil osnutek tarifnega pravilnika 30 na vpo- gledu v kolektivu. Iz poročila sindikalne podružnice mora biti razvidno, kakšno je mnenje ko- lektiva o novem tarifnem "pravil- niku. Plenum je priporočil sindi- kalnim podružnicam in organom delavskega upravljanja, da se naj odločno zavzemajo za to, da se naj organizirajo, namesto lova za informacijami o tarifnih po- stavkah v drugih krajih al: celo republikah študijska strokovna potovanja, da bi se izboljšal pro- ces dela, povečala delovna storil- nost in sodelovanje n>ed podjetji itd. Pierauim je opozoril, da je \'saJflo zavlačevanje s preložitvi- jo tarifnih pravilnikov nekoristno, prav tako pa bodo nosila odgo- vornost vodstva podjetij, če bodo delovni kolektivi ostali na mini- ma^kiih osebnih dohodkih. Ker se kaže 1» nekaterih go- sjxxlarskih organizacijah tenden- ca po dviganju cen, je občinski sindikalni svet {>rip>oročil tržni inšpekciji pnri občinskem ljudsloem odboru kakor tudi zboru pcoiz- vaijalcev, da se prot: takim poja- vom odločno postopa. • V zvezi s zaposlovanjem delov- ne sile, je plenum zavzel stališče, da naj Posredovalnica za deio nekvalificirano delovno silo usmer- ja v kmetijstvo in gradbeništvo, kjer te primanjkuje, ne pa da jo najemajo gospodarske organiza- cije, kar jim ne more koristiti. V zvezi s poročikxm in analizo, ki jo je podal načelnik oddelka za finnance Anton Purg o druž- benem planu občine Etuj za leto 1959 in o zaključnih računih go- spodarskih organizacij za leto 1958, je plenum izrazil svojo pod- poro smernicam družbenega pla- na ter se zavezal, da bo vložt.l vse sile, da se bodo sindikalne podružnice dosledno borile za po- F>ohK) izvršitev plana. GU^de na dejstvo, da so gospo- darske organizacije razporedile v sklad skupne porabe le 5 odst. sredstev, je plenum priporočil Občinskemu zboru proizvajalcev občine Ptuj, da temeljito anali- zira zaključne račune gospodar- skih organizacij za leto 1958 ter sprejme ustrezne ukrepe proti neutemeljenemu trošenju sred- stev, ki naj bi bila namenjena prvenstveno za družbeni standard. I. okrajna dramska revija v Ptuj u v dneh od 22. do 24. maja 1959 bo v Ptuju 1. okrajna revija dram- skih skupin DPD Svobod in pro- svetnih društev s področja mari- borskega okraja. Za naše mesto bo to velik kulturni dogodek, saj bo- mo imeli priliko spremljati delo požrtvovalnih dramskih delavcev- amaterjev. Delo na dramskem področju je v našem ljudstv\i tra- dicija in izvira že iz čitalniške dobe, ki je za tiste čase pomeni- la prebujanje Slovencev, saj se je prav takratno kultumo-prosvetno delo borilo za ohranitev našega naroda. Kulturno poslanstvo v dobi socialistične izgradnje pa na- laga našemu kulturnemu delavcu popolnoma druge naloge. Po revolucionarni zmagi dp'av- skega proletariata smo zastavili kulturno-prosvetno delo vse dru- g^. Smernice dela so nam na- kazah prvi borci KPJ že v stari Jogoslaviji, vendar sta osvobodi- tev in zmaga socializma zastavila našim kulturnim voditeljem no- ve naloge, ki obsegajo predvsem mobilizacijo čimširših množic de- lavskega razreda, da ta kot nosi- lec družbene ureditve preusmeri zaostalo staro miselnost v novo. revolucionarno vzgojo socialistič- ne družbe. Socialistična družba zahteva popolno preorientacijo miselnosti našega naroda a te naloge ni mogoče doseči kar pre- ko noči. Ta važna naloga zahteva mnogo daljši proces, kot je bilo potrebno, da smo postavili naš'' gospodarstvo na socialistične osno- ve. Naša naloga je torej vzgojiti novega človeka, ki se bo osvobo- dil spon vsega misticizma pre- teklosti in prerasel v nov lik so- cialističnega človeka, ki bo zave- den nosilec vsega našega kultur- nega, gospodarskegt- m politične- ga življenja. DPD Svoboda in prosvetna dru- štva morajo torej mobilizirati čimširši krog nosilcev novegi kulturnega poslanstva na vseh področjih kulturnega, gospodar- skega in politične^'! udejstvovanja. V dneh. ko proslavljamo 40 ob- letnico zmagoslavne poti KPJ in ZKJ, se temu pomembnemu ju- bileju pridružujemo tudi vsi kul- turni delavci-amaterji s svečano obljubo, da bomo z delom nada- ljevali do popolne zmage. Bogati proiram dramskih dru- žin našega okraja obsega nasled- nja dela' DPD Svoboda Ptuj nam bo pri- kazala A. d'Usseau-Gowovc dra- mo »Globoko so korenini«. DPD Svoboda Maribor- Tabor bo uprizorila dramo ramena roiaka Ivana Potrča »Lacko m Krefli« ki obravnava id^inc stran naše narodne revolucpe. DPD Svoboda Črna na Koroškem bo zaigrala M. Gorkega dramo »Vasa Železnova«. DPD SvobcHia Mežica nam bo predstavila Marina Oržiča, največ- jega hrvatskega dramaturga, z znamenito dramo »Dundo Maro- je«. DPD Svoboda Pcbre?je nas oo razveselila z Roksandičevo kome- diio »Babilonski stolp«. Festival ho zaključilo DPD Svo- boda »Slava Klavora« iz Maribora z J. Lutowskega »Dežurno službo«. Iz gornjega je raz\'idno. da ta- ko bogatega in obširnega kultur- nega sporeda v Ptuiu že dolno ni bilo. zato je prav. da se vsi Ptuj- čani zavedamo velike moralne in politične vloge širokega ljudske- ga prosvetnega udejstvovania pri preobrazbi delavskega razreda. Ves kulturni Ptui bo s svojim polnoštevilnim obiskom počastil I. okrajni 'festival v Ptuiu in s tem dokazal, da je vreden tako po- membne k«jlturne prireditve. Drage goste pa prisrčno po- zdravljamo v našem mestu in jim želimo prav iskreno dobrodošlico! R. J. Samo še nekaj dni in zabeležili bodo, da traja ženevska konferen- ca že dva tedna. To je precej dol- ga doba, toda v tem času niso do- segli niti enega bistvenega spo- razuma. Vsi govori, ki so jih doslej imeli zahodni in vzhodni predstavniki, so pokazali, da so med .dvema blokoma tako velike razlike, da bodo stežka našli stič- ne točke. Upajmo, da bodo vsaj toliko popustili, da bodo ureditev nerešenih vprašanj prepustili še- fom vlad. Že tretji dan po začetku kon- ference so sovjeti predlagali, da bi na konferenco povabili tudi poljskega in češkega zunanjega ministra. Trije zahodni ministri so takoj odgovorili, da zaenkrat ne bi kazalo razširiti sedežev za okroglo mizo. Sovjeti so se za- enkrat s tem zadovoljili, ker na naslednjih sejah niso vztrajali na tem proceduralnem vprašanju. Najzanimiveje pa je to, da niti Vzhod niti Zahod nista pr«ilagala, da bi na konferenci sedela izven- blokovska dežela, ki je poleg tega bila najbolj prizadeta v drugi sve- tovni vojni. Gre za Jugoslavijo. Ko so odložili vprašanje Polj- ske in Češkoslovaške, so prešli na odmetavanje zahodnega »paketa« in na pretresanje sovjetskega predloga mirovne pogodbe z Nem- čijo. Osnovni zaključek pri tem bi bil ta, da nobena stran zaenkrat ni voljna, da bi popuščala, čeprav vsi govorijo, da bi zahodni »paket« lahko vzeli kot celoto, ki je se- stavljena iz nepovezanih delov. Druga značilnost pa je v tem. da prihajajo razlike na Zahodu vedno bolj do izraza. E^i reševa- nju problemov je postala Fran- cija kar preko noči najbolj trma- sta, saj je njen zunanji minister Couve de Murville celo izjavil, da sovjetskega načrta sploh ne mo- rejo sprejeti in to niti v celoti, niti v delih. Američani so za spoznanje strp- nejši, toda vsa njihova dopove- dovanja o deljivostj in nedeljivo- sti treh osnovnih problemov so tako enostranska, da je malo upa- nja, da bi bili pripravljeni na kakršenkoli kompromis. Britanci so še najbolj trezni, čeprav tudi oni s svojim glediščem ne dajejo upanja na uspeh. Poleg ženevske konference so na oddaljeni Kubi izdali odlok, ki je šel skorajda mimo nas, čeprav je za tamkajšnje države izredno va-' žen. Izdali so namreč odlok o agrarni reformi ter s tem med prvimi posegli v problem velepo- sestništva v Južni Ameriki. Sko- raj v vseh državah izvirajo go- spodarske težave iz kmetiiskepa sistema. Peščica veleposestnikov Ima v rokah vso zemljo, množica kmetov — dninarjev pa živi v grozotnih razmerah. Ponekod ve- ljajo še polfevdalni odnosi. Kmet najemnik skora^dg ne more zapu- stiti svoje rodne vasi, ^er ne bo dobil nikier službe. To zelo vpliva na proizvodnjo in pa na razdeli- tev narodnega dohodka. Z agrar- no reformo na Kubi so dali osno- vo za resnejše reforme tudi po irugih deželah. V mesecu aprilu je skozi naše kraje tekla štafeta mJad-ost., ki je v zadnjih letih postala simboJ bratske povezanosti med našim, narodi od Triglava do Dje-vdjel.je in ki je ponesla pri&rčne ix)zgoje za svoj nemoten razvoj. Ljudska mladinii na vasi v središču boja za napredek vasi Vaške mladinske organizacije so pokazale pr: svojem delu pre- cej organizacijs-kih sposobnosti. O tem pričajo uspehi mladine na vasi. Drž-, da je mladina pone- k^od še nedejavna, da pri svojem delu ne dosega takih uspehov kot s. žeh, vendar pa se skoraj po- vsod opaža velik polet mladine. Mladina se zan ma za vse. Vsaka stvar je v središču razprav in po- govorov med mladimi, Nfladi ljud- je se zbirajo v najra^zijčnejših or- gan zaoijah in društvih. Zbirajo se vsepovsod tam, kjer j h delo privlačuje Ponekod se mladina zbra v akt:vih miadih zadružni- kov, kjer ima veliko možnosti za nadaljnji napredek in za Izbolj- šanje svojega strokovnega znanja. AIrtivi mladih zadružn.kov se raz- vijajo v -samostojno proizvodno ^oto, to pa predvsem tam, kjer jim p^Mnaga družba, predvsem za- družna zveza kmetijska zadruga m drugi. Aktiv: bodo m'Oral; v Mižnji bodočnosti dobiti svoje parcele, tako da bodo laihko na svojem gr^pcdarskem računu. Komisija za delo v vaško mla- dino pri občinskem kom te ju L.MS bo morala temu vprašanju posve- tit: m^nogo več pažnje ter nud t aktivom Ljudske mictdine in ak- tivom mladih zadružnikov več konkretne pomoči. Gre za nasvete pn delu, predvsem pn raznih konkretnih akcijah, kot je n. pr. urejevanje vas;. Mladina ima si- cer težave pri sodelovanju v kme- tijskih zadrugah, saj mn^ogi sta- rejši nočejo delati z mladino v istem organu, vendasr je pKanekod že čutit, dobro in vztrajno delo mladinskih aktivov. Kmetijske zadruge .n njihovi strokovnjaki bodo m'ora'li posvetiti mladim lju- dem več pozornosti m jih teme- ljiteje seznanjati z novim nači- nom gospodarjenja. Vodstva ljud- ske mladine na vasi še niso vse- povsod sposbbna razlagati vseh po^vov ah pa je tolmačijo na- pačno. Tu ne gre za krtiko mia- dinskih vodstev, pač pa je na tem več krivde pn ostalih političnJi organizacijah, ki mladin. ne nu- dijo potrebne pomoči. Nekatere napake mladinskih vodstev se po- javljajo .z leta v leto, vendar pa starejši niso ukrenil; ničesar, kar bi to stanje izboljšalo. Mladi delavci v organih delavskega samouprav- ljanja Delavska miadina v naš; občini je po številu šele na drugem me- stu. Lahko rečemo, da je več kot polovica miladih delavcev vklju- čena v Ljudsko miadino, kjer se razvija m preko nje udejstvuje v organh delavskega samouprav- ljanja, sindikatih in drugje. Za- nimiv; so fX)datki nekaterih mla- dinskih aktivov v 6bčifi., v katerih je pretežno delavska miadina, vendar se s proizvodnimi pro- blem; ne bav; toliko kot z drugi- mi dejavnostm; To vsekakor n. samo krivda mladine, temveč ostalih organ zac.j, ki mladine ne usmerjajo na naloge v proizvod- nji. Je sicer veliko mladih čla- nov delavskih svetov in upravnih odborov vendar t. ne poročajo mladini, kaj se v teh organih raz- pravlja. V mnogih podjetj.h mla^ dina m razpravljala o tar.fnih pravilnikih, o del.tvi dohodka, dvigu proizvodnje itd., čeprav so biile o tem živahne razprave v sindikaln h podružnicah, organi- zac;ji ZK, organih samoupravlja- nja ter na sestankih kolektivov. Ljudska mladina in druž- beno upravljanje šol Velik korak na poti uveljavlja- nja mladine predstavlja uredba o družbenem upravljanju šol. Ka- kor je znano, so v šolske odbore izvoljeni predstavnik: učencev. T; so -sikoraj povsod s svojo de- javn^ostjo prispeval;, da vdijo šol- ski odbor- vse probleme na šol;. Skupnost učencev so se po- kazale kot zelo dobra oblika re- ševanja problemov na šolah. Po- m^oč ;n pozitivna statiišča preda- vateljev so odločilnega pomena za nadaljnji razvoj m napredek skupnost učencev. Izkušnje so pokazale da so najboJjš; uspeh tam, kjer je dobra povezava med mladinskim aktivom, skupnostjo» učencev m predavateljskim zbo- rom. Zal pa se še vedno dogaja, da predavatelj, vse premalo upo- števajo predite učencev. Zato naj bi bolj zaživeli mladinski ak- tivi na šolah, da se bodo t: odno- si izboljšali. Vzpostav:ti je treba še tesnejše stike med šolskim ^borom, m.ladinsk.m aktivom šodske skupnosti in predavatelj- skim zborom. Vajenci in uveljavljanje njihovih pravic Vajeniška kom.sija pn Obč. ko- miteju LMS Ptuj je od vseh ko- ms.j najbolj aktivna, čeprav de sedaj ni bilo nobenega sistema- tičnega dela z vajene; samimi. V glavnem se je zanimala pri dru- štvih in organizacijah o udejstvo- vanju vajencev m skoraj p>ovsod se je slišalo .sto, da so vajenci najboljši člani in v mnogih pri- merih na vodilnih mestih. Mnogi misilijo. da imajo vajene, čas za vsestransko udejstvovanje, toda t. so skoraj najbolj zaposlen;, V mnogih primerih vajenca izkori- šča privatrM mojster, ponekod pa se to dogaja tudi v obratih so- cialist r- ga mačaja. Nekaterim pač dolgo n; mogoče dofx>vedati, da živimo sedaj v drugem času. ki ne dopušča izkoriščanje člove- ka p)o človeku. Mladina in šport V športnih društvih tvon mla- dina večino. Mnoga društva pa se kljub temu, da je mlad.na v večin ne zavedajo svojega vzgoj- nega poslanstva in miladmi ne nudijo drugega, kot samo špoitno vzgojo. Športna društva b; morala posvečati več pažnje vsestranski vzgoji mladine ter s tem poma- gaCi mlad.nskim akt vom. Pr ne- katerih društvih opažamo nezdra- ve m nešportne f>ojave. ki mla- dega či^oveka odbijajo že na prvi pogied in tako nekatera društva zastonj jadikujejo. da je dotok novih članov vse premajhen n da bi pr. tem moraia pomagati Ljudska mladina. Ljudska mladi- na po svojih močeh vpliva na to, da se vključuje miad na v vrste najrazličnejših organizacij n dru- štev. vendar je to premalo, če društva s svojo dejavnostjo ne privlačijo mlad.ne. Mnogo pažnje posvečajo mla- diTisk aktivi kulturno prosvetne- mu n zabavnemu ž vljenju mla- dine. Skoraj pn vseh mladinskih aktivih so posebne kulturne sek- cije. v katenh se zbra mladina. Drugod pa mladina n ma svoj h sekc j pač pa sodeluje s prosvet- nim društvom m usmerja m'adino (.Nadaljevanje na 2 .stran') VAŽNEJŠE PROSLilVE ZR DAN MLJIBOSTI Pred kratkim se je končalo srednješolsko prvenstvo v raz- nih športnih disciplinah. Razpi- sana pa so še športna tekmova- nja med mladinskimi aktivi, ki se bodo pričela koncem tega meseca in bodo trajala do konca iuniia 1959. •V nedeljo, dne 24, maja, ob 9. uri bo velika parada mladosti, na Titovem trgu pa bo ob 9.30 zborovanje V paradi bodo sode- lovali člani najrazličnejših dru- štev in organizacij, ki zbirajo. V ponedeljek, dne 25. maja, bo v Mestnem gledališču proslava dneva mladosti s pestrim spore- dom. Nastopali bodo pevski zbori, recitacijske skupine in glasbene skupine. Od 23. do 26. maja bo razstava v vajenski šoli z naslovom: Mla- dina izberi si poklic po želji. Raz- stava bo v republiškem merilu. 28 maja do dan vajencev Do- |»ldne ob 9. uri bo interna va- jenska akademija, zvečer ob 19 un pa bo akademija v Mestnem gledališču za vso javnost. Poleg tega bo 24. ma^n v Ki- dričevem tradicionalni mladinski glasbeni festiva' 14 junija bo tudi festival na Borlu. Kmetijska possstva na novosadskem sf^^mu Na letošnjem novosadskem sej- mu so sodelovale tudr kmetijske ocganiizacije ptujske občine. Pri- kazale so razvojno pot svojega poljedelstva, živinoreje m vino- gradništva, ki hitro prehaja v viš- je organizirano m specializrrano proizvodnjo. Posestva iz ptujske občine so na sejmu prikazala predvsem povečanje kmetijske proizvodnje ob razširjenju specia- liziranega pridelovanja. Poudarek je bil na kako»'ostni proizvodnji po sodobnih načelih m ob največ- .iem izkoriščanju agrotehnj-čnih m zootehničnih ukrepov z namenom, da se čimbolj izkoristijo vse kmetijske zmogljivost*. Danes so nekatera kmetijska posestva že tako opremljena, da so znižala pridelovalne stroške pšenice na 17 din, koruze na 14 din in slad- korne pese na 3 din. Pri tako niz- kih pridelovalnih stroških je po- raba mmeralnfh gnojil okrog 130n kik>gramov na hektar hlevskega gnoja pa 100 Za obdelavo zemlje st- porabi 4,4 ure delov- nega časa delavca m 1,98 trak- torskega dneva. h?ktarski pridelek pa znaša okrog ttO stotov. Posestvo »Dravsko polje« se je postavilo v letu 1958 s pmdelkom 400 mtc prvovi-stneoa krompirja na hektar. Poleg poljedelskih pri- delkov je razstav.!o na s^^jmu go- vedo simt>do'ske pasme ki naj- bolj ustreza /a proizvodnjo mle- ka. lurnišcp je razstavilo konja kasača — edinega zastoon ka te pasme v Jugoslaviji. Posestvo »Haloze« s" je prek svojega obra- ta »Zavrč« proslavilo z odličnimi vini. prav tako oa zadružna Vi- narska klet, ki ima svoje vino- grade v Mestnem vrhu Od skupnih 36 zlatih medalj, ki so bile razdeljene na novosad- e;k<»Tn -SO i^h devpt nreiele kmetrjske organizacije 12 ptujske občine To .k» nedvomno uspeh, če upoštevamo da so bile na sejmu zastopan-" kme^iiske organizacije tu vse Jugoslavije. OBIŠČITE RAZSTAVO "POT V POKLICE«, KI BO ODPRTA V VAJENSKI ŠOLf on SOBOTE, TORKA. 76 MAJA 1959, MED 7. IN 17. URO STRAN ? rrpjsKi TEPmc PTUJ, DNE 22 MAJA Promet čez novi most spremenil notranie živlienle Ptuia Splošno občudovan'-, nove cestn: most čez Dravo v Ptuju je spre- jel nase ves promet, odkar je za- čelo 11. maja 1959 rušenje dotra- janega lesenega mostu med Hr- vjitskim m Zadružnim trgom in je na mestni strani stik starega mostu z obalo že prekinjen. Spremembe smeri prometa je prinesla Ptuj'u fudii spremembo gospodarskega življenja v delu mesta, kjer je prej tekel premet. Zadružni n Hrvatski trg sta se- daj ab robu premeta ;n živijejij- skega vrveža. To občutijo obrati m podjetja, predvsem trgovine, mesarija, pekama m gostilne. Trainzitni promet zdroi sedaj ob robu mesta po novi asfaltirani cest na: Ormoško cesto. Na Trg mladinskih delovn h brigad pri- spejo le avtcmcbiJi domačih pod- jetij ia ustanov ter uradov in tuja /ožila, ki pridejo po bencin. Na Titov trg pr.sf>ejo avtobusi s pot- nik: in iz!'etniiki. Po mestu, zilasti č?z Trg svobode in po Lackovi ulici, teče sedaj pretežno lokalni promet. Novi promotni žil; se mnogi pešci še niso privadili, kar doka- zuje pohojena šikarpa v parku proti Vinarskemu m^u^zeju in na breški strani proti obratu »Peto- vie«. Enako bi b;Jo na breški stra- ni proti Zadružnemu trgu, če ne b; bilo tam začiw»ni'h lesenih str>p- nic, čez katere je dnevno vc: k pnomet pešcev, ki j.h v-.'H: p,- slovna pot čez Zadružni trg v mesto pa tud; te stran; pr^b val- cev, ki SI s tem skrajšujejo pre- cejšen ovinek. V p:-:rku zapuščajo most po škarpi ne po ovinku, ljudje gredo v pekarno, v trgovi- ne, v kino, v gimnazijo, v pletar- no, v gosti.lne itd. Stopnice na most v parku in na Bregu... Ta želja ni nova, je pa gflasnejša kot v času same gra- d.tve mostu, ker so iljudje takrat mi&':iii, dii bodo zgrajene vsaj 1 m široke stopnice p>o škarpi vzdolž mostu, da ne bi bile tako opazne in tudi ne bi oviraJe prometa ali povečale nevarnosti za reden cest- ni promet. Vsi pač upajo, da bo to željo pešcev upoštevala občana Ptuj in dala zgraditi sporazumno z repub' ško cesto upravo Lj«b- ^■•ina st mrce tak<> obHikr ji le- ge, k! bedo najbolj odgovarjale. Kmalu bo tud. končano ruše- nje - kiadiščne zgradbe med Tr- stenjakovo in Lackovo ulico pri 7e:eznišk h zapom cah med Lac- kovo uil;co :n Ormoško cesto, na- ka-r bo lepo urejeno tudi to cest- no vozlišče: Ormoška cesta, Ro- gozniška cesta, Zrinjsko-Franko- panska ulica. Mariborska cesta, Lackova ulica, Trstenjaikova ulica in Masarykova ulica. EVokler je stala ta skladiščna zgradba, je bilo to vozlišče nepregledno. S poz;davo desne strani nove ceste med Lackovo ulico in parkom ter z zgrad;tvijo novega hotela ter trg ovsko -st ano van jsk e zgrad^be zraven gostilne »BeH križ« bo do- bili ta del Ptuja novo, sodobnejše Ma|šperk bo proslavil 40-letnico KFJ v nedeljo, 24. maja t. 1. bo Majšperk proslavil 40-letnic'o KPJ s celodnevnimi prireditvami in proslavami ter z večerno zabavo. E»rogram bo dopoldne in popoldne in ga je pripravil poseben pri- pravljalni odbor. Začeli bodo ta dan z budnico, v aedeljo 24. maja t. 1. Ob 9. uri bodo imeli ocenjevalne vožnje za člane Avto-moto krožka Majšperk. Med 10. in 11. uro bo ogled obeh tovarn. Ob 11.3C bo otvori- tev obeh novih prostorov »Svobo- de« Majšperk in razstava sodob- nih izobraževalnih sredstev. Med 9. in 11. uro bo pred domom Svobode koncert godbe na pihala DPD »Svobode« Majšperk. Popoldne 24. maja t. 1. ob 14. uri bo slavnostna prireditev v dvo- rani Doma Svobode. Začela jo bosta pevski zbor in godba z In- ternacionalo in himno. Po slavno- stnem govoru bodo nastopili pevski zbor, recitatorji, folklorna skupi- na, telovadci Partizana in za konec bo v istem domu zabava. Igrali bodo na njej »Veseli Prle- ki«. Pripravljalni odbor se je potru- dil, da bo imela proslava politično kulturno vsebino ob sodelovanju društev in organizacij iz Majšper- ka. S primerno agitacijo in pro- pagando rned kolektivi in po oko- liških naseljih so vzbudili med prebivalstvom za prireditve pre- cejšnje zanimanje, tako da bo tu- di Majšperk med kraji v Slove- niji, ki so množično proslavili ju- bilejno obletnico KPJ. Juril Zadravec - šestdesetletnik Pred kratkim je slavil Jurij Zadravec iz Ptuja 60-letnico svo- jega skromnega in trudapolnega življenja, čigar lep del je posve- til fizkulturni vzgoji naše mladine in sodelovanju v našem javnem življenju, kjerkoli je bila potreba in kjer je vedel, da bo lahko ko- ristil skupnosti po svojih močeh. Ob tej priliki mu tudi bralci »Ptujskega tednika« kiičemo: »Še MO »vin/-voa lota I« Jurij Zadravec je bil rojen, aprila 1899 v Zagrebu, kjer sta se težko preživljala njegov oče in niati kot delavca, rodom iz Sre- dišča ob Dravi. Otroška in šolska leta je preživel v Zagrebu pri ne- ki družini, ki ga je imela na oskrbi in od tam se je tudi šel učit za dežnikarja. Tudi njega je zajel vojni metež ob L svetovni vojni in ga zanesel na italijansko fronto, kjer je prebil 1 leto in 2 meseca. Po končani vojni se je vrnil v Zagreb, od tam pa odšel v Beograd ter tam postal poslo- vodja v tovarni dežnikov. Vključil se je v Sokola kot telovadec in telovadni vaditelj. Od leta 1922 dalje pa do izbruha IL svetovne vojne je bil v vaditeljskem zbora. y V njegove vrste je stopalo vedno več obrtniške mladine, pa najsi je delal v telovadnih vrstah Soko- la v Beogradu, Ljubljani ali Ptuju. V Ljubljano je prišel 1928. leta, v Ptuj pa 1933. leta. V njegovi telovadni vrsti obrtniške mladine je bilo najprej 45 do 50 mladin- cev. V Ptuju je postal podnač^i- nik telovadnega društva Sokol. Kot obrtnik je sprva težko shajal, kljub temu je v stroki ostal naprej in je še danes samostojen dežni- kar. Okupator je tudi njega skup- no z drugimi zavednimi Slovenci zaprl na Bori, od tam pa depor- tiral v Srbijo v Kragujevac, kjer je preživel okupacijo. Po osvobo- ditvi se je vrnil v Ptuj, se po- novno lotil dežnikarstva in postal agilen član in delavec v društvih in organizacijah. Večkrat je bil izvoljen za predsednika »Partiza- na«, bil je podpredsednik okraj- nega telovadnega zbora, odbornik Okrajne obrtne zbornice, odtX)r- nik SZDL, odbornik Športnega društva »Drava« in predsednik Kegljaškega kluba, odbornik Rde- čega križa, odbornik Mestnega in Občinskega ljudskega odbora. Se- daj je podpredsednik TD »Parti- zan«, podpredsednik upravnega odbora Mestne hranilnice, odbor- nik pododbora Okrajne obrtne zbornice Maribor in častni pred- sednik kegljaške sekcije ŠD »Dra- va«. Jurij Zadravec je še SI in kre- pak, priljubljen občan in obrtnik ter družaben tovariš in dober dru- žinski oče, ki se je dobro privadil na življenje v Ptuju in je prispe- val svoj delež k vsemu njegovem« napredku, zato mu tudi vsi želi- mo, da bi mu ob zdravju in mo- či mirno potekalo življenje še le- po število let po tem jubtleju. „DRAVA" fe začela z zidanjem sfanovanjsitega bloita ».Kidričevo" Po zagotovitvi kletniih beton- s-kih sten 40-stanovanjskega blo- ka »Kidričevo«, ki bo imel 4 nad- stropja, je začelo v ponedeljek, 18. maja t. 1. gradbeno podjetje »Draiva« Ptuj z zidanjem pritlič- nih prostorov te velike stanovanj- ske zgradbe. Glledajoč na novogradnjo z I.ju- tomer&ke ceste marsikogar moti višina priitličja, ki se zd: bolj kot nadstropje, vendar vhodna vrata v zgradbo ne bodo visoko, ko bo za,padni del kletnih sten zasipan do kletnA oken. Tako je tudi pri drugih stanovanjskiih zgradbah v kolodvorski četrti. Višino te novogradnje kaže raz- meroma visok stolp za dvigalo, ki bo opravljal svojo nalogo do do- , vršitve zgradbe. Glede na prilič- no mehanizirano delo je pri novo- gradnji zaposlenih razmeroma malo ljudi. Dvigailo opravlja hva- ležno nailogo pri dviganju vsega potrebnega materiala. Od dvigala pa ga razvažajo po gradbišču z vozički na gumiranih kolesih žen- ske delovne moči. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 22. do 24. maja ame- r.ški barvni film »Nepozabna pe- sem« in od 26. do 28. maja jugo- sJovansk fiilm »Vrnil se bom«. KINO iMURETINCl predvaja 23. in 24. maja franco- ski film »Očka, mamica, služkinja in jaz«. Tudi Komunalira b^nka bo gradila v Ptuju Nova zgradba Komunalne banke v Ptuju bo stala med severno stranjo še stoječe stare kasarne in med nekdanjo Strosovo zgrad- bo. Imela bo dve nadstropji, :n sicer pritličje ter 1. nadstropje za pisarne, drugo nadstropje in mansardne prostori pa bodo slu- žili za stanovanja. Nedavno je bila za to zgradbo na tem mestu določena lokacija in se z njo stri- nja Občinsk; ljudski odbor Ptuj. Tako je dokončno rešeno, da bodo na praznem prostoru med Trstenjakovo, Lackovo in Miklo- šičevo ulico stale siledeče nove zgradbe: nova zgradba Zadružne hraniilnice. Pošte m telegrafa, Ko- munalne banke in Kulturni dom »Jožeta Lacka«, nakar bodo konč- no tud: ta prostor izpolnjen. Na njem pa bo še lep prostor za Lac- kov spomenik, ki je le začasno na trgu pred gledališčem. Po izjavi inženirja arhitekta Kocmuta iz Ma^r bora bo tudi ta del novozgrajenega Ptuja zaklju- čena celota, ki bo dolM-o nadome- stite prostor, kjer so bile nekda- nje stare Om kove kieti m ptuj- ska vojašrv^a. Sušilnica za hmelj tudi v Sobetincih Kmetijsiko gospodarstvo »Ptuj- sko ix>lje« bo letos gradilo v So- betincih novo sušilnico za hmelj. Glavni projekt za njo je izde- lal Projektivni biro Maribor (An>- drej Jordan, Žalec) :n ga je že odobrila komisija za revizijo pro- jektov pr; OLO Maribor. Investicije za graditev nove su- šilnice v Sobetincih bo stala nekaj najii 9 miil i ion^Tiv H injiiriPiv Sodoben hmeljski nasad Nov drobtiec za kamenje za komunalne potrebe v občini Ptuj Za komiunailne potrebe v ptuj- sk občini bo naha-viJ Obči!ns.k; liuidski odbor Ptuj od Tovarne gradbenih strojev Smederevo pre- mična drobilec za kamenje z Die- seil motorjem »Torpedo«. I>robiilec bo stal 3,650.000 d;n in bo v kratkem pr;spel iz tovar- ne. Tozadevna dobavna px>godba med tovarno in občino bo podpi- s^TLa te dai. Nad 500 žrtev je padlo iz ptujskega okoliša za na- šo osvobodtev. Priobčuje- mo nj;hove kratke življe- njepise v počastitev njiho- vega spom;na. ^ (Nadaljevanje) Dr. Otmar Potrč se je rodil 19. Ll. 1905 v Vintarovcih v družini sosestnika Njegov starejši brat n on sta po osnovni šoli odšla v [>tujsko gimnaz;jo, nato pa štu- dirat med.cino. Brat Jože se je na univerzi v Zagrebu pridružil vrstam komunistov in postal dejni voditelj komunističnega gi- banja v ptujskem okolišu. Tudi Otmar je bil naprednega mišlje- nja, nasprotnik buržoazne družbe, a ni akt;vno pristopil v vrste KP, pač pa je bil povezan z naprednim gibanjem. Ko so visokošolke pri- redile v Lipovcih v Prekmurju le- ta 1939 tabor s kulturno in zdrav- stveno prosvetn m programom, je dr. Otmar Potrč predaval vašča- nom z med.cinskega področja. Ko je med poslušalce razdeljeval le- pake zdravstveno prosvetne vse- bine, so tabor obdolžili, da deli letake komunistične vsebine. S tem je hotela oblast onemogo- čiti nesebično prizadevanje tabor- nikov za dvig prekmurske vas.. — Leta 1941 so dr. Otmarja Po- trča zajel' Nemci v vojaški suk- nji in ga poslali v vojno ujetni- štvo v Nemčijo. V začetku leta 1943 so ga pKDslali k njegovi dru- žini, ki je živela v Murski Soboti. Naslednje leto so ga madžarski fašisti »njilaši« poslali v Fl^ossen- burg v internacijo, kjer je marca 1945 padel pni bombnem napadu. PECNIK JOŽEF se je rodil 18. 10. 1897 pri Sv. Mihaelu v Rož« na Koroškem. V Ptuju, na Bregu je služboval na žandarmer.jski pKistaji kot narednik. Bil je zave- den Slovenec za priključitev k plebiscitni borbi koroških Sloven- cev za priključitev k Jugoslavijli 1. 1920. Zato je m'ora| iiz domačega' kraja v Jugoslavijo m postal orož- den Slovenec, saj je sode.oval v nik in končal podčastniško šolo v Kamenici v Sremu. Pr:« Nemcih je bil osovražen zaradi nacional- ne zavednost., zato ga je okupa- tor 12. jul;ja 1941 p>onočii z ženo in dvema hčerkama odpeljal naj- prej -v Maribor, nato pa v Sla- vonsko Požego, zatem pa v San- ski most. Da bi preživljal druži- no, je stopil v orožniško službo. Pomagal je srbskim zapornikom, tako da je zbiral zanje hrano, ki jo je hčerka Milena odnaša''a v zapore. Pečn kova druž na je na'- vezala stike s člani NOB. Poma- gala je pri zbiranju denarja za partizane. Ko so partizani zasedli I septembra 1944 Banja Luko, so sprejeli Pečnika v sltižbo, ki jo zaradi bolezni ni nastopil. Zdra- vil se je v bolnišnici 5. korpusa NOV. Po operaciji 22. 2. 1945 je umrl. ROSENFELD PAVEL se je rodil 6. 6. 1884 v Ptuju v trgovski dru- žini. Rasel je med štirimi brati in tremi sestram;. Po šolanju se je posvetil trgovini. EYepr<^ajal je živino. Po prihodu okupatorja je moral iz Slovenije kakor drugi izseljenci. Naselil se je v okolici Varaždma skupaj s Purgc^n Av- gustom iz Jurovec in Majtinrjm Francem Da se je preživljal, je delal na cest;. Umni je dva teidna pred osvoboditvijo. Pokopali s» ga pri Sv. Jeleni v okraju Va- raždin. Pokojni Rosenfeld Pavel je žrtev nemškega fašističnega nasilja, ki se je izražalo ne-le v zločinskih oblikah diretktnega ubijanja, amipak v preganjanju in izseitjevanju. Težki življenjski pogoji so marsikateremu izseljen- cu prinesli prezgodnjo smrt. Če je Rosenfeld Pavel delal v NOB, ni znano. Dipl. mg. Egon Zoreč Poletno šicropljenje sadnega drevla Množina in kakovost s.admh pri- delkov je v tesni zvezi s sadnimi škodljivci in bolezmimi na sad- nem drevju. Poleg kaparja San Jcse spadata škrlup in jabolčni zavijač med najnevarnejše zaje- davce v našem sadjarstvu. Škrlup je glivična bolezen in se pojavlja najčešče na jablanah in hruškah. Na listju in plodovih dela ta 2^jedaivka čmilaste, ob robovih raztrgane lisice in kra- ste, ki se neprestano širijo. Oku- ženo listje odpade najčešče že poleti, plodovi pa ostanejo drob- ni in kržljavi, nepopolno razviti in gnijejo često že na drevesu. Sorte kot so: mošancelj, zlata par men a, londons^ki peping, bo- skopsiki kosmač. belečnik, kard - nal itd. so občutljive. Od HVušk je občutljiva zrnska dekanka, aleksander, lukas a. dr. So leta, ko je 70 do 90 odst. pridelka na- kaženege in za trg nesposobnega. Škrlup prezimuje v zimskh plo- diščih v odpadlem listju sadnega drevja. Šrjenje trosja iz rim- sk h plodiščih v odpadlem Hstju sadnega drevja traja od začetka aprila^ do meseca jiUilija. Vlažno in deževno vreme pospešuje, su- ho vreme ovira širjenje bolezn'. Možnost okuženja po zinrskem trosju je izredno velika, kajti ve- ter ga lahko raznaša na daljavo več kilometrov iz okuženega na- sada na vse strani. Čas, kd poteče od okuženja dre- vesja s trosjem pa dotlej, ko se pokažejo pege m lise na plodov h in listju (inkubac j&ka doba) traja pri škrlupu 2 do 4 tedne. Pri hladnem an suhem vremenu je ta doba daljša, pri toplem in vlaž- nem pa sorazmerno krajša. Zim- sko trosje, ki je padlo na Lstje in plodove, povzroča znane itse m kraste. Na teh se razv.je po- zneje poletno trosje in se raz- naša ob deževnem vremenu na adrave dieie drevesa. Pn škrlupu je odločilne važnosti, da prepreo- mo s pravočasnim pomladanskim škropljenjem prvo okužen je drev- ja z Mstniim trosjem. Jabolčni zavijač ali črv Poleg škrlupa je najnevarnejši namdznemu sadju jabolčni zavi- jač, ki povzroča črvivost jetbolik in hrušk. Majhn; sivkasti metulji tega škodljivca letajo ponoči od sredine maja do sredine julija po sadovnjakih in odlagajo svoja jajčeca (20—80) posamezno na drobne plodove. Iz jajčeca izleze v 5—10 dneh gosenica, ki se zavrta v plod in napravi rov do peščišča. Pri drobnih sortah uniči ena gosenica po dva do tri plo- dove. Čez 3—4 tedne je gosenica dorasla in zapusti pl^. Zabubi se navadno p<^ staro skorjo na deblu ali vejah, v manjši meri tudi na suh h mestih v zenilji. Konec jul ja ali v začetku avgu- sta se prikažejo metulji drugega zaroda ter odlagajo jajčeca n26 — na Dunaju tretji kongres KPJ. Od 22. do 2fi. junija 1935 — stavka tekstilcev v tovarni »Tri.qlav« v Kočevju. 22. maja 1941 — ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Šta- jerstko. 23. maja 1918 — upor slovenskih vojakov v Radgoni (97. pešpoilk). 23. maja 1937 — tabor Ljudske fronte v Ihanu. 25. maja 1932 — na ljubljanski univerzi tridnevna stavka pi-oti odloku »Saveza nigoslovanskih tehničara« v Beogradu, da morajo vse vi.sokošolskc organizacije dopisovati s to zvezo le v srbščini. 28. m 29. maja — v Semiču pokrajinska partijska konferenca za Dolenjsko in Notranjsko. prrj, DNT 15. MAJA 1959 P^ J S K I TE D ITT* STRAN 5 p/loi otrok slabo govori... v železniški ambulanti na Or- moški rc>ti 2 je sredi decembra lanskega leta zaoel delovati od- delek za povorno prizadete otro- ke. V oddeiku (cdinacijska soba žel. zdravnika) d^-la logopedinja vsak ponedeljek, sredo in petek popoldne do 15. ure, torek, četr- tek in soboto od 7.30 naprej. V poštev pridejo otroci z govorno napako od šestega leta starosti do osemnajstih let. Z vsakim otrokom se dela zase. Govornim vajam prisostvujejo tudi starši, da znajo potem doma ravnati z otrokom in mu pomagati. Delo z otrokom traja približno pol ure. Trenutno poseča govorne vaje 30 otrok z lažjo ali težjo govorno napako. Večina je iz ptujskih šol, ena deklica pa se vozi celo iz kraja Štefance pri Varaždinu. Otroci, ki hodijo dopoldne v šolo, obiskujejo govorne vaje popoldne, popoldanski pa ravno obratno — dopoldne. Izjema so otroci iz ne- koliko oddaljenejših krajev. Do teh so pokazali tovariši učitelji veliko razumevanje in jih pošlje- jo zadnjo učno uro na govorno vajo. V petih mesecih obstoja — oddelek dobro »diha« pod streho železniškega doma in ob koncu boste lahko prečitali, kako je de- lo z govorno prizadetimi sprejela ena izmed tovarišic učiteljic,-ma- ti dveh otrok, ki se poslužuje od- delka, in učenec, ki ima sam go- vorno napako. Seveda, preden je oddelek sploh nastal, da je dobil steho, da je do- bil ogrevanje in podobno, je bilo treba preko marsikatere zapreke. Posebna zahvala za ustanovitev oddelka gre upravnici zdravstvene- ga doma dr. NADI PAVLIČEVI in upravitelju pomožne šole ADAL- BERTU SLEKOVCU. Z veliko pri- zadevnostjo sta se zavzela za ta pičli procent otrok z govorno na- pako in jim res priskrbela vse, kar je bilo v njuni moči. Glede otrok z govorno napako j se je logopedinja tov,. Kovačičeva obrnila na ravnatelje šol in otro- škega vrtca. Pozneje se je pogo- vorila z učitelji, ki svoje učen- ce najbolje poznajo. Na učiteljski konferenci, se je pogovorila z učitelji o najznačilnejših govornih napakah (sestavek o napakah sle- di), ki jih srečuje vsak pedagog v svoji praksi. Tak govorni po- sebnež, se pač razlikuje od ostalih in si ga učitelj prav po tem za- pomni. Ko so bili po šolah Ptuja zbrani prvi govorni posebneži, so v. spremstvu staršev začeli priha- jati na govorne vaje. Stiirši kaže- jo zelo veliko zanimanje in v ča- kalnici vidiš ob otroku mater ali očeta, ki čakata na govorni po- uk. Po petih mesecih dela so otro- ci domači, prisrčni, prizadevni in veseli tudi majhnega uspeha. Dobro je steklo! Danes teče da- lje... KAKŠNE NAPAKE SREČUJEMO PRI OTROCIH? Najbolj razširjena napaka je gotovo REBr.JANJL. Je sila ne- prijetna hiba, ki ne kvari samo blagoglasja govora, temveč po- vzroči bebljavcu še mnogo drugih neprilik. Nevajena okolica njego- vega govora, se z njim prav slabo sporazumeva. V bebljavcu pa ra- ste občutek manjvrednosti, kar da- je vedno pečat človekovemu zna- čaju. Bebljajnje se kaže v tem, da otrok opušča nekatere zanj tež- ke glasnike n. pr.: TRAVA — TAVA, izpustil je glasnik R, ki oa ne m.ore izrekati, iz tega sledi, da v govoru ne uporablja glasnika R govori: IBA namesto RIBA, ali nadomešča z drugim zanj Jažje izgovorljivim glasnikom. Običajno rabi otrok namesto R — L in J; n. pr. RIBA — LIBA ali JIBA. So pa tudi primeri, ko otrok preme- šča glasnike OKNO — ONKO. Zelo pogosto toži mati, da otrok govori vse na glasnik S ali nima glasnika S, zanj rabi T. Če vprašaš otroka: »Kako ti je ime?« odgovori: »TILVA TITAR« (Silva Sitar). Težave delajo otrokom tudi glasniki Z, Ž, C, Č .. . ZAJEC — ZAJEC ali DAJEC; CVETKA - ČVETKA ali TVETKA; 20GA — ZOGA ali DOGA; ČOKOLADA — ČOKOLADA a'i TOKOLADA; Redkeje .sre^^aš otmka, ki ne govor. K, G ;n L, rabi namesto K — T. n. pr. KONJ — TONJ al KRAVA — TRAVA (pomen bese- de!), namesto G — D: GOBA — doba (pomen!), Gi^02aD — DROZD, namesto L — J, n. pr. LIPA — JIPA ali je L med zobmi. Vendar govori bebljavec brez zat.kaoja, brez krčev in sogibov, po čemeiT se bistveno razJiku^e od jecavca. Bebljavec na splošno pira- vii'no in sm'Otmo oblikuje govor, čefM-av je ta do neke mere slabše raziumljiv. Vzroki so lathko funkcionalni, organski n napravilna govoma vzgoja. Ne govori z otrokom na.- spol »boš papcal«, »boš kli\ihka>« in podobno! Govor naj bo lep, pra- vilen in razločen! Mnogokrat onemogoča dober govor tudii slab siKih. Nag.lušen otrok slabo sprejema g^lasnike in jih tudi slabo izgovarja. Naglušen otrok naj sedi blizu ijčitedja, a vedno tako, da vidi učiteljeva usta osvetljena. Doma pa tako tak otrok vedno šče usta. Ne skušaj- te se z njim s kretnjo spcMrazu- m.evati, ker mu s tem zavnrate razvoj že tako okmjeniJi slušnih pozomostii! (Daflje prihodnjič) HKoncsrliiDevsle^iizliorii DOMA JLA IZ BEOGRADA v torek, 19. maja, se nam je predstavil v Mestnem gledališču z izbranim umetniškim progra- mom poklicni mešani pevski zbor Doma JLA iz Beograda. Prvi del programa je obsegal »Pesmi trp- ljenja in junaštva«. Te je sprem- ljal in povezoval z izbranim tek- stom Zorana Gavriloviča recita- tor Dragan Bojanič, član drame beograjskega Narodnega gledali- šča. Drugi del je obsegal skladbe znanih jugoslovanskih avtorjev. Bilo bi odveč, da bi se spušča- li v ocenjevanje posameznih iz- vajanih skladb, saj je zbor odpel ves program ne le zelo virtuozno, ampak tudi umetniško pogloblje- no. Zbor razpolaga z lepim zve- nečim tonopi. jasno vokalizacijo, obsežno dinamično lestvico in eksaktno ritmiko. V 13 letth svo- jega obstoja se je izoblikoval v resnično impozanten vokalni an- sambel, ki uživa ne le v naši dr- žavi, ampak tudi izven nje, velik ugled. Nastopa na mnogih kon- certih po Jugoslaviji in nadaljuje tradicije nekdanjih slavnih par- tizanskih zborov. Sodeloval je na Dubrovniških poletnih igrah in je zelo dostojno reprezentiral našo jugoslovansko zborovsko ustvar- jalnost tudi na svetovni razstavi v Bruslju 1958. leta. Posebno priznanje zasluži Mla- den Jagušt, temperamentni diri- gent tega veličastnega zbora, ki z njim mojstrsko oblikuje umetni- ško zahtevne skladbe. Koncert je bil za Ptuj pravo doživetje. Hvaležni smo priredi- teljem, da je zbor tudi nas ob- iskal na svoji turneji, ki jo po- sveča proslavi 40. obletnice ZKJ. Pevski zbor je v imenu Sveta za prosveto in kulturo in DPD Svobode pozdravil tov. Rojic Jo- že. Dirigentu in zboru je poklonil lep venec in šopek rož. Občinstvo je s frenetičnim aplavzom nagra- dilo pevce, recitatorja in dirigen- ta ob posameznih točkah progra- ma in še posebej ob zaključku te- ga zelo uspelega koncerta. -l-o Lep uspeh mladine iz Kidričevep Mladinska eJci|>a iz Kidričevega je sodelovala na veliki manife- staciji ob žici okuptTOTie Ljub- ljane. Čeprav ekipa ni mnogo trenirala in se pripravljala za to prireditev in ni bila kondicijsko n tehnično najboljše pripravljena, je vendar dosegla veific uspeh, saj je dosegla častno 10. mesio. Ejci- pa se je pokazala kot zelo dobra, saj so enega člana ekipe nekaj kilometrov požrtvovaini tovariši nesli. K temu uspehu mladine iz Kidričevega iskreno čestitamo. ilkofiolizem ie bolezen (Iz Velike Nedelje) Spomcn stoletnice iistanovitve Rdečega križa je proslavila tudi osnovna organizacija RK pri Ve- liki Nedelji. V nedeljo, 17. maja, je prire- dila množično zdravstveno pre- davanje. Z veLkim veseljem je ugotovila izredno dobro udeležbo, ' kajti udeleženci so napolnili pri- pravljeno šolsko sobo do zadnjega kotička. Prijazni zdravnik Iz ormoške bolnišnice dr. Vengust je v iz- črpnem izvajanju razumljivo pri- kazal, kaj je alkoholizem. Odkril je njegovo razdiralno delo prav posebno med slovenskim naro- dcm. Navedel je nekaj modernih pripomočkov za zdravljenje alko- holikov in poudaril, da je prvo in najvažnejše sredstvo v borbi proti alkoholizmu pravilna vzgoja mladega rodu. Z izboljšanjem so- cialnih razmer in z dvigam živ- ljenjske ravni, za kar si prizadeva socialistična skupnost, polagamo temelje za boljše življenje na- šega pokol en ja. Zdravnik je tudi pristavil, da je uvajanje abstinence posebno pri nas, kjer je vinska kapljica doma. izredno težko. Priporočil je zmernost, tisto zmernost, ka- tero vodi trezen razum. Če zmer- ni ljudje pri njihovem delu uži- jejo le zmerno količino alkohol- nih pijač, jim to ne bo v škodo Dosebno zato, ker so navajeni. Zdravnik, ki dan za dnem gleda razdiralno delo alkoholizma — saj je rekel, da so jetika, obolenja ;rca, jeter, ledvic, živčne in du- ševne bolezni — v večini prime- rih posledice pogobonosnega al- kc^ola, je naglašal zmernost in sipet zmernost. Predavanje je naredilo na po- slušalce globok vtis. Marsikdo se je zamislil. »Podobnih jM-edavanj, ki bi od- pirala oči posebno naši mladini, si.še želimo,« je dejal predsednik Rdečega križa, ko se je v imenu vseh navzočih zahvalil požrtvoval- nemu 25dravniku. -a S tovarlšlco pri okencu nismo zadovoljni Je precej takih oken in okenc aili »šailterjev«, kj^er na onii strani »•uraduje« uslužbenec ali usluž- benka (najčešče je uslužbenka), na tej stran pa 'so »stranke«. Teh strank se nabere včasiih toliko, da jrih je za dolg »rep«. Odnosi med u&lužibenko in strankami v socia- listdčn". družbi b: morali bita ko- rektni. to se pra\'i človešk , de- mokratični. MisMm, da največkrat tudii so, včasiih pa le niso. Ne bom pravil, kje se je to zgodilo. Prvi v »repKJ« pred okencem stoj: pre- prost kmečki človek. Starejši je že m roke se mu tresejo, ko od- pira knj-žico, da hi jo daJ tiskiž- benki, saj bo že ta trenutek na vrsti. A na oni strani se je za- taknilo. Iz sosednje sobe je pri- šila tovarišica in se zapletla y za- upen pogovor z uslužbenko. Ne razume se, kaj govorita, ker je vmes šipa. Ne more biti kaj po- sebno važnega in nujnega in t^i ne »uradnega«, ker se obe sme- jeta. Mnute minevajo, prav dol- ge so, namreč za stranke v »re- pu«. Dolgo noče biti konca po- govoru. Stranke ju z nevoljo opa- zujejo skozi šipe. Slednjič je ie podoba, da bosta končali. Pa ne! Uslužbenka se pazljivo zagleda v prijateljičino obleko, ocenjujoč jo kar strokovnjaiško. Tovarišica se mora še obrniti, da se vidii, kako je ukrojena zadaj. Medtem se je pa »rep« še zdaljšaJ. Ljudje so nestrpni -n nevoljni. Kmečki člo- vek na tej strani okenca gleda obe tovarišici pri njunem vese- lem pvomenku. Obe sta negovani. okusno oblečeni in obuti. Kmet pa ima blatne čevlje, gotovo je že zgodaj vstal tam neikje v Halozah da je dospel že zarana v Ptuj. Slednjič je tovarišica le odšla proti vratom. Ljudje v »repu« so se oddaihndli, češ, zdaj bo spet steklo. Pa ni bilo še konca. Tova- rišica se je pri vratih še enkrat obrnila in je mniHo nekaj dolgih minut (dolgih za čakajoče), preden sta si onidve za okencem do konca vse povedali. Zdaj se je uslužbenka z naveličanim obrazom (prej pa je bSI ta obraz proti pri- jateljic: tako sladkoprijazen) obr- nila k okencu in stegnila roko, da bi vzela kmetu knjižšco. Pri t^ je nevoijno rekla: »No, oča, dajte že!« Zdaj se ji je mu^dilo, prej pa je brezskrbno skoraj deset minut kramljala s tovarišico. Odpravili a je menda tri ali štiri stranke. Potem je ,prišel iz sosednje sobe neki moški in dail uslužbenki maj- hen za^vitek, ki ga je spravila v torbico. S tem moškm je trajal poaovor snet kak'h pet minut. In tako je šlo ves čas, dokler ni usfužbenka prenehaila sprejemati knjižic, rekoč: »Zdaj pa konec, za danes ne sprejemam več. Ju- tri spet.« Ljudje so zaman ča- kali eno uro in tudi več. Kaj ne, da bi la,hko bila usluž- benka bolj ekspeditivna in bi s strankami opravila čimprej ? Strankam bi bilo prhranjeno mučno čakanje, odpadile pa bi tudi nepotrebne intimitete s prijatelji- co, k spadajo v zasebni prostor. In tudi uslužbenka bi se lahko prej posvetila svojemu internemu delu, ki ga gotovo kaj :ma. Svoj odnos do ljudi pa bo morala v prihodnje spremeniti, to se pravi, zbol'jšati. Saj je ona zaradi ljudi tu in ne naro/be. Razen tega je za svoje delo plačana. Plača jo skupnost in tudi tisti, ki čakajo v »retpu«. -men- PGD Lovrenc dobilo gasilski avto v torek je bilo pri Lovrencu med član: prostovoljnega gasil- skega društva praznično razpolo- ženje. Pred gasilskim domorh so se zbrali vsi član: društva in še mnogo drugih ljudi že v zgodnjih popoldanskih urah in čakali, kdaj se bo pripeoln:la dolgo/letna želja. Lovrenško prostovoljno gasilsko društvo ima lep gasilski dom. Na- haja se v zadmžnem domu. Lo- vrenc kot kraj je strnjeno na- selje in tudi nekakšen center tega predela Dravskega polja, zato je bilo nujno potrebno, da je dobilo avtomobili. Posebno v zadnjem času j,e bilo na tem f>odročju pre- cej požarov, med nj mi tudi več- g.Iavn,o .škropljenje s sestavijeni- jega obsega, ni pa imelo nobeno društvo v bližin: svojega motor- nega prevoznega sredstva in je bili s tem prihod na požarišče otežkočen. Iz tega razloga ni mo- glo priti pravočasno na kraj ne- sreče in delo društva ni b ilo tako uspešno, kot bi bilo, če bi prišli gasilci na kraj nesreče že v za- četku požara. PGD Lovrenc ima 32 članov, od teh pa ima dve desetim usposob- ljenih, da lahko pr.skočita na po- moč v vsakem primeru. K-n VABIMO VAS NA VAJENSKO AKADEMIJO, KI BO V ČETRTEK, 28. MAJA 1959, OB 19. URI V MESTNEM GLEDALIŠČU. NASTOPAJO PEVSKI ZBOR IN DRUGE KULTURNE SKUf>tNE Uprava Vajenske šole raznih strok, Ptuj Strokovni izpiti v Kidričevem V juniju se bodo začeili stro- kovni izpeti v Tovarni glinice In aluminija, za kar so organizirani večmesečni tečaji, ločeno za gli- ničarje n elektrolizerje. Po kon- čanih izpitiih bodo tečajniki prvi kvalificirani delavci v naši deželii za industrijo alum nija. DIT je to- zadevno organiziral predavatelje, katerih naloga je bila pri,praviti učno gradivo. Sredstva za tečaje je odobrili DS na eni od svojih sej pred začetkom tečajev. Vodstvo podjetja in poKtične organizacije so na ta način resno začele reševati kadirovsko vpraša- nje v tem podjetju. Tečajnikom želimio pri izpitih polno uspeha. Izvoljen je nov upravni odbor Deilavski svet je na svoji zad- nji seji iz svoje sredine izbral nov devetčlanski upraro: odbor za drugoletno mandatno dobo izvo- ljenega delavskega sveta. Za predsednika je ponow»o iz- voljen tov. Ivan VefcJe. Upravmi odibcr una pred seboj Tetos težke naloge glede na re- konstrukcijo tovarne kaioor tudi s tekočima zadevama proizvodnje. « RAZPIS Komfsija za imenovanje direktorjev pri Občinskem Ijud- ,skem odboru Ptuj razpisuje pri »RadSocentni« Ptuj delovni mest. 1. upravnika 2. honorarnega računovodje Upravnik mora limeti zobrazbo visokokvalificiranega de- lavca radiotehnične stroke, računovodja pa srednjo strokovno izobrazbo oziroma nižjo strokovno zobrazbo in dve let- orakse v računovodstvu. Prošnje je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj v 15 dneh fx> objavi :n jo kolkovat: s 30 dm državne takse in 20 An občinske takse. Prošnji je priložit prepis spričevaJa o strokovni iz-h^-^^bi in kratek življenjepis. Komssija za imenovanje direktorjev pri Občin, ljudskem odboru Itui RADIO LJUBLJANA KEDELIA, 24. MAJA 6.00—6.35 Jutranji glasbeni spored — vmes ob 6.05—6,10 Poročila, vremenska napoved in dnevni ki>ledaT. 6.35 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevn^a spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.35 poskoč- nem ritmu. 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Rdeči Arhimed (prva izvedba). 8.45 M. Vodopivec: 7 mi- niatur (pri klavirju avtor). 8.55 „Pod lipo". 9.15 Zabavna matineja, moo Še pomnite, tovariši ... Ivan Jan: K ve- likemu jezu. 10.30 posnetki s petega mladinskega festivala. ..Bratstva in enot- nosti" v Kranju od 20. do 23. maja. 11.30 Harfa v ritmu. 11.45 Zoltan Kodaly: Plesi iz Galante. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Za- bavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Kaši posluSalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved ča- sa. poročila in vremenska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Lahka glasba. 16.00 Ma- tija Maležič: V dolini Cabranke. 16.30 Slovenske skladbe v domačem tonu. 17.00 Igrajo veliki zabavni orkestri. 17.30 Ra- dijska igra — Charles Dickens: Oliver Twist — II. del. Režiia: Hinko Košak. v naslovni vlogi: Vlado Muhar. 18.20 Zdenek Fibich: Simfoniia štev. 2 v Es- duru. 19.00 Zabavna glasba, vmes obve- stila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Revija zabavne glasbe. 21.00 Mo- zaik melodij. 22.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za na-slednji dan. 22.15 Zaplešite z nami! 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.40 lanez \fatičiC: Suita za godala. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ROJSTVA: Elizabeta Mavric, Slamnjak 42 — Vladimir ja; Ana Roj ko, Krčevma 83 — Milana; Elizabeta G-alob, Moškanjci 53 — Marijo; Kristina Šmigoc, Polenci 46 — Janeza; Alojzija Cajnko, Ločič 3 — Stanislava; Marija Ko- zel, Gradišča 96 — Milana; Sil- vestra Zelenko, Kidr.čevo 4 — Milana; Štefanija Špoljar, Sp. Haj- dina 22 — Miroslavo; Elizabeta Cvetko, Grajenščak 22 — Miro- slava; Terezija Vencelberger, Ve- lika Nedeilja 8 Borisa; Fran- čiška Trunk, Tibolci 48 — hčer- ko; Antonija Šori, Sp. Velovlak 44 — hčerko; Roza Pešl, Brezni- ca 24 — Mileno; Vekcslava Čer- nivec, Cirkulane 25 — Miiaina; Bron slava Potočnik, Litmerk 41 — Silvo; Amalija Kos, Kokolajn- šak 30 — Heleno; Elizabeta Va- lenko, Cunkovci 5 — Marjana; Angeia Pongrac. Gorenjslciouk v spanju. Bili so vznemirjeni nad naraščajočim številom ruskih inženirjev, zato so hoteli nadoknaditi zamudo z novo učno metodo. Učenci naj b: mimo spali, medtem pa bi jim na ploščah predvajali predavanja o elektroniki, balistiki in atom- ski fiziki. Vendar pa uspehi niso bil prav nič razveseljivi. Na ta način pridobljeno znanje se je mešalo s f>odat^i fantazije in podzavesti in končno so ti bodoči inženirji vse pvomešali. Vrniti so se morali torej k tradicionalni obliki šole v »budnem stanju«. Kljub temu pa ljudje v letu 2000 vendar niso preveč zadovolj- ni. Predvsem se jim zdi življenje vse preveč uravnano. Ni prostora za osebno pobudo. Socialno za- varovanje pobere 50 odst. osebnih dohodkov in pušča le toliko de- narja, da more človek udobno ži- veti, toda ne razkošno. Družina Lachaume si je na primer iz pri- hrankov lahko kupila le avto- helikopter. Z njim prilete v dveh urah v Afriko ali pa si privoščijo nedeljski izlet na Južni tečaj. Lov bo tudi čisto spremenjen. Na živali bodo streljali z narkotič- ni mikroglami: nič več brezob- zirnega pobijanja. Po eni uri se bo žival pobrala in tekla dalje.. Tako so torej napovedi za leto 2000. Sanje— ali resničnost? Kdor bo živel, bo videl. Slonovo maščevanje Neki domačin iz Srednjega Viet- lama je na lovu opazil slona. E*ri- iel ga je zasledovati, toda slonu je uspelo pobegniti v pragozd in lovec se je vrnil domov brez ple- la. Toda zgodilo se je nekaj, če- sar doslej še ne pomnijo. Nekaj lir potem, ko se je lovec vrnil Jamov, je pri hrumel iz f>ragozda preganjani orjak. Spravil se je la kolibo svojega preganjailca in jp začel F>odirati. Vaščani so slona sicer s skupnimi močmi pregnali, toda ne za dolgo. Kmalu se je jpet vrnil, a ne sam. Z njim je bilo še sedem drugih slonov. Vseh □sem orjakov je složno udarilo na vas in podiralo vse, kar jim je prišlo pod rilec. Prebivalcem ai ostalo drugega kot hiter beg iz vasi. Sloni so porušili dvajset kolib, ubili tri ljudi, ranjenih pa je bilo sedem. Po Čem se ravnajo ptice v tropskih pokrajinah je tem- peratura ozračja skorajda vselej enaka. Naravoslovci se zato že precej časa ukvarjajo z vpraša- njem, kako ptice selivke vedo, kdaj se morajo vrniti k svojim starim gnezdom. Kakšna budilka jih opominja, da je prišel čas od- hoda v severne kraje. Edino pK)- jasnilo za ta čudni pojav nam da lahko sonce, vendar pa pri tem ne igra odločilne vloge množina topk)te, marveč je dolžina dneva FKjglavitni činitelj v življenju rastlin in živali. Povprečno dolžino dneva v vsem letu bi torej mogli imenovati ne- kakšno uro budilko, zakaj na nje- no znamenje se začenjajo spre- membe v življenju rastlinskega in živalskega sveta. Posamezni raziskovalci so že dokazali to ugotovitev s številnimi primeri. Tako je znana neka sorta tobaka, Redni zdravniški pregledi so že nekaj let obvezni. Z infradrdečimi umetni način skrajšamo dolžino dneva, začne rastlina cveteti pred običajnim rokom. Samega sebe operiral Romunski kirurg dr. M. A. Fe- zaicou, primarij kirurškega oddel- ka neke bolnice v Bukarešti je nedavno napravil edinstven poseg v zgodovini zdravstva: samemu seb: je operiral kilo. Dr. Fezaicou se je odločil za to operacijo zato, da bi dokazal učinkovitost nove metode aneste- ziranja, ki jo je izumil skupno z nekim svojim kolegom. Uspeš- nost njegovega izimia je sedaj nespvomo dokazana, kajti pri pKjlni zavesti in brez bolečin je odlični kirurg operacijo uspešno opravil in srečno prestal. Kaj se dogaja pri utopitvi Na tisoče ljudi se letno uotopi, pa vendar znanost presenetljivo malo ve o fiziološkem procesu te vrste. V naslednjih vrsticah bomo na kratko povedali to, kar je do- slej znanega o tem. Eno do dve minuti potem, ko se človek potopi pod vodno gla- dino, pljuča vodo samohotno vdih- nejo. Precej te vode se zelo hitro vsrka v krvni obtok in kri se hitro razredči. Ob nekem poskusu so dve minuti po vdihu vode ugo- tovili, da ta voda sestavlja 72 odstotkov tekočine v krvnem ob- toku. Ker se kri tako zelo razredči, se_v njej poruši kemično ravno- težje, bitje srca postane zavoljo tega neenakomerno in končno poneha. Krvni pritisk naglo in zelo močno pade, smrt pa nastopi zaradi pomanjkanja kisika v možganih. V arheološki zbirki muzeja v Ptuju hra- nijo kamnito oprsje rimskega cesarja Ha- drnana (117—138), ki je obiskal v času car- jevanja Poetovio in dal zgraditi ali popraviti most čez Dravo. Ostan. ke (del lesa in kamen) še sedaj hrani muzej v Ptuju. V času rimskega ce- sarja Hadnana je bilo v modi, da so bili mo- ški obniti, le filozofi so nosili brade. Ker je bil cesar Hadrian filozof, se tudi on ni bril. HBimU. dBA žival, pred katero najbolj tre- petajo Brazilci, ni niti panter, niti krokodil, niti ne kača. Ta ži- val je čisto majhna riba. ki do- seže komaj dolžino 35 cm. Njeno ime je »piranha« in pred to ribo se v grozi tresejo vsi, ki žive ob bregovih rek. Ta na videz povsem nedolžna riba ima dve vrsti žagi podobnih strašnih zob, s katerimi v rekordnem času lahko odtrga dokajšen kos mesa. Ta čudna ži- val je že večkrat v nekaj sekun- dah neprevidnim otrokom odtr- gala v vodi bodisi prst ali celo roko. Kravarji. ki vodijo preko rek velike črede, morajo uporab- ljati posebno vrsto strategije, da jim krav in volov te ribe-roparice ne zdesetkajo. Kadar nevarne ribe zapro pot čez reko, kravarji žrtvujejo po eno žival in tako omogočijo drugim varen prehod. To je neverjeten prizor. Brez naj- manjšega hrupa se odigra divja drama. Plavajoči vol podleže brutalnemu napadu rib in vse. kar ostane od žrtve, se p>ozibava na površju vodnega toka. Tedaj šele lahko čreda med klici in lasami 'cravarjev brez nevarnosti preplava 400 metrov do drugeoa brega. Pastir je iz črede izbral sla- botnega vola. ki bi morda niti ne dokončal potovanja. Ujel ga je z lasom. To žival bo žrtvoval in vrgel v žrtje požrešnim »piran- ham«. Ta žrtev ne bo zaman, kajti druge živali bodo lahko brez nevarnosti preplavale reko. Žrt\-ov3ni vol. obkrožen s temi malimi rečnimi pošastmi, bo v petih sek'jndah podlegel brutal- nemu napadu in se potopil. Kot žaga ostri in grozo vzbujajoči zobje rib »piranh« se zagrizejo v meso živali. Ribe se celo med seboj bojujejo za čim večji in čim lepši kos mesa. Voda se po- rdeči s Krvjo in v petih minutah je tragedija končana. Zadovoljne ir nažrte ribe roparice odplavajo dalje in slednjič lahko čreda brez ne\'amost.i preplava reko. Samo še \«olovska glava, plavajoča na vodni po\TŠini, priča o pravkar končanem pK^kolu. ŽAGOVINO, večjo količino, nud. po zelo ugodni ceni Splošno mi- zarstvo in žaga v Ptuju, Na pr.stanu 4. OMARO, POSTELJO IN POSTELJ- NO OMARICO, v dobrem stanju, ug^cdno predam. Ljutomerska cesta 24. STOJEČO TRAVO IN SUHO SENO . prodam. Naslov v upravi. KOŠNJO DETEL-JE prodam. Ogla- site se od 19. do 20. ure ali v nedeljo v Rabeljčjj vasi 5. KLAVIRSKO HARMONIKO »Scan- dolli«, 120 basov, 1 register, prodam al. menjam za moped »Tomos Puch«. Naslov v upravi. KOMERCIALIST, upokojenec, išče honorarno zaposhtev, šest ur dnevno. Naslov v uipravi lista. GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmem tudi takoj. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmema takoj. — Naslov v upravi. 40 AROV GOZDA V PODVINCIH prodam. Naslov v upravi. KOŠNJO TRAVNIKA prodam. Vo- da Štefan, Nova vas 4. Ptuj. LAHEK VOZ IN NAGROBkJl SPO- MENIK prodam. Naslov v upravi lista. Upokojenci! Društvo upokojencev v Ptuju bo imelo v soboto, 30. maja, oh 15. un v dvorani občinskega ko- miteja svoj redn. letni občni zbor. Dnevn. red je razviden na oglas- n. deski. Po pregledu dela društva bode imeli člani pr.lcžnost iznesti s'voje pripombe m staviti predloge. Zate ne pozabite udeležiti se občnega zbora! -o- ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Franca Oroša upokojenca iz Ptuja se najtopleje zahvaljujemo zdrav- nikom in strežnemu osebju inter- nega oddelka ptujske bolnišnice za vso skrb in požrtvovalnost ob pokojnikovi bolezni. Iskrena hvala vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, posebej pa dobrim sosedom, ki so nam ves čas njegove mučne bolezni stali ob strani. Ptuj, Gradec, Corby, 18. maja 1959. Žalujoči: i žena Amalija, hčerki Helena in Loti z družinami TRŽNE CENE na ptujskem živilskem trgu v sredo, 20. maja 1959 POVRTNINA: krompir 18, kislo zelje 50. špinača 80—100, čebula 70—80. čebula nova 60, česen 300 do 400, česen novi 100, fižol 50 do 60, por 40, redkev 30, rad č 150, hren 100, solata berivka 100, solata v glavah 80—140. SADIKE: zelje 1 dinar za ko- mad, ohrovt 1, koleraba 1. para- dižnik 5. pvaprika 5. SADJE IN SADEŽI: jabolka 60 do 100, oreh 100-130, češnje 80—100, gobe 150—200. ŽITARICE IN MLEVSKl IZDEL- KI: ajdova moka 50, ajdova kaša 100, pšenica 30—40, oves 25, ko- ruza 30, ječmen 40, proso 40. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 150, sir 40 do 80, masJo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoš 500, jajca 11—12. MAŠČOBE: zaseka 350, uvože- na mast 325, domača mast 400 Komisija za sklepanje in odp>ovedovanje delov, razmerij pri »MLEKARNI PTUJ« razpisuje naslednja delovna mesta: 1. finančni knjigovodja(-inja) 2. blagovni knjigovodja(-inja) 3. sdldakontist Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti in dosedanjega službovanja pošljite na upravo podjetja najkasneje do 28. t, m. Srednješolsko športno tekmouan e v okviru pros-lav dneva mlado- sti, 40-letnice KPJ ter v počast - tev IV. kongresa ZKS je obč nski komite LMS razpisal tekmovanje med ptujskimi šoiami za prehod- ni pokal. Tekmovanja so b ia v ncgometu, rokometu, odbojki, lah- ki atletiki in v strelstvu. Doseženi so bili nas.ednj re- zultati: NOGOMET, Zmagovalec je ek - pa gimnazije ki je preseneti'la z lepo .n premišljeno igro. Vse do zadnjega kola ni padla odločitev, kdo bo prvak, ker sta oba kan- d data imela enak količnik v go- l.h in i.sto štev lo točk. Medseboj- no srečanje je dalo zmagovalca. ^Gimnazija-Vajenska šola raznih strok 3:2). Gimnazija 3 3 O 6:0 6 Vaj. š. raz. str 3 2 O 1 20:3 4 Trgovska šola 3 1 0 2 5:15 2 Vaj. š. !es. str. 3 0 0 3 0:26 O ROKOMET. Tekmovanje je bilo v obliki turnirja. Ker je v zad- njem trenutku ekipa vajenske šo- le lesne stroke odpovedala, je na- stopala mladinska ekipa Drave iz- ven konkurence. Tudi v rckometu je prišlo do odločilnega srečanja m?d gimnazijo in vaj. šolo raznih strok za zmagovalca. (G mnazija — Vaj. šola raz. strok 14:9). Gimnazija 2 2 O O 40:12 4 Vaj. š. raz. str. 2 1 O 1 28:19 2 Trgovska .šola 2 0 0 2 7:44 O Srečanje med ženskma ekipa- ma gimnazije in trgovske šole se je končalo z visoko zmago gimna- zije 20:1. r-- ODBOJKA. Gimnazija je z lah- koto premagala vse svoj-s nasprot- nike. Ektpa ie bila za razred bolj- ša cd ostalih. G mnazija 3 3 O 6:3 6 Vaj. šola raznih str. 3 2 1 4:3 4 Vaj. šola les. str. 3 1 2 3:4 2 Trnovska šola 3 O 3 0:6 O LAHKOATLETIKA. V lahkoatlet. skem tekmovanju so nastopili pr- vaki š'cil v posamezniih disciplinah in doseženi rezultati zadovoljuje- jo. V tekmovanju bi naj nastopile tudi ženske ekipe, tcda cd teh se je pr p>ravljala .samo g mnazaja^ zato je to tekmovanje odpadlo. Ek,pn plasma je naslednji: va^ jenska š^>a razn h strok 18 točk, gi.mnazija 17 točk trgovska šola 7 točk, vajenska soia lesne stro- ke 4 točke. Zmagovalci posamezniki: 1000 .netrov Sedmak (g.mn.) 2:55.0; 100 m ŠHak (vaj. š. raz. str.) 12,5 sek.; skok v dalj Šrlak 5,57 m; skok v višmo 1,40 m, suvanje kro- gle Pavličev (gimn.) 12.70 m. STRELSTVO. Ker je kolesarstvo z tehničnin ra^zlogov odpadlo, je b la tekmova.lna kom s ja prisilje- na izvesti tekmovanje v tej d,- sciplim. Rezultati: vajenska šola raznih strok 556 krogov od 750 možnih, gimnazija 437 krogov, trgovska šola 369 krogov. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA v nedeljo je bila prva rokomet- na tekma med ženskima ekipama Pirana in domače Drave. Kljub velikim pripravam domačih igralk, smo v prvi tekmi bili vsi razoča- rani, saj ni nobena domača igral- ka prikazala nikake borbenosti in požrtvovalnosti, medtem ko se je gostujoča ekipa borila za drago- cene točke. Kljub temu so do- mače igralke imele lepe priložno- sti za osvojitev obeh točk. Igra je bila mlačna, tehnično boljša je bila ekipa iz Pirana, ki je ž~ v nekaj minutah igre prevzela vod- stvo in ga obdržala do konca. Zelo nevarne napadalke iz Pirana so večkrat zaposlile domače vra- tarko. Gole za gostujočo ekipo sta dali — Derkovič 2, Gregorič 2 in za domačo ekipo sta bili uspešni Potočnik 2 in Fric enega. Sodil je pred 100 gledalci Kooač iz Maribora z majhnimi napaka- mi. pa. PREJELI SMO: Ptulski kino in nfegove pomanfkiiivosti Pred kratkim sem po dolgem času ziopet obiskal ptujski kino. Glede na to sern takoj opazil v kinu koristne in lepe novotarije, ki vsakdanjemu obiskovalcu ne vzbujajo več pozornosti. Iz časni- kov sem zvedel, da je dobil ptuj- ski kino kinemaskop, kar je hva- le vredno, prav tako pa je uprava ukrenila vse potrebno, da so se zboljšale higienske razmere. Po zgledu drugih kinematografov tu- di v Ptuju napovedovalec pred predstavo napove prihodnji spo- red, pa tudi v repertoarju zabav- ne glasbe je včasih kaj novega. Skratka, vidi se, da se uprava kina trudi zadovoljiti obiskovalce. Vendar tudi najiboljše vodstvo včash prezre kakšno stvar. V mestnem kinu v Ptuju sem ta ve- čer oparil tri stvari, za katere bi bilo priporočljivo, če bi jih uprava tona od-pravila. Do začetka predstave je manj- kalo petnajst minut, zato sem sklenil kupiti v bifeju nekaj bon- bonov Stopil sem v vrsto pred bi- fejem, toda ta se ni,kakor ni ho- tela zmanjšati. V bifeju se je zbrala kopica prcdajalkinih znan- cev in za pred okencem čakajoče ni bilo časa. Drugo, kar sem opazil, je bilo slaibo na^povedovanje prihodnjega sporeda. Naipovedovalca mista zna- la pravilne izgovoriti naslova ne- kega tujega filma, ki sta ga. jir;- krojila po svoje. Tretje, kar me je tega večera zbodlo, pa je bilo čakanje na uslužbenca, da bi nam odklenil garderobo za kolesa. Čakali smo skoraj četrt ure. Vendar to še ni vse. Kolesa sprejemajo v garde- robo brez vsakršnih kontrolnih listkov in lahko bi se pripetilo, da bi nepoštenjak odpeljal tuje do- bro kolo in pustil svoje slabo. Poleg navedenih pomanjkljivosti sem mnenja, da bi bilo potrebno uvesti več reda med čakaj-očimi v vrsti, najsibo pred blagajno ajli pred vstopom v dvorano. Preri- vanje in neupoštevanje vrste, pre- piri in grobe neslanosti — vse to se cesto dogaja v veži ptujskega kina. Mislim, da bi uprava z ener- gičnimi ukrepi uspela večji del tega odpraviti. tf Rokomet v nedeljo je Drava igrala na tujih tleh tri tekme. KOVINAR :DRAVA mladinci 13:8 Prva tekma je izgubljena, toda ne po krivdi ekipe, temveč pred- vsem po zaslugi sodnika, ki je so- dil zelo pristransko. Vsekakor pa so bili gostje boljši. PARTIZAN SELNICA :DRAVA 11 14:6 (8:4) Pomlajena druga ekipa, k! jo sestavljajo pretežno mladinke, ni mogla zadržati napadov doma- čink. Po prikazani igri Drave je Preklic Podpisani Alojz Rižnar, delavec. Spuhlje štev. 86. preklicujem ža- ljivke, ki sem jih izrekel napram Alojzu Vidoviču, Spuhlje štev. 85. ter se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Ptuj. dne 28. marca 1959 Alojz Rižnar rezultat previsok, ker gostje niso igrale tako podrejene vloge. Za Dravo sta dosegli gole Goj- kovičeva 5 in Slatič 1; za doma- činke pa Lampreht 11. DRAVA:PARTIZAN SELNICA 24:16 (8:8) Moštvo Drave, ki brani naslov okrajnega prvaka, hi prikazalo igre, kot bi pričakovali. Kljub vod- stvu v prvih minutah igr^. je Drava dovolila domačinom, da so , do konca prvega dela igre rezul- tat izenačili. Takšna nepremišlje- nost bi lahko privedla do poraza. Drugi del igre je prikazal po- vsem drugačno sliko. Takoj v za- četku so gostje močno napadli m rezultat povišali. Goli so bili do- seženi iz lepih in premišljenih akcij in skozi ves drugi polčas je Drava dominirala na igrišču. Gole so dosegli Erbus, Gajzer 7, Černezel 5. Zupane 3, Valant in Štaleer 1. Tokrat se je ponovno izkazal vratar Gorjanc, ki je po dolgem času uspešno in požrtvo- valno branil vrata Drave. -ac Prvovrstni jobolčnik od 5 litrov naprej po 30 din liter, močno domače žganje (droženka) pristno Imloško vino po zmerni ceni nudi ZADRUŽNO PODJETJE »VINARSKA ZADRUGA«, PTUJ Izdaja »Ptujsk) tednik« OirelctOT Ivan Kranjčič Urejuje odbor Odgovorni urednik Anton Bauman Uredništvo «n uprava v Ptuju. Lackova 8 Telefon 156 čekovni račun pn'Komunalni bank- Maribor podružnica k Ptuju, štev. 604-708 -3-206. Rokopisov ne vračamo. liska Mariborska tiskarna, Man bor. Letna naročnina 500 dm, pol leuna 250 dm.